SI 88 Tekstilec, 2022, 65(Priloga 2), SI 88–98 Barbara Jernejčič Dolinar 1, Štefan Bojnec 2 1 Fakulteta za dizajn, Dunajska c. 129, Ljubljana, Slovenia 2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Izolska vrata 2, Koper, Slovenia Dinamika podjetij in zaposlenih v slovenski tekstilni dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017 Dynamics of Enterprises and Employees in the Slovenian Textile Industry in the Period from 1995 to 2017 Strokovni članek/Professional article Prispelo/Received 2-2022 • Sprejeto/Accepted 7-2022 Korespondenčna avtorica/Corresponding author: Mag. Barbara Jernejčič Dolinar E-pošta: barbara.dolinar@fd.si ORCID ID: 0000-0001-8747-6842 Izvleček Prispevek ponuja vpogled v preoblikovanje slovenske tekstilne dejavnosti z izrazitim zmanjšanjem velikostne strukture in zmanjševanja zaposlenih po posameznih oddelkih tekstilne dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017. Predelovalna dejavnost kot največji zaposlovalec v slovenskem gospodarstvu, kamor spada tudi tekstilna dejavnost, je v letu 1995 zaposlovala 19,4 % vseh zaposlenih v tekstilni dejavnosti od skupno vseh zaposlenih v predelovalni dejavnosti. Delež zaposlenih v tekstilni dejavnosti se je skozi celotno obdobje zmanjševal in v letu 2017 dosegel vrednost 4,9 %, v letu 2020 pa le še 4,0 % deleža zaposlenih v predelovalni dejavnosti. Slovenska tekstilna dejavnost kot delovno intenzivna panoga se je skozi obdobje tranzicije v zadnjih petindvajsetih letih celovito spremenila s propadom velikih tekstilnih podjetij z zalednim trgom na območju nekdanje skupne države. Z zgodovinskega vidika je bila tekstilna dejavnost močna slovenska gospodarska panoga. Predstavljeni rezultati in ugotovitve pripadajo analiziranim podjetjem in so lahko v pomoč upravljavcem takih podjetij. Opredeljene so značilnosti podjetij v tekstilnih dejavnostih in te so lahko v pomoč oblikovalcem politik pri spodbujanju in razvoju sektorja majhnih in srednjih podjetij. Ključne besede: tekstilna dejavnost, dinamika podjetij, dinamika zaposlenih, Slovenija Abstract The article provides an insight into the transformation of the Slovenian textile industry, which had a marked reduction in the size structure and in the number of employees, by individual activities in the textile industry in the period from 1995 to 2017. In 1995, the manufacturing industry, which also includes the textile industry, was the largest employer in the Slovenian economy. The textile industry employed 19.4% employees out of the total number of employees in the manufacturing industry. The share of employees in the textile industry decreased throughout the period, reaching 4.9 % in 2017 and only 4.0 % in 2020 compared to the share of all employees in the manufacturing industry. The Slovenian textile industry, as a labour-intensive industry, had been traditionally a significant employer of labour. This has changed completely over the last 25 years during the transition period, with the collapse of large textile companies within the hinterland market in the area of former Yugoslavia. From a historical point of view, the Slovenian textile industry was an economic and manufacturing success. The presented results and findings are related to the analysed enterprises and can serve managers of such enterprises. The study defines characteristics of the textile enterprises that can be helpful to policymakers when promoting and developing the small- and medium-sized enterprises. Keywords: textile activity, enterprises dynamics, employee dynamics, Slovenia Dinamika podjetij in zaposlenih v slovenski tekstilni dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017 1 Uvod Pred prvo svetovno vojno so na Slovenskem prevla­ dovale maloštevilne predilnice in tkalnice v Litiji, Tržiču in Ljubljani, ki so bile v tuji lasti. Tako je bilo leta 1910 v tekstilni dejavnosti zaposlenih 1694 de­ lavcev, do konca leta 1937 pa je to število naraslo na 17.022 zaposlenih [1], kar kaže na njen hitri razvoj. Po drugi svetovni vojni, v času socialističnega gospo­ darstva, je bila večina tekstilnih podjetij nacionalizi­ rana, zasebne obrtne delavnice pa zasežene. Hkrati je bil to čas velike industrializacije in vzpostavljanja velikih industrijskih obratov. Pomembni tekstilni središči v Republiki Sloveniji sta postala Maribor s petnajstimi in Kranj z osmimi večjimi tekstilnimi tovarnami. Največji razvoj, ki ga je omogočal domači trg, je slovenska tekstilna dejavnost dosegla konec sedemdesetih let, ko je bilo v Sloveniji 68 velikih tek­ stilnih podjetij s 155 industrijskimi obrati in s skupaj 49.600 zaposlenimi delavci. Ker se tekstilna podjetja niso zmogla vključiti v bolj konkurenčne tuje trge in tržno gospodarstvo, je slovenska tekstilna dejavnost v osemdesetih letih začela nazadovati [2]. Neučinkovita privatizacija in neuspešno ekonomsko prestrukturiranje, ki sta potekala v času gospodarske tranzicije v 90. letih in po osamosvojitvi Slovenije, sta pripeljala do propada številnih tekstilnih podjetij in rasti števila brezposelnih. Zaradi izgube velikega za­ lednega trga nekdanje skupne države in slabe priprav­ ljenosti na zahteven zahodnoevropski trg so številne velike tekstilne tovarne šle v stečaj, z združitvijo ali prevzemom pa so nastale manjše [3]. Nekdanja veli­ ka tekstilna podjetja zdaj najdemo med srednjimi in malimi podjetji [4]. Evropska predelovalna dejavnost se je ob široki produktni raznolikosti, zadostni razpoložljivi de­ lovni sili in izvozni diverzifikaciji preoblikovala in nadomestila manj produktivne dejavnosti v dobič­ konosnejše dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Slovenska predelovalna dejavnost je ob osamosvojitvi in šoku, ki ga je povzročila izguba nekdanjih jugo­ slovanskih trgov v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ter dolgotrajni tranzicijski stabilizaciji zaostajala in izgubljala konkurenčni stik z bolj konkurenčnim evropskim trgom [5]. Prenizka produktivnost dela predelovalne dejavno­ sti – dodana vrednost na zaposlenega je bila v povpre­ čju trikrat nižja, kot je znašala dodana vrednost na zaposlenega izbranih majhnih držav Evropske unije (EU), kot so Danska, Finska, Avstrija in Belgija –, relativno zastarela in tehnološko izrabljena strojna SI 89 oprema, slabo poznavanje trgov in način obdelave tržnih niš, preveč dodelavnih (»lohn«) del, nizka vključenost v mednarodne strateške povezave ter sla­ ba, ne optimalna alokacija proizvodnih zmogljivosti so zaznamovali slovensko predelovalno dejavnost v obdobju po osamosvojitvi [6]. V različnih tekstilnih dejavnostih obstajajo velike razlike v razvoju proizvodnih procesov. Dejavnosti se v glavnem razlikujejo po stopnjah in obnašanju (s časom) mejne produktivnosti dela in kapitala, zmož­ nosti doseganja najmanjšega učinkovitega obsega in stopnji nadomestljivosti med vložki. V tekstilni in­ dustriji, kjer je nadomestljivost dela in kapitala večja, kar je v skladu s pojmom »upadajoče industrije«, za nekatere tekstilne dejavnosti, kar na drugi strani ne velja za netkane tekstilije, ki so označene kot najhitre­ je rastoča tekstilna dejavnost [7]. Primarna proizvodnja tekstilij (C13) vključuje pre­ denje vlaken v preje, tkanje preje in dodelavo proi­ zvodov. Veliko večino izdelkov proizvedejo podjetja, ki opravljajo hkrati dejavnosti predenja in tkanja, čeprav obstajajo specializirane predilnice in tkalnice. Strojne operacije v proizvodnji tekstilij vključujejo veliko različnih klasifikacij delovnih mest, opredelje­ nih s tehnologijo in proizvodnim procesom. Zaradi visoke stopnje kapitalske intenzivnosti je delovnih mest manj kot v preteklosti, vendar so zaposleni, ki ostajajo v proizvodnji tekstilij, v povprečju plačani bolje kot v proizvodnji oblačil [8]. Zaradi sorazmerno dolgega pretočnega časa in ka­ pitalske intenzivnosti dejavnosti ima proizvodnja tekstilij (C13) za posledico razmeroma velike mini­ malne količine naročil. Z visoko stopnjo avtoma­ tizacije zaposluje manj nekvalificirane delovne sile kot oddelek proizvodnje oblačil (C14) [9]. V oddelku proizvodnje tekstilij (C13), kjer so po navadi investi­ cije večje, je podjetij manj, medtem ko je podjetij v proizvodnji oblačil več (C14) [4]. Oddelek proizvodnje tekstilij (C13) velja za teh­ nološko zahtevnejši oddelek, če ga primerjamo z oddelkom proizvodnje oblačil (C14) in uporabo naprednejših tehnologij ter možnosti avtomatiza­ cije proizvodnih procesov, kot so predenje, tkanje in končna obdelava. To je vplivalo na dvig dodane vrednosti na zaposlenega. Poleg visoke materialne in delovne intenzivnosti je bil oddelek proizvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C15) omejen tudi z dobavo surovin iz Južne Amerike. Usnjarska dejavnost v EU je bila po podatkih iz leta 2009 moč­ no odvisna od dobave govejih surovih kož z dlako ali brez dlake in kože, strojene s kromom iz Brazilije in SI 90 Tekstilec, 2022, 65(Priloga 2), SI 88–98 Argentine, pri čemer je uporaba izvoznih dajatev za surove kože z dlako ali brez nje evropsko usnjarsko dejavnost vodila v podrejen konkurenčni položaj [10]. V oddelku proizvodnje oblačil (C14) se osnovni po­ men podjetja skriva v segmentu proizvodov, ki jih izdeluje podjetje. V segmentu masovne proizvodnje, kjer gre za proizvodnjo nizkokakovostnih, standar­ dnih izdelkov (majice, spodnje perilo, uniforme), značilno za države v razvoju in ki zaposluje nizko izobraženo delovno silo, to so v pretežni meri ženske. Drugi segment proizvodnje oblačil so proizvodi viso­ ke mode, ta poteka predvsem v razvitih državah. Gre za visokokakovostne izdelke z visoko dodano vre­ dnostjo in uporabo moderne tehnologije, pri čemer so glavni konkurenčni dejavniki vlaganje v raziskave in razvoj, prilagodljivost in oblikovanje [9]. Po podatkih [11] sta tekstilna in usnjarska de­ javnost, za kateri so bile leta 1998 z uveljavitvijo Asociacijskega sporazuma z EU dokončno odprav­ ljene uvozne ovire, zmanjševali obseg proizvodnje in izvoza. Poleg količinske omejitve pri uvozu tekstilnih izdelkov v EU – Sporazum o tekstilu in oblačilih­ odprava količinskih kontingentov je začel veljati 1. januarja 2005 – sta bili soočeni z močno uvozno konkurenco. V primerjavi s konkurenco z drugi­ mi srednje- in vzhodnoevropskimi državami ima Slovenija relativno visoke stroške dela, kar močno zmanjšuje stroškovno in cenovno konkurenčnost na tujih trgih. To se v zadnjih letih kaže v zmanjševanju izvozne usmerjenosti slovenske tekstilne dejavnosti. Konkurenca na trgu posamezno podjetje sili k čim učinkovitejši izrabi prvin poslovnega procesa oz. proizvodnih dejavnikov (delovna sredstva, pred­ meti dela, delo, kupljene storitve pri drugih orga­ nizacijah), dobri organizaciji ekonomske dejavnosti in čim boljšem ravnanju z ekonomskimi subjekti, s katerimi sodeluje (potencialni kupci, dobavitelji, zaposleni, vlagatelji in drugi) [12]. Zato podjetja, ki svojih proizvodnih dejavnikov ne izkoriščajo dovolj ekonomično in jim posledično ne uspe znižati stro­ škov na sprejemljivo raven, izpadejo iz tržne tekme in propadejo [13]. Raziskava [14] o spretnostih, potrebnih za preživet­ je in rast majhnih in srednjih podjetij (MSP) v tek­ stilni in oblačilni dejavnosti, ki je bila opravljena v Johannesburgu v Južni Afriki, je poudarila pomen razvoja MSP in podjetništva, še zlasti za razvijajoča se gospodarstva. Prednosti razvoja MSP kot alterna­ tivnega vira zaposlovanja in zmanjševanja revščine v luči globalizacije in krčenja tradicionalnih industrij v Južni Afriki upravičujejo usmeritve južnoafriške vlade. Velika težava je visoka stopnja zapiranja MSP, kar pomeni, da so MSP morda omejena v svojih zmo­ žnostih ustvarjanja dolgoročnih trajnostnih delovnih mest. MSP so lahko odgovorna tudi za izgubo večjega števila delovnih mest in premoženja, ki bi jo lahko preprečili tako, da bi MSP pomagali doseči stabilno rast in podjetniško naravnanost. 2 Pregled tekstilne panoge Po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD2008) med predelovalne dejavnosti (C), ki prispevajo po­ memben delež k celotni ustvarjeni dodani vrednosti v narodnih gospodarstvih in so vitalnega pomena za gospodarsko rast, uvrščamo oddelke tekstilne dejavnosti (proizvodnja tekstilij-C13, proizvodnja oblačil-C14 in proizvodnja usnja, usnjenih in soro­ dnih izdelkov-C15. 2.1 Predelovalna dejavnost v EU V celotni predelovalni dejavnosti, ki velja za najbolj raznoliko dejavnost v okviru nefinančnega poslov­ nega gospodarstva na ravni EU-27, NACE/SKD (od­ delek C), je v letu 2017 delovalo skoraj dva milijo­ na podjetij, ki so zaposlovala 26,9 milijona ljudi in ustvarila 1.820 milijard evrov dodane vrednosti [15]. Med državami članicami EU je Nemčija v celotno predelovalno dejavnost v letu 2017 prispevala kar 32,5 % dodane vrednosti od celotne ustvarjene do­ dane vrednosti na ravni držav EU-27. V predelovalni dejavnosti je v oddelkih tekstilne dejavnosti oddelek dejavnosti proizvodnje tekstilij (C13), proizvodnje oblačil (C14) in proizvodnje usnja, usnjenih in soro­ dnih izdelkov(C15) na ravni EU-27 Italija ustvarila največ dodane vrednosti na ravni članic EU-27 [15]. V letu 2019 je število podjetij v predelovalni dejavno­ sti na ravni EU-27, NACE/SKD (oddelek C) preseglo dva milijona podjetij, ki so zaposlovala 28,5 milijona ljudi in ustvarila 1.998 milijard evrov dodane vred­ nosti [15]. 2.1.1 Dinamika podjetij in zaposlenih v državah članicah EU v tekstilni dejavnosti Med letoma 1995 in 2002 se je stopnja zaposlenosti v oddelku (klasifikacija NACE/SKD, EU-15) tekstilne dejavnosti DB in DC zmanjševala za povprečno 2,6 % na leto. Izjemi sta bili le Španija in Švedska, kjer se je zaposlovanje v teh oddelkih tekstilne dejavnosti povečalo za (+2 %). Dinamika podjetij in zaposlenih v slovenski tekstilni dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017 Do leta 2008 je tekstilna dejavnost izgubila približno polovico svojih zaposlenih in prihodek se je zmanjšal za 28 %, leta 2015 je še vedno pomenil 6-odstotni de­ lež zaposlenosti in 3-odstotni delež dodane vrednosti v celotni proizvodnji v EU [16]. V letu 2008 je na ravni EU tekstilne dejavnosti (NACE/SKD oddelek C, EU-27) delovalo 242.963 podjetij, ki so zaposlovala 2,3 milijona ljudi in ustva­ rila prihodek v vrednosti 223 milijonov evrov ter dosegla 59.482 milijonov evrov dodane vrednosti. Po podatkih Eurostata je v letu 2018 v vseh treh oddelkih tekstilne dejavnosti na ravni EU (NACE/ SKD oddelek C, EU-28) delovalo 229.659 podjetij (predvsem MSP), ki so zaposlovala 1,8 milijona lju­ di in ustvarila prihodek v vrednosti 206 milijonov evrov ter dosegla 61.331 milijonov evrov dodane vrednosti [15]. 2.1.2 Dodana vrednost v oddelkih tekstilne dejavnosti v državah članicah EU Največji prispevek MSP po deležu ustvarjene dodane vrednosti v nefinančnem sektorju na ravni EU-28 je v letu 2017 je izkazoval oddelek dejavnosti proizvo­ dnje tekstilij (C13) v višini 74,4 %, kar pomeni 0,4 % celotne dodane vrednosti sektorja, ki so jo ustvarili MSP v EU-28. Po deležu ustvarjene dodane vrednosti v nefinanč­ nem sektorju na ravni držav EU-28 je v letu 2017 prispevek MSP v oddelku dejavnosti proizvodnje oblačil (C14) znašal 67,3 %, kar pomeni 0,3 % ce­ lotne dodane vrednosti sektorja, ki so jih ustvarili MSP v EU-28. Najmanjši prispevek MSP po deležu ustvarjene do­ dane vrednosti v nefinančnem sektorju na ravni držav EU-28 je v letu 2017 izkazoval oddelek dejav­ nosti proizvodnje usnja in usnju sorodnih izdelkov (C15), in sicer v višini 64,5 %, kar je 0,2 % celotne dodane vrednosti sektorja, ki so jo ustvarili MSP v EU-28 [17]. 2.1.3 Delež in velikostna struktura v oddelkih tekstilne dejavnosti v državah članicah EU Največji prispevek MSP v deležu zaposlenosti v pre­ delovalni dejavnosti na ravni EU-28 je v letu 2017 iz­ kazoval oddelek proizvodnje oblačil (C14) v višini 0,8 % vseh zaposlenih v MSP v predelovalni dejavnosti, sledi oddelek proizvodnje tekstilij (C13) z 0,5-% dele­ žem vseh zaposlenih v MSP v predelovalni dejavnosti in oddelek proizvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C15) z 0,4-% deležem vseh zaposlenih v MSP v predelovalni dejavnosti [17]. SI 91 2.2 Predelovalna dejavnost v Sloveniji V slovenski predelovalni dejavnosti NACE/SKD (od­ delek C) je v letu 2017 delovalo 19.376 podjetij, ki so zaposlovala 193.096 ljudi in ustvarila 8.365 milijonov evrov dodane vrednosti [16]. Predelovalna dejavnost kot največji zaposlovalec v slovenskem gospodarstvu je v letu 2017 zaposlovala več kot tretjino vseh zapo­ slenih ljudi (35,6 %). V letu 2019 je v slovenski predelovalni dejavnosti NACE/SKD (oddelek C) delovalo 19.928 podjetij, ki so zaposlovala 208.096 ljudi in ustvarila 9.165 mili­ jonov evrov dodane vrednosti [16]. Število vseh zaposlenih v slovenski tekstilni dejavno­ sti se je skozi celotno opazovano obdobje 1995−2017 zmanjševalo. Kot delovno intenzivna panoga je tek­ stilna dejavnost kljub 0,3-% povečanju zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih v letih 2000−2001 beležila negativno stopnjo rasti. Tudi povečanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih v letu 2007 za +0.8 % ni vplivalo na povečanje zaposlenosti v tekstilni dejavnosti. V obdobju 2014−2017, ko je predelovalna dejavnost dosegala rast zaposlenosti za +9 %, je tekstilna de­ javnost zaznavala upad zaposlenosti v višini −14 %. V celotnem obdobju (1995−2020) je pozitivno stop­ njo rasti v tekstilni dejavnosti zaslediti le v letu 2018, ko je ta dosegla 1-% rast. V letu 2020 je bilo v vseh treh oddelkih tekstilne dejavnosti zaposlenih 83,82 % manj kot v letu 1995 (preglednica 1). Kot ugotavljajta avtorja [19], so se posamezniki, ki so bili več let zaposleni v tekstilni dejavnosti, tako soočali bodisi s premeščanjem ali preselitvijo, da bi našli drugo zaposlitev v tekstilni dejavnosti, bodisi s prekvalifikacijo, ali pa so to dejavnost povsem za­ pustili. Izguba delovnih mest v tekstilni dejavnosti v ZDA, predvsem za žensko delovno silo in še zlas­ ti za tiste, katerih izobrazba je omejena in/ali so že blizu upokojitvene starosti, in tiste, ki so ostale brez zaposlitve in se soočile s prekvalifikacijo in nato z iskanjem nove zaposlitve, je skladno z ugotovitvami [20], kjer se je začetni padec zaposlenosti v enakem opazovanem obdobju odražal v splošni gospodar­ ski upočasnitvi in v velikodušnem pokojninskem sistemu. 2.2.1 Dinamika podjetij in zaposlenih v slovenski tekstilni dejavnosti V letu 1995 je v slovenski tekstilni dejavnosti delo­ valo 3.074 podjetij, ki so zaposlovala 48.940 ljudi in ustvarila 283,3 mio evrov dodane vrednosti. V letu 2008 je v slovenski tekstilni dejavnosti delovalo 1.487 SI 92 Tekstilec, 2022, 65(Priloga 2), SI 88–98 Preglednica 1: Prikaz števila zaposlenih in samozaposlenih [18] v predelovalnih dejavnostih in v tekstilni dejavnosti v obdobju (1995−2021) Leto 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Indeks 2020/1995 Število zaposlenih (v 1000) v predelovalni dejavnosti 276,8 262,4 252,7 249,9 248,4 249,0 249,3 245,5 240,0 238,3 233,4 229,6 231,5 230,4 208,5 196,3 195,5 192,3 188,2 188,6 191,9 197,9 205,2 214,6 220,1 215,7 219,1 Število zaposlenih (v 1000) v tekstilni dejavnosti 53,8 49,1 47,2 46,6 44,6 42,8 41,5 37,3 33,8 31,7 28,2 25,3 23,8 22,7 18,6 14,5 13,5 12,9 11,6 10,5 10,2 10,0 10,0 10,1 9,8 8,7 - −22,07 % −83,82 % Stopnja rasti (%) v tekstilni dejavnosti 0 −9 −4 −1 −4 −4 −3 −10 −9 −6 −11 −10 −6 −5 −18 −22 −7 −4 −10 −9 −3 −2 0 1 −3 −11 - Delež (%) zaposlenosti tekstilne dejavnosti v predelovalni dejavnosti 19,4 18,7 18,7 18,6 18,0 17,2 16,6 15,2 14,1 13,3 12,1 11,0 10,3 9,9 8,9 7,4 6,9 6,7 6,2 5,6 5,3 5,1 4,9 4,7 4,4 4,0 - (−) ni podatka Viri: SURS (SI−Stat), lasten izračun podjetij, ki so imela 20.894 zaposlenih in ustvari­ la 368,0 mio evrov dodane vrednosti. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS-a) je v Sloveniji v letu 2017 v oddelkih proizvodnje tekstilij (C13), proizvodnje oblačil (C14) in proizvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C15) delovalo 1.213 podjetij, od tega kar 97 % mikro in majhnih tekstil­ nih podjetij, ki so imela 8.969 zaposlenih in ustvarila prihodek v višini 786,7 mio evrov ter ustvarila 270,8 v mio evrov dodane vrednosti. Dinamika podjetij V Sloveniji je velikost podjetij definirana z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD). V proučevanem obdobju (1995−2017) se je definicija velikostne s­ trukture, opredeljena glede na število zaposlenih v podjetjih na podlagi direktiv EU, spreminjala[21]. V letu 1995 se je število tekstilnih podjetij gibalo med 9 podjetij v največjem velikostnem razredu (1000+ zaposlenih/podjetje) in 2.846 v najmanjšem velikostnem razredu (1−9 zaposlenih/podjetje) (pre­ glednica 2). Med letoma 1995 in 2001 opazimo izje­ mno povečanje (+70) števila podjetij v velikostnem razredu 10−19 zaposlenih/podjetje, kar je lahko bilo ugodno za preoblikovanje organizacijskih struktur tekstilnih podjetij, ne pomeni pa povečanja zapos­ lenosti. Kratek časovni interval razdelitve podjetij po velikostnih razredih med letoma 2002 in 2004 kaže na sorazmerno pričakovan upad števila tekstil­ nih podjetij glede na predhodno opazovano obdobje Dinamika podjetij in zaposlenih v slovenski tekstilni dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017 SI 93 Preglednica 2: Razdelitev podjetij po velikostnih razredih v opazovanem obdobju glede na število zaposlenih Velikostni razred 0−9 1−9 10−19 20−49 50−99 50−249 100−249 250+ 250−499 500−999 1000+ Total 1995 2001 2002 2004 2005 2017 2846 57 49 35 44 23 11 9 3074 1970 97 57 38 41 19 8 6 2236 1899 104 59 89 30 2181 1722 75 66 71 26 1960 1453 68 62 49 25 1657 1111 43 23 31 5 1213 Razlika (%) 1995−2001 −31 70 16 9 −7 −17 −27 −33 −27 Razlika (%) 2002−2004 −9 −28 12 −20 −13 −10 Razlika (%) 2005−2017 −24 −37 −63 −37 −80 −27 1995−2001: 1−9/mikro podjetje, 10−19 in 20−49/majhno podjetje, 50−99 in 100−249/srednje podjetje, 250−499, 500−999 in 1000+/ veliko podjetje 2002−2004: 1−9/mikro podjetje, 10−19 in 20−49/majhno podjetje, 50−249/ srednje podjetje, 250+/veliko podjetje 2005−2017: 0+9/mikro podjetje, 10−19 in 20−49/majhno podjetje, 50+249/srednje podjetje 250+/veliko podjetje Vir: SURS in lasten izračun (1995−2001). Razlika upada velikostnih razredov od leta 2005 do leta 2017 v primerjavi z obdobjem od leta 1995 do leta 2001 je manj spektakularno; v enkrat daljšem opazovanem obdobju je razlika upada pod­ jetij enaka kot med letoma 1995 in 2001. Velik upad podjetij je v največjem velikostnem razredu med le­ toma 2005 in 2017, ki znaša 80 %, če ga primerjamo z obdobjem med letoma 1995 in 2001; ob združitvi največjih velikostnih razredov 250−499, 500−999 in 1000+, ki so primerljivi z velikostnim razredom 250+, je mogoče sklepati, da so pretresi in preoblikovanja velikih tekstilnih podjetij v večji meri odvijala od leta 1995 do leta 2001. Dinamika zaposlenih V celotnem opazovanem obdobju je oddelek proizvo­ dnje oblačil (C14) zaposloval največje število ljudi. Nekvalificirana delovna sila se je črpala z ruralnega območja, kjer so bila umeščena velika slovenska tek­ stilna podjetja, kar je skladno z raziskavo[22], ki po­ leg črpanja nekvalificirane delovne sile iz podeželskih kmetijskih gospodinjstev obravnava proizvodnjo oblačil (C14) kot pomembno gibalo gospodarskega razvoja v manj razvitih državah. V letu 1995 je delež vseh zaposlenih v tekstilni de­ javnosti pomenil 19,54 % vseh zaposlenih v celotni predelovalni dejavnosti. Delež zaposlenih v tekstilni dejavnosti se je od leta 1995 nenehno zmanjševal in v letu 2020 dosegel vrednost 3,83 % deleža vseh za­ poslenih v predelovalni dejavnosti (preglednica 3). V opazovanem obdobju je največji delež zaposlenih v tekstilni dejavnosti v posameznih oddelkih dejav­ nosti zavzemala proizvodnja oblačil (C14), ki je imela tudi najvišjo stopnjo uničenja delovnih mest in izka­ zuje negativno stopnjo rasti skozi celotno opazovano obdobje. Najmanjši upad zaposlenosti v posameznih oddelkih dejavnosti je imela proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C15), v kateri se je število zaposle­ nih v obdobju (1995−2020) zmanjšalo za 7.600 oseb. Na upadanje števila zaposlenih v tekstilni dejavno­ sti po osamosvojitvi in nastanku samostojne države Preglednica 3: Spreminjanje števila zaposlenih brez samozaposlenih [18] v oddelkih tekstilne dejavnosti v primerjavi z deležem zaposlenih v celotni predelovalni dejavnosti (Vir: SURS (SI-Stat)) Dejavnost C13-Proizvodnja tekstila C14-Proizvodnja oblačil C15-Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov Celotna tekstilna dejavnost Odstotek v številu vseh zaposlenih v predelovalni dejavnosti (%) 1995 15700 25400 10300 51400 19,54 2000 12300 20800 7900 41000 17,38 2008 7300 9600 4700 21600 9,84 2017 2900 2700 3500 9100 4,70 2020 2900 2200 2700 7800 3,83 SI 94 Tekstilec, 2022, 65(Priloga 2), SI 88–98 Slovenije bi lahko močno vplivala izguba zalednega jugoslovanskega trga, kar je povzročilo tudi krčenje proizvodnje in uničenje delovnih mest in ‚bismarc­ kovskega‘ pokojninskega sistema. Zakon o pokojnin­ skem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) je do leta 2000 omogočal ženskam upokojitev pri 53 letih s 35 leti delovne dobe. Postopoma se je starostna upoko­ jitev pri ženskah dvigala na 38 let (ZPIZ-1) do uvelja­ vitve nove pokojninske reforme v letu 2013 (ZPIZ-2), ko se je delovna doba pri obeh spolih izenačila. 2.2.2 Dodana vrednost v oddelkih slovenske tekstilne dejavnosti Po podatkih SURS za leto 1999 je dodana vrednost v proizvodnje tekstilij in proizvodnji oblačil (DB) v tekočih cenah znašala 12.988 evrov, dodana vrednost na zaposlenega v proizvodnji usnja, usnjenih in soro­ dnih izdelkov (DC) pa 8.143 evrov. Za slovensko tekstilno dejavnost velja, da se je proble­ matika nekonkurenčnosti panoge reševala z zmanj­ ševanjem števila zaposlenih. Premalo pozornosti je bilo namenjene strukturnemu prilagajanju predvsem v smeri povečevanja dodane vrednosti ustvarjenih proizvodov, pri čemer pa kljub izrazitemu zmanjše­ vanju števila zaposlenih v tekstilni dejavnosti ni bilo pozitivnih premikov v smeri povečanja dodane vred­ nosti [23]. Dodana vrednost na zaposlenega se kljub nadaljnjemu preoblikovanju tekstilne ­dejavnosti ni povečevala, temveč je ostajala na približno enaki rav­ ni, pri čemer se je zmanjševalo število zaposlenih v tekstilnih podjetjih, kar je bilo posledica prestruktu­ riranja slovenske tekstilne dejavnosti [24]. Podatki kažejo, da je delež slovenske predelovalne dejavnosti v primerjavi z EU-25 v strukturi doda­ ne vrednosti glede na tehnološko zahtevnost dejav­ nosti (srednje nizko in nizko zahtevane) leta 2009 padel pod povprečje držav članic EU. Padec dodane vrednosti v tehnološko manj zahtevnih dejavnostih je mogoče pripisati obširnemu zmanjšanju kovinske dejavnosti in nadaljevanju upadanja tekstilne dejav­ nosti [25]. 2.2.3 Delež in velikostna struktura v oddelkih slovenske tekstilne dejavnosti, 1995−2017 Število velikih tekstilnih podjetij se je v vseh oddel­ kih tekstilne dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017 bistveno zmanjšalo. Največji upad števila velikih tekstilnih podjetij smo zaznali v letu 1999, in sicer se je njihovo število zmanjšalo za sedem in v letu 2006, ko se je število velikih tekstilnih podjetij zmanjšalo za šest (slika 1). Največji upad števila velikih tekstilnih podjetij v od­ delkih tekstilne dejavnosti v opazovanem obdobju zaznavamo v proizvodnji tekstilij (C13), sledi pa pro­ izvodnja oblačil (C14), najmanjši pa je upad števila velikih tekstilnih podjetij v dejavnosti proizvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C15). Po podatkih SURS je v letu 2017 v vseh treh oddelkih tekstilne dejavnosti delovalo le še pet velikih tekstil­ nih podjetij. Slika 1: Število velikih tekstilnih podjetij v oddelkih proizvodnje tekstilij (C13), proizvodnje oblačil (C14) in proizvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C15), v obdobju (1995−2017) (Vir: SURS, 2020) Dinamika podjetij in zaposlenih v slovenski tekstilni dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017 Število MSP v celotni tekstilni dejavnosti v opazo­ vanem obdobju pomeni v povprečju 98,9-% delež od vseh tekstilnih podjetij v dejavnosti, medtem ko je delež velikih tekstilnih podjetij v povprečju manj kot 2-% (slika 2). Največji upad števila MSP v tekstilni dejavnosti je bil v opazovanem obdobju zaznan v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C15), sledi dejavnost proizvodnje oblačil (C14), najmanjši upad števila MSP pa v proizvodnji tekstilij (C13) (slika 3). SI 95 Število podjetij se je v vseh velikostnih razredih v slo­ venski tekstilni dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017 zmanjševalo. V oddelkih dejavnosti so se v proizvodnji tekstilij (C13) in proizvodnji oblačil (C14) zmanjševala predvsem srednja in velika tekstilna podjetja, medtem, ko so se v oddelku dejavnosti pro­ izvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C15) v večji meri zmanjševala mikro in majhna tekstilna podjetja. V oddelku proizvodnje tekstilij (C13) je treba še posebej poudariti 12,12-% delež (od leta 1995 do leta Slika 2: Delež mikro, majhnih in srednjih tekstilnih podjetij (MSP) in delež velikih tekstilnih podjetij (VP) v tekstilni dejavnosti v obdobju (1995− 2017) (Vir: SURS, 2020) Slika 3: Število mikro, majhnih in srednjih podjetij (MSP) v tekstilni dejavnosti v posameznih oddelkih dejavnosti v obdobju od (1995−2017) (Vir: SURS, 2020) SI 96 Tekstilec, 2022, 65(Priloga 2), SI 88–98 2017 so propadla samo štiri majhna podjetja, kar po­ meni 12,12-% delež) zmanjšanja velikostnega razreda majhnih tekstilnih podjetij v opazovanem obdobju. Sklepamo, da gre sorazmerno majhen delež zmanjša­ nja velikostnega razreda majhnih tekstilnih podjetij v proizvodnje tekstilij (C13) v primerjavi z drugima dvema oddelkoma dejavnosti (C14,C15) v opazova­ nem obdobju pripisati dejavnikom kakovosti sektor­ skega okolja. Avtorica [13] med pomembne dejav­ nike – poleg domačega trga, panožnih sindikatov, konkurence na domačem trgu glavnega proizvoda in kartelnih dogovarjanj – uvršča še delovno silo in kapitalsko intenzivnost sektorja. Najnovejše krizne razmere z rastjo cen energije in logistike z Daljnega vzhoda z rastjo transportih stro­ škov vodijo do delne deglobalizacije gospodarstev in v ospredje postavljajo vprašanje samooskrbnosti tudi na področju tekstilij in selitev tekstilne indu­ strije nazaj v Evropo. Poleg tega bi na nadaljnji ra­ zvoj v tekstilni panogi lahko vplivali dejavniki, kot so uvajanje krožnega gospodarstva in zeleni prehod z robotizacijo in digitalizacijo panoge ter uvajanje pametnih tekstilij [27], kar so odprta vprašanja za nadaljnje raziskovanje. 3 Sklepi V prispevku je obravnavano tranzicijsko obdobje tek­ stilne dejavnosti, ki je bila v strukturi zaposlenosti in proizvodnje skoraj celo stoletje na ozemlju Slovenije ena ključnih tradicionalnih predelovalnih dejavnosti. Predstavljena dinamika zaposlenih in podjetij v slovenski tekstilni dejavnosti osvetli proces trans­ formacije slovenskega gospodarstva s privatizacijo, liberalizacijo in prestrukturiranjem gospodarstva, kar je pripeljalo do krčenja proizvodnje in uničenja delovnih mest. Število zaposlenih v tekstilni dejavnosti je v opa­ zovanem obdobju drastično upadalo in v letu 2020 doseglo 83,8-% zmanjšanje, čeprav je predelovalna dejavnost v proučevanem obdobju beležila rast za­ poslenosti. Poleg osamosvojitve in nastanka države Slovenije in s tem povezane izgube zalednega jugo­ slovanskega trga je na upadanje števila zaposlenih v tekstilni dejavnosti vplivala možnost zgodnje upo­ kojitve žensk, ki so po spolu prevladovale v strukturi zaposlenosti v tekstilni dejavnosti. V letu 1995 je v vseh treh oddelkih tekstilne dejavno­ sti delovalo 43 velikih podjetij in 79 srednjih podjetij od skupaj 3.074 vseh tekstilnih podjetij. Pretežni del so sestavljala mikro in majhna tekstilna podjetja z 0 do 49 zaposlenih. Največji upad števila velikih tekstilnih podjetij smo zaznali v proizvodnji tekstilij (C13), ki v letu 2017 izkazuje le eno delujoče veliko tekstilno podjetje. Propad velikih tekstilnih podjetij tudi ni vodil do realokacije od velikih podjetij do večje vloge MSP, kar kaže na to, da so bili MSP razvojno tesno povezani z velikimi tekstilnimi podjetji. Zato je izginjanje ve­ likih tekstilnih podjetij pomenilo v veliki meri tudi izginjanje nekaterih MSP v tekstilni dejavnosti in tekstilne dejavnosti na splošno. Čeprav je v Sloveniji ostal manjši delež od nekdaj ve­ like tekstilne dejavnosti, se ta razvija v okviru MSP, ki iščejo rešitve in konkurenčne prednosti v izdel­ kih z višjo dodano vrednostjo. V prihodnje bi bilo v prej izrazito delovno intenzivni dejavnosti priča­ kovati tudi večjo vlogo robotizacije in digitalizaci­ je. Nadomeščanje dela s kapitalom (avtomatizacija, digitalizacija in robotizacija) pri ponovnem zagonu tekstilne dejavnosti srečujemo tudi v nekaterih dru­ gih zahodnih tržnih gospodarstvih, kjer so plače še bistveno višje kot v Sloveniji in je večstoletna tradi­ cionalna tekstilna dejavnost izginila iz gospodarske strukture že prej kot v Sloveniji. Kot možnosti za nadaljnje raziskovanje z metodo­ loško-vsebinskega vidika so proučevanje vzročno­ posledičnih povezav med spremenljivkami z upo­ rabo multivariatnih statističnih metod in metod ekonometrične analize z vključitvijo večjega števila pojasnjevalnih spremenljivk in uporaba tako časov­ nih vrst podatkov kot tudi panelnih podatkov tek­ stilnih podjetij v določenem časovnem obdobju. Z vsebinsko aktualnega vidika za tekstilno panogo bi lahko bili primeri uvajanja krožnega gospodarstva z zbiranjem, predelavo in dodelavo odpadnih tek­ stilnih materialov v nove izdelke ter še zlasti razvoj novih materialov in pametnih tekstilij, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost tekstilne panoge in njeno integriranje z drugimi gospodarskimi dejavnostmi in mednarodno menjavo. Viri 1. CERAR, Estera. Razvoj tekstilne obrti v prvi polo­ vici 20. stoletja. Tekstilec, 2012, 55(4), 323–334. 2. LORENČIČ, Aleksander, PRINČIČ, Jože. Slovenska industrija od nastanka do danes. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2018, 303–310. Dinamika podjetij in zaposlenih v slovenski tekstilni dejavnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2017 3. CERAR, Estera. Razvoj in preoblikovanje tek­ stilne industrije v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja : doktorska disertacija [dostopno na dal­ javo]. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta [citirano 11. 1. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: . 4. STANKOVIČ ELESINI, Urša, ZAKRAJŠEK, Špela, CERAR, Estera, MAROLT, Matija, GODEC, Primož, URBAS, Raša. Informatizacija slovenskih tekstilnih, oblačilnih in usnjar­ sko predelovalnih podjetij. Tekstilec, 2015, 58(4), 281–300, doi: 10.14502/Tekstilec2015. 58.281-300. 5. NENADIČ, Tina. Prestrukturiranje predeloval­ nih dejavnosti v Sloveniji [dostopno na daljavo]. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj [citirano 20. 5. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: . 6. KOVAČIČ, Gorazd. Industrijska politika v Republiki Sloveniji. (D)-predelovalne dejavnosti [dostopno na daljavo]. Urad RS za makroekon­ omske analize in razvoj [citirano 20. 5. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: . 7. KOULIAVTSEV, Mikhail, CHRISTOFFERSEN, Susan, RUSSEL, Philip. Productivity, scale and efficiency in the U.S. textile industry. Empirical Economics, 2007, 32(1), 1–18, doi: 10.1007/ s00181-006-0069-2. 8. ABERNATHY, Frederick H., DUNLOP, John T., HAMMOND, Janice H., WELL, David. A stich in time: lean retailing and the transformation of manufacturing – lessons from the apparel and textile industries. New York : Oxford University Press, 1999. 9. NORDÀS, Hildegunn Kyvik. The global textile and clothing industry post the agreement on textile and clothing. Geneva : Word Trade Organization (WTO), 2004, 1–41. 10. Poročilo komisije evropskemu svetu. Poročilo o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe v letu 2011. Zavezovanje strateških gospodarskih part­ nerjev k boljšemu dostopu do trga: prednostni ukrepi za odstranitev trgovinskih ovir [dostop­ no na daljavo]. Evropska komisija [citirano 15. 3. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: . SI 97 11. KOVAČIČ, Gorazd, KMET ZUPANČIČ, Rotija, KUŠAR, Janez. Strukturne spremembe v pre­ delovalnih dejavnostih v Sloveniji [dostopno na daljavo]. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj [citirano 20. 5. 2020]. Dostopno na svetov­ nem spletu: . 12. BOJNEC, Štefan, ČEPAR, Žiga, KOSI, Tanja in NASTAV, Bojan. Ekonomika podjetja. Koper : Univerza na Primorskem, Fakulteta za manage­ ment, 2007. 13. TOMŠIČ, Nastja. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2016. 14. KUNENE, Thandeka Ruth. A critical analysis of entrepreneurial and business skills in SMEs in the textile and clothing industry in Johannesburg, South Africa. Hatfield : University of Pretoria, Department of Business Management, 2008. 15. Annual detailed enterprise statistics for in­ dustry (NACE Rev. 2, B-E) [dostopno na dal­ javo]. European Commission, Eurostat [citira­ no 1. 9. 2020] Dostopno na svetovnem spletu: . 16. National accounts - data [dostopno na dalja­ vo]. European Commission, Eurostat [­citirano 11. 1. 2021]. Dostopno na svetovnem sple­ t u: . 17. European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs, Makowska, A., Robin, N., Steigertahl, L., et al. Annual report on European SMEs 2017/2018 : SMEs growing beyond borders, Luxembourg : Publications Office of the European Union : 2018, doi: 10.2873/248745. 18. Zaposlenost (SKD 2008) – Slovenija – letno [dostopno na daljavo]. Statistični urad RS [cit­ irano 19. 12. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:. 19. NELSON HODGES, Nancy, LENTZ, Holly M. US textile sector job loss: an exploration of implications for individuals, communities and industry. Journal of Fashion Marketing and Management, 2010, 14(1), 21–38, doi: 10.1108/13612021011025410. 20. BOJNEC, Štefan, XAVIER, Ana. Firm and la­ bour dynamics in Slovenian manufacturing. Društvena istraživanja, 2005, 14(6), 1103–1127. SI 98 Tekstilec, 2022, 65(Priloga 2), SI 88–98 21. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS textile industry. Management, 2019, 14 (3), št. 30/1993, 29/1994, 20/1998, 32/1998, 37/1998, 185–203. 6/1999, 54/1999-ZFPPod, 36/2000-ZPDZC, 25. Slovenska industrijska politika - SIP [dostopno 45/2001 (59/2001-popr.), 50/2002 Skl. US, na daljavo]. Vlada Republike Slovenije [citira­ 93/2002 Odl.US, 57/2004, 139/2004, 42/2006no 20. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: ZGD-1, 65/09-uradno prečiščeno besedilo, 33/11, . and export diversification:still a route to growth for 26. Ekonomsko poslovni subjekti [dostopno na dal­ low-income countries? Washington : The World javo]. Statistični urad RS [citirano 15. 5. 2020]. Bank, 2007, 4343, doi: 10.1596/1813-9450-4343. Dostopno na svetovnem spletu:. tu: . oblačila: področja uporabe in primeri (Smart 24. JERNEJČIČ DOLINAR, Barbara, BOJNEC, garments: areas of application and examples). Štefan. Dynamic of enterprises in the Slovenian Tekstilec, 2021, 64(Priloga 1), SI 18–35.