OredßiStuo in uprauništuo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rtak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št_ 113.
Št. 71.
Naročnina listu:
Celo leto		. r2	K
Pol leta .....	. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih ozna-nilib velik popust
Neodvisen političen Hst za sloyensko ljudstvo.
Maribor, dne 18. junija 1909.
Letnik I.
Klub, v katerem sede liberalni poslanci Ploj, Roblek in Ješovnik—pomaga vladi!
Glasovanje o dispozicijskem fondu se je
vršilo dne 17. t. m. Dispozicijski fond je bil sprejet z 218 glasovi proti 198, katere je oddala slovanska-socijaldemokraška opozicija. Glasovi opozicije so od
8.	t m. nazadovali za 39 glasov, glasovi vladne večine za 24 glasov, tedaj je bilo razmerje 243 : 237. Ako bi danes opozicijske stranke bile na mestu, doživela bi vlada občuten poraz; kajti vo-tiranje dispozicijskega fonda pomenja za vlado eminentno zaupanje. Mnogo Čehov in tudi socialdemokratov ni bilo na Dunaju; presenetilo pa je glasovanje zveze Jugoslovanov, v katerem sedita naša liberalna poslanca. Med tem ko je cel slovenski klub kot en mož glasoval zoper vlado, odstranili so se pred glasovanjem tovariši Ploja, Robleka in Ježovnika: dr. Ivčevič, Vukovič, Bulič, Ivaniševič, Perič in Biankini iz Dalmacije, dalje dr. Laginja ter Hribar; Ježovnika in dr. Rybara sploh ni bilo na Dunaju. Vzdržali so se glasovanja zoper vlado kljub izrečnemu sklepu narodne zveze jugoslovanske, da je vsakdo obvezan glasovati, ne pa se odstraniti. Glasovanje bo seveda imelo nedogledne posledice. Naši somišljeniki naj zopet sodijo, ali ravnajo naši poslanci možato ali ne; sodbo o tovariših naših liberalnih poslancev in o vrednosti njih kluba jim mirno prepuščamo.
Kdo je dobil skledo leče?
Ob ednajsti uri.
Dvesto tisoč svetlih kron je že nabranih za Rosegigerjeva dva milijona za nemški Schulverein. Predsednik gosposke zbornice knez Fiirstenberlg sam je daroval 12.000 kron in tovarnar Karol Ditrih pa
10.000	kron. Tema dvema vzgledoma bodo gotovo sle-
FODLISTEK.
Divji petelin.
Vesela lovska zgodba.
Stari nadgozdar Je bil zelo slabe volje. To so kmalu čutili tudi Pazi, Hektor in Sultan, M so si zaradi tega hitro poiskali varno mesto tam ob drvarnici za hišo.
Svojo res marljivo hčerko Tončko je danes celo krstil za gosko in ko je prihitela stara Urša, ki je gospodinjila pri hiši, jo je počastil z laskavim priimkom stara kamela. Tu pa gospod nadgozdar gotovo ni imel prav, kajti kamela ima dve grbi, stara Urša pa že od narave samo eno.
Zato sta obe odšle v kuhinjo, kjer sta se prav čmerikavo držali, ko se kar natihoma priplazi k njima Ivan, Tončkin brat, ki je bil ravno na velikonočnih počitnicah. Bil je dvajsetleten, čeden dečko in lovec, da malo takih.
Molče jima razprostre svojo prazno denarnico ter jima reče, namežikujoč na vrata očetove sobe:
—	Ali morem dobiti avdijenco?
—	Za božjo voljo, nikar, mu zašepeče Tončka* Oče je danes zelo slabe volje. Tebe in tvojo prazno denarnico vrže-skozi vrata.
—	Kaj se mu je pa zgodilo?
—	Ah, stara pesem. Dobil je pismo, da zopet pride nekak knez na lov ih da naj pazi, da vstreli knez divjega petelina. Knez se pripelje že jutri na večer.
Ivan nekoliko premišljuje, najto pa reče, ko se mn je skuhal načrt v zviti njegovi dijaški plavi:
m ße Je tako, pač Še ne bo sveta konec. Zato bom že jaz skrbel.
dili vsi tisti aristokrati in bogataši, ki si hočejo ohraniti popularnost v krogih nemških nacionalcev in dva milijona bosta v doglednem času skupaj. In proti tako mogočnemu in bogatemu nasprotniku je boj silno težaven. Treba bi bilo od naše strani napeti vse sile, neumorno delovati, podučevati ljudstvo o narodni zavesti in tudi pridno žrtvovati. Le tedaj bi bilo mogoče, da se ubranimo tako silnemu nemškemu navalu.
Žal, da skoro vsega tega pri nas manjka. Naše ljudstvo se sicer že zaveda svoje narodnosti, vendar pa še po veliki večini nima smisla za narodno obrambno delo. Priporočali smo že opetovano našim društvom, naj hitro ustanove obrambne odseke, katerih namen je širiti med ljudstvom smisel za narodno obrambno delo, nabirati prispevke in prirejati veselice, katerih čisti dobiček se porabi za obmejne Slovence. Vendar je ta poziv doslej še malo izdal. V bodoče mora biti v tem oziru na vsak način drugače. Dolžnost vsakega društva, ki je včlanjeno pri S. K. S. Z., je, da se odzove sklepu S. K. S. Z., ki se glasi, naj se ustanove obrambni odseki in naj vsako društvo priredi veselico v korist obmejnih Slovencev, letos za toli potrebni društveni dom v St. liju v Slovenskih goricah. Dolžnost je pa tudi voditeljev po deželi, da takoj prirede povsod predavanja, potom katerih naj se med ljudsitvo Širi smisel za narodno obrambno delo. Naše ljudstvo je dobro, in gotovo je, da bo rado žrtvovalo za obmejne Slovence, kakor hitro bo podučeno, kako neizmerno velike važnosti je to v narodnem oziru.
Nemci kar tekmujejo -ned seboj, kdo bo več dal. In pri nas? Pri nas pa žalibog tega ne poznamo. Res je, da je tudi med Slovenci lepo število takih, ki veliko; žrtvui{ej|o za narodno stvar,, ali še več je pa takih, ki tega ne store, čeprav bi jim bilo to prav lahko mogoče in je celo njihova dolžnost. Precej je med Slovenci mož, katerih bogastvo obstoji iz čisto slovenskega denarja, pa ne dajo ničesar za slovensko stvar. So Slovenci, pa samo takrat, kadar je treba vpiti živio, nastopiti javno in morda po vrhu še spustiti kako govoranco, da se potem Čita in hvali njihovo ime po časnikih. Kadar je pa treba seči v žep in kaj žrtvovati za ubožnejše in od narodnih nasprotnikov zatiramo sobrate, takrat pa ulib/nejo ib njihova ušesa so gluha za vsako prošnjo.
Pa ne samo posamezniki so taki, ampak trudi občine, denarni zavodi in spjloh društva. Vsak dan
Vstopi k očetu v sobo. Ta je držal Še vedno usodno pismo v eni roki, z drugo je pa stiskal pest in jezno ž njo mahal po zraku.
—	Knez na vsak način hoče divjega petelina vstreliti, je čital. Seveda, vstreliti, piše ta vražji škric. Vstreliti, je kričal jezen stari nadgozdar — kar pripiska naj si ga, potem naj ga pa le vstreli! Stavim, da ta knez Še zajca ni vstrelil — m če se do petelina priplazi, ne primem več za puško! Same grofe in kneze mi pošiljajo in vsak hoče streljati jelene ali peteline. Prihodnjič naj pridejo Še na slone! In če kateri teh gospodov slabo meri, se pa lotijo mene in jaz sem vsega kriv. Vso slavno gozdarsko direkcijo z njenimi grofi in knezi naj —
—	vrag odnese v Afriko, kjer streljajo lahko opice!, pristavi sin. Zraven pa reče mirno:
—	Sicer tu jaz prav lahko pomagam, če mi dovolite !i
Stari privzdigne glavo in ga globoko pogleda.
—	Petelina mi vendar ne moreš privezati!, je mrmraj.
—	Ge bi vodil vso stvar jaz, bi gotovo vstrelil knez peteli(ha raz drevo, kakor gotovo jaz tukaj stojim.
—	Napravi torej kar hočeš.
—	Toda, oče, jaz nekaj rabim — denar!
—	Ivan, ne skušaj me za nos voditi!.
—	Saj se pač nisem še nikdar lagal, oče,, reče Ivan užaljen.
Stari molče seže v pisalno mizo ter mu da 10-kronski bankovec. Globok poklon, in Ivan je izginil v kuhinjo, da tam pove o čudežu.
Drugo jutro je bil Ivan že ob treh v gozdu. Ni še dolgo čakal, ko zasliši petelina peti. In četudi je ta ptič zelo oprezen in boječ, vendar ga je znal Ivan zalotiti in ko sproži, telebi na tla res prav krasen petelin.
čitamo, da je ta in ta nemška občina ali denarni zavod ali društvo darovalo znatno svoto za kako nemško obrambno društvo. Kolikokrat pa slišimo kaj podobnega od slovenskih občin, posojilnic, hranilnic in drugih društev? In vendar kako lepa svota bi se lahko nabrala, ako bi vsaka slovenska cbčina, denarni zavod ali društvo, ki le količkaj premore, naklonilo kak dar za obmejne Slovence. V tem oziru bi se pač morali učiti od n alk h narodnih nasprotnikov.
Ako človek vse to ipremhsijfuje), ga mora navdati skrb za bodočnost. Kaj bo a nami, če se ne bo v tem oziru obrnilo na boljše? 'vendar obupati Še ne smemo. Veliko smo res že zamwdili, ali če nagnemo vse sile, nam bo mogoče vsaj deloma popraviti, kar smo zagrešili. Podvojiti moramo svoje moči, pomnožiti požrtvovalnost in morti iti.
Zato pa apeliramo na vse slovenske rodoljube, občine, denarne zavode in društva, da nemudoma priskočijo z znatno podporo na pomoč svojim obmejnim bratom, katere nam hoče ugrabiti nenasitni German. Največja nevarnost, kar smo že opetovano po-vdarjali, preti našemu krasnemu St liju v Slovenskih goricah. Zato pa ne smemo preslišati obupnega klica, ki nam doni iz Št. lija:	bratje, usmilite se
nas. Ne pustite, da nas uduši naš strupeni nasprotnik, ki nam hoče ugrabiti vero in naš mili materinski jezik! Pomagajte nam sezidati toli potrebni društveni dom!
v
Svmdel liberalne narodne stranke — vinorejska zadruga v Celju.
„Od poraza do poraza“ je geslo celjskih poli-tikujoe.ih in gospodarsko nadstrankarsko delujočih liberalcev. Pred volitvami so začeli snovati zadruge na debelo, češ, kmetje bodo videli, kako se saaše srce cedi same ljubezni do kmeta in bodo volili liberalne kandidate. Mi smo naše somišljenike opozarjali na te politične zadruge, jih svarili, ker smo uvideli, da so vse priprave nezadostne in pričajo o veliki igporanci istega, ki jih je vodil, o ignoranci v zadružnih in trgovskih zadevah.
Prvo delo teh osrečevalcev ljudstva je bilo, da so prosili državo za prav mastno podporo. Njihova
Ivan ga zbaše v nahrbtnik, ki si ga oprti in hajdi — ne domov, ampak v vas. Zvonilo je ravno dan, ko potrka Ivan pri mali koči v vasi na okno:
—	Pokonci, mrciina, je zaklical.
—	Kaj pa je?, se oglasi v koči stari Jurij.
—	Dobra napitnina in žganje, odpri!', mu odgovori Ivan,
Vrata zaškripljejo in ko so odprta, vrže Ivan nahrbtnik z mrtvim petelinom Juriju pred noge in mu reče:
—	Poslušaj, Jurij! Ce si pameten, imaš jutri lahko prav masten dan. Vidiš, danes pride nek knez, ki mora na vsak način vstreliti petelina!, Da ga bo pa gotovo dobil, boš moral tudi ti malo pomagati,
—	Jaz?, reče Jurij dvomljivo?,
—	Da, ti, ti, stari gozdni tat, je dobil za odgovor. Ravmo ti, ki si tolikokrat opeharil mojega očeta, ne da bi ti bil on za to kaj žalega storil, ravno ti mu moraš zdaj malo postreči.
—	Dobro, pravi Jurij. Ker tudi jaz nisem taka slab in nehvaležen človek in ker vem; da zdaj rar bim jaz to, zdaj oni drugo, rad storim, kar je treba* Toda kaj?
—	Tukaj v nahrbtniku je divji petelin. To vzar meš in neseš nocoj ponoči, tako nekako okoli polnoči V GrmadiŠče. Tam splezaj na ono votlo bukev v za-klinku med Janovim in Poznetovim hribom, sicer že tako veš, katero mislim, in skrij se s petelinom prav, gori v vrhu. Ob eni uri pridem jaz z knezom čisto blizu. Naju boš Že slišal. Ko naju boš zaslišal, se stisni in začni peti, kakor petelin.
—	Že razumem, nekako takole, reče Jurij in za poskušnjo nekoliko po petelinje zapoje.
—	Izvrstno kakor pravi petelin, se Je smejal
Ivan.
nevednost je bila tolika, da niti najpotrebnejših prilog niso priložili prošnji, temveč so mislili, da jim bode vsemogočni (pa samo v Žalcu ob časa volitev) poslanec Roblek preskrbel velikansko podporo. Da smo mi vedno zavzemali pravilno stališče, je najboljši dokaz to, da je izreklo poljedelsko ministrstvo naravnost uničujočo sodbo o tem zadruga imenovanemu skrpucalu in opozorilo na velike nevarnosti, ki prete člainom.
„Slovenski Gospodar“ je prinesel cel odlok, ki pomeni prav veliko zaušnico ddim, ki se tako bahajo s svojim gospodarskim delom. Ta brca jim je zelo neprijetna in radi tega zvračajo krivdo na drugo. Celjski zadrug ar ji, ki hite ođ blamaže do blamaže, napadajo poljedelsko ministrstvo, pošiljajo referenta v penzijon, ker menda ne vedo, da je referent dr. Ertl mož, ki uživa vsled svojega znanja kot zadrugar svetovno slavo in si je pridobil velikih zaslug za avstrijsko zadružništvo. Naj pošljejo pravila famozne zadruge zadrugarjem v kako drugo državo v presojo in razložijo svoje namene, bodo dobili isti odgovor, kakor jim ga je dalo poljedelsko ministrstvo, ker zadružništvo ni igrača.
Liberalci se pa hudujejo tudi na dr. Benkoviča, da ni njih podjetja podpiral. Najzajgrizenejši liberalci B. Kunej, Malus, Pečnik, Janežič itd., ki dr. Benkoviča niti videti ne morejo, so ustanovili to popolnoma liberalno zadrugo, niti jednega pristaša S. K. niso vzeli v odbor in sedaj naj dr. Benkovič za to podjetje, katero ni niti najmanj zadružno, temveč ustanovljeno zgolj za razne bizeljskel magnate, katero je popolnoma ponesrečeno, deluje, osmeši sam sebe, kakor so se osmešili celjski zadrugarji.
Ali bi s tem ne trpel ugled slovenskega poslanca? Vprašamo le gospode pri vinorejski zadrugi, kaj bi storil (gospod poslanec Roblek, ako bi kaka zadruga, kateri bi načelovali sami pristaši S. K. Zl, in ki bi imela vse predpogoje za ugoden razvoj, prosila za podporo?
Da olepšajo celjski liberalci svojo blamažo, na-padajo na vse strani. Najhuje jim leži v želodcu naša lepo napredujoča organizacija, o kateri čvekajo vse mogoče in nemogoče stvar|. Gospod Stibler govori o 20 posojilnicah, ki so samo na papirju! Le korapno z imeni na dan, da se nadale pomejnimo!
Skrb za naše hotele naj ne dela preglavice celjskim političnim zadrugafjem; do sedaj še ni vinarja izgube pri hotelih in se bo i v bodoče poskrbelo, da ne bo nobene izgube. Iz gonje proti našim hotelom, katere so naši zavodi kupili v svrho ojače-nja Slovenstva, se spozna narodno delo celjskih Ih beralcev.
Sicer pa to ni nič Čudnega pri ljudeh, ki so spravili prevaljsko posojilnico v roke nemčurjev.,
Vinorejsko zadrugo v Brežicah je baje ustanovila duhovniška (zelo strokovno, gospod Stibler) Za-družna zveza v Ljubljani). Resnici na ljubo moramo povdarjati, da je liberalno vinorejsko zadrugo ustanovil gospod Rožman v zvezi z propalim kandidatom
B.	Kunej. Rožman, ravnatelj liberalne Zveze slov. zadrug v Ljubljani, je čutil, da se mu majejo tla pod nogami, in je začel, da si utrdi svoje stališče, ustanavljati na svojo pest brez vsakega preudarka zadrugo za zadrugo, kakor to dela sedaj Stibler, kron-princ in na pol direktor liberalne Zveze v Celju.
Viinfarejske zadruge v Brežicah se pa sramujejo liberalci v Celju, ker je dosegla tako malo uspehov kakor bo posestrima v Celju. Liberalec je^ le tedaj in v, toliko požrtvovalen, koliko mu po požrtvovalnosti nese. Kaj ne Grič itd. g. B, Kunej?
Največjo reklamo za vinarsko zadrugo v Celju dela Stibler s tem, da razglaša urbi et orbi, cfa je liberalna Zadružna zveza v Celju stopila s kranj-
—	Tako delaj, dokler ne prideva prav v bližino. Ko boš zaslišal knezov strel, utihni in izpusti
petelina na tla.
Jurij se praska nekako čudno za ušesi, in pa vpraša:
—	Toda če gospod knez mene obstreli?
Ivan pa mu smejoč reče:
—	Brez skrbi, jaz bom sam basal knezu puško, in sicer slepo, brez svinca. Si razumel? Od samega poka gotovo ne boš doli padel!
—	Že dobro, je bil odgovor, toda to si izgovorim: steklenico žganja in da slepo nabašete.
—	Tu je moja beseda!
Ivan gre domov in razloži očetu svojo lovsko zvijačo. Ta se je smejal, da je imel vse solzne oči,
—	Toda, jaz ne grem z gospodom, pravi. Moral bi od smeha počiti.
—	Torej dobro, grem ž njim jaz sam, reče naš Ivan samozavestno.
•	m
•
Knez je res prišel, izvrsten in prijazen gospod, Ivanu je bilo že skoro žal, da ga bo moral! za nos voditi. Toda ni bilo drugega izhoda.
Ob eni črez polnoč sta bila že oba v gozdu, blizu GrmadiŠča. Varno in tiho sta se plazila tjakaj. Toda že ju je začutil Jurij gori na bukvi.
Takoj je začel peti, da, je fc(ilo kaj/ Največji divji petelin bi mu bil lahko nevoščljiv tako krasnega glasu.
—	Človek bi mislil, da sam vrag gori sedi, šepeta knez.
Ivan ni mogel odgovoriti, saj mu je bilo počiti, tako težko je pritajeval smeh.
—	Sedaj, pravi knez, se ustavi, pomeri, blisk,
skimi liberalci, združenimi v Zvezi slovenskih zadrug,! v z Mežo, menda v zahvalo za to, da skuša ljubljanska liberalna Zveza ubiti celjsko. Ce bodeta obe Z,vezi napravili pri kupčiji z vinßm toliko deficit,ai kakor ga je napravila lj ubljpnjska / liberalna Zveza pri kupčiji s senom, potem so srečni liber akni vinogradniki! Roko v, roki dve Zvezi, pri katerih je na jedni strani obupen pogled v bodočnost, na drugi strani pa splošen pobeg. In celjska Zveza še bo vedno povdarjala, da je nadstrankarska!
Gospodje B. Kunej, Jošt in Stibler so hodili v Gradec k nemškemu Verbau du se učit, kakor je iz „Narodnega Dnevnika“ razvidno, smatrajo menda ti zadrugarji podjetje Verbanda za zadrugo. Ker se sklicujejo ti učenci na Verband, potem hočejo gotovo tudi tako delati. Verband pokupi namreč vino od gra’ ščakov, knezov itd., srednjim in malim posestnikom, na primer v ljutomerskem okraju, ki imajo najboljšo kapljico, pa ponuja 32 h ga liter, doeim se vino najnižje po 48 h ponuja. Trikrat srečni liberalni vinogradniki, če bo zadruga v Celju posnemala vzgled svojega mojstra v Gradcu 1
Toliko v svarilo kmetom! S. K. Z. resno dela priprave za povzdigo. vinske kupčije, ne bo pa nikdar sledila nepremišljenim korakom liberalcev. Ce bo liberalna zadruga v Celju spravila v idenar yino svojih odbornikov, za katere je ustanovljena, druge člane je le lovila v to svrho, da doseže veliko državno podporo, potem ji je le za častiitati, dru(gji člani pa bodo le jamčili za zadrugo, a haska ne bodo imeli nobenega.
Prav lepo pa prosimo celjske liberalce, da spravijo zadevo o slavni vinarski zadrugi v Celju v državni zbor ter nam dajo priliko razkrinkati celjsko liberalno zadružno delo, ki obstoji v pobiranju visokih letnih prispevkov.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	sredo se je nadaljevala generalna debata o
državnem proračunu, Dr. Kramar je očital Poljakom, da vodijo protislovansko politiko. Nasproti vladi je izjavljal, da se Cehi prav nič ne ustrašijo par. 14, ker je vlada brez denarja in ne bi mogla dolgo časa vstrajati brez parlamenta. ;Tudi razpusta zbornice se ne bojijo, saj bi nove volitve Škodovale edi-no-le vladnim strankam. Sedanji vladi Cehi ne bodo dovolili nikake krone in konečno more priti do tega, da se v Avstriji ne bo vladalo samo v prid ene stranke* ampak z enako pravico nasproti vsem narodom.	i
Rusinski poslanec Romanczuk je izjavil, da bo njegov klub glasoval proti proračunu. Isto so izjavili tudi hrvatski poslanci SpinčiČ, Tresič in Bjela-dinovič. Po nekaterih stvarnih popravkih se je prešlo k glasovanju in se je sklenil prehod v Specialno debato. Za to so glasovale vlakne stranke in poljska ljudska stranka.
V	Specialni debati je/ poslanec Silihger pov-darjal, da je Moravska v državnem proračunu zelo zanemarjena in zato moravski Cehi nimajo nikakega povoda, da bi glasovali za proračun.
Poslanec dr. Benkovič je izjavil, da tudi besede, ki so pred kratkem bile izrečene na najvišjem mestu, ne bodo izpremenile stališča Jugoslovanov napram vladi. Lojalnost Jugoslovanov ni treba povdarjati ; pa tudi nasproti narodu je potrebna lojalnost, ki prepoveduje poslancem, njihovo stališče proti vladi uravnati po čim drugem, kakor po stvarnih momentih. Nato je govornik na najostrejši način po-
pok — in od zgoraj že pada nekaj skozi vejevje in že je telebnilo na tla,
Vse mirno!
—	Imenitno zadet, niti ne gane se ne, pravi knez samozavestno.
—	Verjamem, si misli Ivan.
Napravita luč in iščeta,
—	Tukaj leži -*■ prav ob deblu!, reče knez ih skoči tja.
Ivan za njim.
—	O! -
Tu leži petelin v — nahrbtniku!
Jurij ga je bil pozabil ven vzeti in ga je v nahrbtniku vrgel doli — da bi se v zemljo udrl!
V onemogli jezi krči Ivan pesti proti bedastemu Juriju, knez se pa smeje, da mu solze zalivajo oči.
—	»Ne, kaj takega se mi zgodilo niti Pavlihi, pravi, da bi mu padali divji petelini celo v nahrbtniku iz dreves! Tako postrežljivi‘so gotovo samo v teh krajih!
Knez je vseeno vzel seboj petelina.
Tudi Jurij je dobil žganje in Še en goldinar povrhu, ko je bil zlezel iz drevesa.
Za lepe priimke, ki mu jih je dajal gospod Ivan, ker je svoj posel tako zvito napravil, se ni dosti zmenil. Vendar mu je bilo žal, da se nakana ni posrečila.
—	Ta vražji nahrbtnik, je mrmral, sicer je bil vaš, gospod Ivan — tako krasno bi se bilo lahko vse končalo, toda kdo bi tudi na vse mislil!
Knez je pozneje zaupal celo zgodbieo svoji ženi. In ona ga Še sedaj draži s tem, kadar gre nad divje peteline.
lemiziral proti vladi in je posebno vzel na piko ministra dr, Schreinerja, Izjavil je, da je dr. Schreiner samo izvršilni organ nemških narodnih svetov. Govornik je prepričan, da bi neprisiljeno glasovanje v
zbornici čisto gotovo tako izpadlo, da bi bila pretežna večina za odpravo mifnistrov-rojaltov, Konečno je dr. Benkovič z zadovoljstvom konštatiral, kako ugodno da so za Slovence izpadle deželnozborske volitve na Štajerskem, Koroškem in posebno v Trstu. Ta lep izid volitev, navdaja Slovence z upanjem, da bodo preživeli še marsikatero sovražno vlado.
Konečno je govoril še krščanski socialec Mi-klas, nakar je bila razprava prekinjena.
IS četrtkovi seji se je oglasil k besedi tudi ministrski predsednik baron Bienerth. O Jugoslovanih je kratko rekel, da jim vlada posveča svojo skrb in naklonjenost (?) in da to pričajo razna dejanja. (In teh pa Bienerth ni navedel, ker jih — ni.) Jiugoslo-vani so Bieuiferthove besejde sprejeli s posmehom. Sploh ves Biekierthov, govor ni napravil posebfnejga utiska.
Za Bienerthom je govorilo še nekaj poslancev, nakar so bile sprejete sledeče postavke proračuna: dvor, kabinetna pisarna^, državni zbor, državno sodišče, ministrski svet in upravno sodišče,. Pri glasovanju se je poljska ljudska stranka) odstranila iz zbornice, kar je Slovanska Jednota z navdiušentem pozdravila. Ko so socialni demokratje glasovali proti, so jim krščanski sociialci kričali:	Dijete pa preje-
mate!
Po tem glasovanju se je pričela razprava o postavkah notranje, justično in naučno ministrstvo. V tej razpravi je govoril tudi dr, Korošec, Opisoval je
žalostne razmere na Spodnjem Štajerskem in ostro napadal justičneiga in naučne/fea ministra, katerima je očital, da sta v svojem delovanju sovražna Slovencem. Njegov govor so vedno motili Nemci z ra;s-rfimi neslanimi medklici. Govor priobčimo prihodnji teden po stenografičnem zapisniku.
Poljski klub.
V torkovi seji poljskega kluba se je razpravljalo o taktiki Poljakov v budgeini razpravi. 'Ob tej priliki se je od raznih strani ostro kritiziralo postopanje poljske ljudske stranke in posebno poslanca Stapinskega. Stapinski je motiviral svoje stališče v zadevi bosanske agrarne banke in je svaril poljski klub, naj ne sklene resolucij, po katerih bi sej nadaljevala dosedanja politika Poljakov napram vladi. Svaril je tudi pred skupnim postopanjem Poljakov z Nemci in je navedel delovanje ministra dr. Sehrei-uerja v Bijelovicah, ki pomeni naval Nemcev v poljsko ozemije. Skupno postopanje Poljakov .z Nemci je tedaj za Poljake zelo nevarno. Kar se tiče vlade, je ta dokazala, da je sovražna Slovanom. Proti svoji vesti bi delal, ako bi podpiral tako vlado. Poljaki se morajo približati Slovanski J e d n o t i. Postopanje ministra Schreinerja se je sicer že od več strani obsojalo, vendar so izvajanja. Stapinskega našle žalibog malo odmeva. Klub je sklenil nadaljevati svojo dosedanjo taktiko.
Laška pravna fakulteta in Nemci,
Nemški izvrševalni odbor je imel sejo, katere se je udeležil tudi nemški minister-rojak dr, Schreiner, in v kateri sc je razpravljalo o laški pravni fakulteti. Vsi govorniki, razun Wastiana in Wolia, so bili za to, da sef glasuje za laško pravno fakulteto v Trstu v znak hvaležnosti, ker so Italijafni glasovali z vladnimi strankami proti dr. Susteršičevemu predlogu. Wastian in Wolf sta pa izjavila, da sta principielno iz nacionalnih in budjgeturnih vzrokov nasprotnika ustanovitve vsake nenemške visoke Šole.
Krečansko vprašanje. ^
Turški veliki vezir in pa zunanji minister Ri-faat paša sta prišla v krečanskem vprašanju v konflikt in med tem ko se diplomati prepirajo, govore čete. Izjave teh so različne. Generalissimus Mahmut Sefket je izjavi^ seveda samo kot vojak, da je uda-nost naroda tolika, da gre z veselffm v smrt, če to sklene vlada in sultan. Na drugi strani pa še nikakor ni izumrl uporni duh v turški armadi, kar dokazujejo turške čete v Macedoniji, ki se upirajo, da bi služile skupno z kristjanu Kljub temu je pa izjavil Mahmut Sefket, da *so posebni polki za kristjane izključeni.
Senzacioneljio je tudi poročilo, M se seveda samo nekako indirektno tiče krečanskega vprašanja, da je zbornica odklonila vladni načrt za parlamentarne državne podtajnike. Gotovo je, daj bo vtelild vezir Hussein Hilmi iz tega izvajal posledice. Kot njegov naslednik se imenuje Mahjnut Sefket.
Torej Rifaatovo stališče je omajano, veliki vezir pred demisijo, ali se ne bo vsled tega zopet zavlekla rešitev krečanskega vprašanja.
Solun, 17, junija, Sem so došle vesti, da je Turčija zbrala na tesalski meji veliko število čet. Tvrdka Ailajtini je dobila nalog, da takoj dobavi za '40 bataljonov moke. Turške vojne priprave so povzročile v grških krogih veliko panibo,
Carigrad, i7. junija. Med velikim vezirjem in zunatoiim ministrom je nastal radi krečanskega vprašanja prepir, ki bo najbrže/ imej! za posljedico odstop Rifaat paše. Rifaat pa,Ša je bil pripravljen dati razne konoesije, veliki vezir se je pa temu z vso odločnostjo uprl.
Veleizdajnlškl proces.
Priče iz okraja Gjulovca.
Prvi pride na vrsto posestnik Josip Taner. On izjavi« da se leta 1906 še vedelo ni za srbstvo^ Gibanje srbstva se je pričelo Šele takrat, ko je prišel Plato Solarič iz Belgrada.i Tedaj so se gotovo vsak dan obdržavali tajni sestanki v občini. Na te sestanke so prihajali tudi pravoslavni iz sosednjih občin.
Predsednik: O čemu so pa razpravljali na sestankih ?
Taner: Kako najhitrejše dobiti občino v svoje roke. Za to so se najbolj potegovali dr. Mirkovič in župnik Plato Solarič.
Predsednik: Ali so mislili tudi cirilico upeljati v občinski svet?
Tianer: Da, tudi to so hotel]i, ker je pretežjna večina pravoslavnih. Šolo so hoteli posrbiti, za kar je posebno dr. Mirkovič deloval^ On je. vedno govoril: to je naša šola, tu bomo zgradili srbsko šolo. Iz bližnjih mest Puhlice in Cepi dlake so pravoslavni upi so vali svojo deco v šolo v Gjulovcu,, samo da bi bila pretežna večina dece njihova.
Predsednik: Ali so bili vsi ti čini sklenjeni in dogovorjeni pri tajnih sestankih?
Taner: To je najbolj gotovo.
Predsednik: Ali vam je znano, da so se pevale kake nove pesmi?
Taner: Da, popevali so o beli Srbiji, o nekakem kralju in druge srbske pesmi. Razun tega so pa seljaki pri vsaki priliki klicali:' To je Srbija, to mora biti srbska zemlja in spadati pod srbsko kraljestvo.
Predsednik: Kateri so bili glavni širitelji te
ideje ?
Taner: Pravoslavni župnik Bflato Solarič in dr. Mirkovič. Odkar pa je ta razprava v teku in pa omenjenih ni v občini, se je povrnil popolen mir v Gjulovec.
Priča Mule Freund, Židov, gostilničar in mesar v; Gjulovcu,, odgovarja na predsednikova vprašanja, da so obtoženi obdržavali v, občini neke tajne sestajrike, da posrbijo občijno in dosežejo svoje n ärmere. 0(n ima v prepisu razne občinske zapisnike, kateri jasno dokazujejo, da so omenjeni imeli res nar men v|tisniti občini srbski značaj. Na isti majčin so delali v šoli, kjer so se pa katoličajni uprli, ter s pomočjo okrožne oblasti nadvladali pravoslavne. Pravoslavni so svojim someščanom Še celo pretili, da jih pobijejo in hiše požgo. /Za srbsko zastavo se ni vedelo do leta 1906. Na dan 18. velikega srpana so prvič razobesili srbsko zastavo. Pri tej priliki je prišlo do precejšnjih nemirov, katere so netili dr. Mirkovič, Solarič in Cudič. Cudič je dvakrat ustrelil iz samokresa. Ko je on videl, da se Srbi zbirajo, je dal trobiti v znamenje ognja. Kmalu nato je pridrvilo iz hiše dr. Mirkoviča 15 oboroženih ljudi, katerim je Mirkovič klical: Naprej, naprej.
Priča Lajoš Vehony, sodar v Gjulovcu, izpove, da je že od leta 1887 v Gjulovcu,, ter so mu tamošnji odnošaji zelo dobro znani. Od ljudi je slišal pripovedovati, da so se pri Sqlariöu obdržavali tajni sestanki, na katere so zahajali tudi župniki iz okolice. Ti sestanki so se vršili po dvakrat na teden. Pristopa nanje ni imel nikdo, kdor ni imel povabila v rokah. Slični sestanki so se obdržavali tudi v občinski hiši pri dr. Mirkoviču.
Predsednik: Ali vam je mogoče znano, da je bival župnik Solarič v Belgrade?
Vehony: Ne, to mi ni znano.
Predsednik: Ali mogoče veste, o čem se je obravnavalo na onih tajnih sestankih ?
Vehdny: Da, Cudič mi je to pripovedoval v.gostilni pri Kovaču in sicer je rekel: Mi Srbi delujemo na to, da dobimo svojo srbsko pravico in svojega kralja. Zakaj bi pa podpirali Ogrsko z našim denarjem^
Predsednik: Ali je razun vas Še kdo to slišal?
Vehony: Ne, on je to samo meni povedal.
Predsednik: So vam li znane gjlavne osebe, katere širijo im netijo po občini srbsko idejo?
Vehony: Ne poznam jih.
Priča dr. Alojzij Frič, zdravnik v Gjulovcu, je že od leta 1907 v Gjulovcu, ter se pozna z vsemi obtoženci. Ko se je spoznal z dr. Mirkovičem, mu je ta rekel, da ne bo dolgo zdržal v Gjulovcu, ker so v občini sami Srbi. Večkrat je opazil, da se ljudje zbirajo na tajne sestanke, na katere so prišli tudi ljudje iz tujih občin. Slični sestanki so,, se obdržavali tudi pri dr. Mirkoviču.
Predsednik: Da li vam je znajno, da se je vršilo v Klisi neko zborovanje?
Dr. Frič:	Slišal šem pripovedovati, da se je
tam vršilo zborovanje ter da so bili navzoči Solarič in Mirkovič z nekaterimi tujimi osebami.
Predsednik:	Ali ste opazili, da so tam širili
srbske zastave?
Frič: Prvikrat sem to opazil na kraljev rojstni dan. Seljaki so pripovedovali, da bodo Srbi na ta dan udarili na Gjulovec. Ko sem se vračal zvečer od bolnikov, sem videl, ko je prišel dr. Mirkovič z Solaričem in Cudičem iz neke gostilne, kjer so govorili o srbski propagandi. Vse okoli Gjulovca je bilo oboroženo in zvečer so se vedno culi kaki nemiri ter popevanje srbske pesmi. Ko sem se nekejga večera vračal domov, so mi dejali, da hočejo oboroženi Srbi navaliti na, občino. 'Jaz in ostali smo se tedaj oborožili s miškami ter smo čuvali do treh vi jutro svoje hiše. Do spopada takrat ni prišlo, ker so orož-
niki posredovah.
Predsednik: Kdo je te ljudi tako naščuval?
Frič: Pravijo, da je vsega kriv Solarič, ki je bil tudi oborožen s puško.
Predsednik:	Kaj so pa ljudje za časa kritič-
nega položaja govorili?
Frfič:< Govorili so, da\ bi imeli zelot /radi, ako bi Srbija potolkla Avstrijo.
Učitelj Josip Pesserle iz Gjulovca izjavlja, da se sedaj pravoslavni nazivljajo Srbom. V občinski hiši so se obdržavali tajni sestalnki, na katere so zahajali tudi obtoženi.
Dalje pripoveduje priča jako obširno, kako so hoteli Srbi posrbiti mestno ljudsko šolo ter da so našli pri Cudiču dinamit.
Raznoterosti.
Pozor! Prva polovica leta se bliža koncu. Prosimo vse cenjene naročnike, da ob tej priliki takoj obnove naročnino in tudi pošljejo zaostalo naročnino. — Vse somišljenike in prijatelje prosimo, da neumorno agitirajo za raz-širjevanje „Straže“. Zahtevajte po vseh gostilnah in kavarnah „Stražo“! Kupujte v prvi vrsti le pri tistih trgovcih, ki so naročeni na „Stražo“.
v	,
Ce imajo naši nasprotniki tako delati, zakaj ne bi tudi mi? Učimo se v tem oziru doslednosti od svojih nasprotnikov!
Sklicanje deželnih zborov. Kakor poročajo praški „Narodny Listy“, bodo deželni zbori sklicani najbrž na
16.	septembra.
Nemški študentje so poslali nemčko nacionalnim poslancem pismo, v katerem glokoko obžalujejo, da so se nemški nacionalni poslanci zavzeli za italijansko pravno fakulteto. To da bo zelo veliko škodovalo nemštvu in se mora zato kar najostreje obsojati. Radovedni smo, kake obraze so napravili nemški poslanci, ko so prejeli to pismo od svojih najzvestejših oprod in kako se bodo zopet poravnali.
Mladeniči v Halozah in okolici, pozor! Na Petrovo dne 29. junija 1.1. se vrši pri Sv. Ani, župnija sv. Barbara mladeniški shod, ki bo za razvitje mladeniškega gibanja v Halozah velikega pomena. Zato pa naj vsak mladenič agitira za obilno udeležbo.
Agitator Narodne Stranke, katerega plačuje liberalna Zadružna Zveza v Celjn Stibler, je imel včeraj na občnem zboru Zadružne Zveze v Celjn dolg političen govor, ker je menda mislil, da je na shoda liberalne Narodne Stranke. Koncem svojega govora je pozabil natanko opisati nastop v Prevaljah, Celovcu in Ljutomeru, s katerimi nastopi se je tako prikupil ljudem, da bi mu ne svetovali priti še kedaj v te kraje.
Občnega zbora celjske liberalne Zveze se je udeležilo nad zO učiteljev in par advokatov, ki so hlastno požirali Stiblerjeve klobasarije, pri katerih se ni preveč oziral na resnico.
Razžaljenje nemškega jezika. „Grazer Tagblatt“ prinaša iz Strassbnrga tole zanimivo notico. V gostilni, kjer so se nahajali Francozi in Nemci, so se začela medsebojna oporekanja in končno je sin nekega državnega uradnika zaklical natakarju: Pomečite te Švabe ven! V nemških krogih je baje nad tem dogodkom veliko razburjenje, da se kaj takega dogodi na nemški zemlji. A kaj pa pri nas ? Kolikokrat pa se na naši slovenski zemlji dogajajo taki slučaji, ter mečejo Slovence ne le iz gostiln, ampak tudi iz svojih posestev. Ali tukaj „Grazer Tagblatt“ ne najde razžaljenje slovenščine? Gospodje pri nemškem časopisju, potrudite se malo in se prepričajte, da je takih dogodkov pri nas vsak dan dovolj, kjer se Slovenci izzivajo. Dajte nekoliko svojo olikano drnhal prijeti za ušesa 11
Stibler se je baje /včeraj hudoval nad ljub-bljansko Zadružno zvezo, ker prenatanko revidira. Celjska liberalna Zveza opravi vsako revizijo v 2 do 3 urah, četudi je zavod velik, ljubljanska Zveza pa reviidira najmanjši zavod đajjfe časa, kakor celjska stare, velike posojilnice. Jezil se je nadalje radi tega, da ljubljalnska Zadružna zveza največ 45 K na leto zahteva od svojih članic, celjska pa 200 in še več kron. Obljubil je strmečim poslušalcem, da bode Štev. 185 in 136 „Narodnega Dnevnika“ priložil prošnji za podelitev podpore Zadružni zvezi v Celjiu.
Slovanska Jednota bo vsa glasovala proti proračunu. Glede laške pravne fakultete je sklenila, da bo zavzela stališče, katero bodo sklenili Jugoslovani.
Savez južnih Slavena, kjer sede tudi slovenski liberalni poslanci, med njimi seveda Ploj, Roblek in Ježovnik, je prva, ki krši disciplino v, Slovanski Jednoti. Z velikim trudom se je posrečilo dr. Šušteršiču sestaviti Slovansko Jednoto, ki naj bi odločno in kot en mož nastopala proti sedanji, Slovanom nad vse sovražni 'vladi. Naenkrat pa pridejo jugoslovanski liberalni poslanci in izjavijo« da se ne bodo pokorili temu, kar je sklenila pretežna večina Narodne zveze. Zastonj tega gotovo niso storili. _ Vlada jim je gotovo kaj obljubila in zato so sklenili, da bodo delali za vlado, ge je tudi ta Slovanom skrajno sovražna. Sramota!
Učiteljski tečaj. Na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu se bo vršil z odobrenjem q. kr. ministrstva za pouk in bogočastje od 15. julija do 14. avgusta t. t. šesti učni tečaj za izobrazbo strokovnih učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah.( Pouk in vaje bodo vsak. dan od 8. do 12, ure; pristojbine se
ne pobirajmo. Pismene prijave za tečaj naj se pošiljajo potom Šolskih vodstev do 20. jtinija t, 1. ravnateljstvu c. kr. trgovske akademije v Gradcu.
Na Franeoskem vlada nezaslišana korupcija. Znani svobodomiselni žarnalist Ular, bivši sourednik pri C emen-ceanjevi „Aurori“, jo v zadnji številki „Oester. Rundschau“ prav strahotno odkriva. Piše, da je komaj v Rusiji tako, kakor danes na Francoskem. Vlada je korumpirana; bivši napol anarhisti — Clemenceau, Briand, Viviani — so danes ministri, vladajo pa z dragonci in špionstvom. Najhujše pa je, da je ves parlament korumpiran. Poslanec je vsak tako od svojih volilcev odvisen, da mora slednjim vsako željico spolniti — zadnjič je dobil nek poslanec od štacunarja, predsednika volilnega odbora v domačem kraju, naj mu v Parizu po ceni kupi srajc in ovratnikov. Ampak to so nedolžne stvari; glavno je, da danes ne dobiš nobenega mesta, če nisi priporočen in će imaš protekcijo, ga dobiš tndi, če nisi najmanj usposobljen. Tako n. pr. so v senjski prefekturi oddelni predstojniki, ki nimajo nobenega izpita. Pri dobavah za momsrico niso goljufali samo sekcijski šefi, ampak v prvi vrsti ministri sami. Vohunstvo je tako gnjusno razvito, da morajo učitelji po nalogu prefekta poizvedovati, kakšnega političnega mišljenja so starši šolskih otrok. Neki višji častnik pa toži v ugledni francoski vojaški reviji, da se bo kmaln tudi armada ravnotako, kakor delavci organizirala v sindikat, če pojde tako naprej, kajti sedanji oblastniki so armado zlorabljali, republika je sama v armado zanesla politiko. Vojaki so morali zapirati cerkve, zdaj pa morajo po hišah pisma nositi. Častniki so vsi v politični evidenci — če hodijo v cerkev, dobe črno piko in lahko čakajo pol stoletja na povišanje, repnbličanski framasonski kričači pa avanzirajo. Generaliteta je naveličana in nejevoljna, ker so jo zapostavili za civilno oblastjo itd.
V
Štajersko.
Mariborske novice.
Porotne obravnave v Maribora. V sredo dne
16.	rožnika se je imel pred poroto zagovarjati radi uboja 18 letni v Majšperg pristojni posestniški sin Josip Pavlič iz Sesterš. Obtožen je uboja na Jnrju Unuku iz Sesterš. Dne 13. aprila 1.1 je bil obtoženi v večji družbi, v kateri se je nahajal tndi Unuk, v gostilni Valentina Sagadina v Sesteržah. Ko so šli iz gostilne, se je vnel prepir med njimi in Pavlič je tedaj skočil v Sagadinovo drvarnico, pograbil nek kolec, ter ž njim ndaril Unuka preko glave. Na posledicah tega udarca je Unuk dne 24. aprila umrl v mariborski bolnišnici. Obtoženec je bil obsojen na osem mesecev ječe, ker so porotniki zanikali vboj, ker udarec Pavličev ni bil ravno pravi in direktni povod smrti Unuka. — Ponarejevalci denarja so se imeli v četrtek zagovarjati. Obtoženi radi ponarejanja bankovcey so Fran Potočnik, Gašper Potočnik, Jernej Panko iz Spodnje Polskave, Nežika Panko, Josip Kolenc, Terezija Kolenc, Valentin Mohorko, Josip Zagovee, Marija Zsgovec. Pri obeh obravnavah je predsedoval deželnosodni svetnik Fraidl; dr. Dnhač je zastopal državnega pravdnika. Zagovorniki so bili za Frana in Gašperja Potočnika dr. Faleschini, za Jerneja Panko in Mohorka dr. Mravlag, za Nežiko Panko in oba Zagorca dr. Rosina, ter za oba Kolenca dr. Sernec. Razsodba se je razglasila šele opolnoči. Obsojena sta bila Potočnik in Josip Kolenc vsak na tri leta težke ječe. Drugi obtoženci so bili oproščeni.
Tepež med naborniki. V sredo so se v gledališki ulici novinci iz Pekra in Studenic med seboj sprli in pri tem je neki mladenič iz Pekra 22 letnega kovača iz Studenc Rajmunda Pirc, z nožem v hrbet sunil tako, da mu je zadal 8 cm globoko rano.
Pobrežje pri Maribora. Dne 15. t. m. je 14 letai Pavel Gräber v Pobrežju sekal drva in pri tem tako ne-okorno ravnal, da si je s sekiro težko ranil desno nogo.
Tožen pri Maribora. Pred tremi dnevi je odšla tukajšnja stanovnica Neža Erneel, 75 let stara in v občino Oplotnico pristojna, v gozd pri Teznu iskat suhljad. Ker ji je v gozdu postalo slabo, je tam obležala in ljudje so jo šele črez tri dni brezzavestno našli. Erneel so odpeljali v bolnišnico, kjer je dragi dan nmrla, ne da bi prišla k zavesti.
Tržne cene v Maribora. Pšenica 50 kg: K 14; rž
K 9; ječmen K 9; oves K 9.50; koruza K 8.50; proso K 9; ajda K 8; bob K 13; seno K 5 ; ržena slama K 3.
Celjske novice.
Osebna vest. Gospodje Jošt, B. Kunej in Stibler se mislijo v kratkem podati vi Ljubljano, da se pri Zvezi slovenskih zadrug pouče: o nakupu in prodaji sena..
Umrl je uslužbenec delniške pivovarne Andrej Krofi. V Novi cerkvi se je nedavno pri vzdiganju pretežkih pivnih zabojev ponesrečil in na posledicah umrl. Pri pivovarni je bil že 12 let.
Sodnijski izpit je napravil v Gradcu dne 14. jnnija sodni avskultant Franc Tiller.
Načelstvo Zadružne Zreže v Celju obstoji iz gg. dr. Božič, dr. Kukovec, Roblek, Rebek, Jošt, uskok dr. P.oj, dr. Treo. Že ta imena pričajo, da celjska liberalna Zveza ni last Narodne Stranke, kakor se je izrazil velik politik Stibler 17. jnn. 1909!
Velik preobrat opržamo pri nas. Glavno besedo v Celju imajo Stibler, Prekoršek in Lesničar, koncipijente in stare liberalce so potisnili v stran. Pri liberalni Zadružni Zvezi sta baje samo dve leti še odločeni Joštu za „ravna-teljevanje“, pretendent Stibler ima mogočno zaslombo. Jošt, ki se je — mnogokrat proti svoji lastni volji — ekspo-niral za liberalce, bo imel priliko premišljevati o basni „jež in lisica“ — „Und die Geister, die ich rief,	“
Prihodnjo leto bo baje hud boj pri volitvi v načelstvo Zadružne Zveze v Celju. Kandidati bodo stali v znamenju konkurence Stibler — Jošt Kje bo zmaga, g. Jošt?

Ptujske novice.
■estni Očetje gredo v zagrizenosti res do skrajnosti: Preteklo sredo je imel obč. odbor sejo, v kateri je odbornik Plachky predlagal, da se mestni tesarski prostori v bodoče oddajajo samo nemškim tesarskim mojstrom. To je že višek narodne nestrpnosti. Od koga pa živite gospodje v Ptnju? Ako bi Slovenci ne kupovali Omikovih žemelj, Slavičevih stvarij in podpirali advokata Plachkyja, bi ta trojica že davno po Dravi odplavala. Toda, ker so Slovenci še vedno tako nezavedni, da podpirajo te in druge nemškutarje, zato pa oni tudi tako drzno proti njim nastopajo. Kdaj boste vendar že spregledali? Dajte že enkrat slovo ptujski magnatski kliki.
Sonnwendfeier imajo ptujski Nemci pod okriljem Siidmarke v soboto. Za parado pride govorit Malik z asistenco Sedminek-Zimgast iz St. Lenarta.
Drugi kraji.
Gornja Sv. Knngota. V sredo se je tukaj ponesrečil, 28 letni delavec Jožef Huss iz Gradca pri popravljanju tukajšnjih brzojavnih žic in drogov. Ker je bil drog že spodaj sprhnel, se je naenkrat, ko je bil Huss na vrhu, podrl in Huss je z drogom vred padel in si pri tem obe nogi pokvaril in ranil, tako da so ga morali na vozu v bolnišnico v Maribor odpeljati.
Selce. Tukajšnji posestnik Matevž Bezjak je streljal na vrane, katere so mu delale škodo, a pri tem mu je cev v roki razneslo, in mu palec in kazalec razstrgalo. Težko ranjenega so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Ljabeznjiv gospodar! Rajmund Hartman, trgovec v Lučanih je dne 14. junija t. 1. svojega hlapca Jurija Vol-majerja z motiko brez vsega vzroka pretepel in mu zadal več ran po celem telesu.
Iz Haloz. Opozarjamo višje žandarsko poveljstvo na dejstvo, da sta se v Haloze priklatili dve ženski, da etablirate v Straschillovi žganjarni brez koncesije javno hišo, za 6 tednov pa se mislite preseliti k Sv. Barbari in v Zavrč. Povsod se pošteno ljudstvo ob nedeljah zgraža nad pohujšanjem, a nravstvene policije, ni tam, kjer bi morala biti. Okrajno glavarstfo v Ptuju poživljamo, da stori temu sramotnemu početju konec, sicer se bo stvar obravnavala drugod! S tem nas osrečuje ptujski Štajerčev štab.
St. Barbara ▼ Halozah. Milo je prosil naše tamburaše general, da bi mu igrali pri učiteljskem zborovanju v četrtek
17.	junija. Na komando nečejo več slišati fantje in prav imajo; kaj bodo do ranega jutra igrali za učiteljski ples, potem pa še plačevali udnino za društvo „Naprej“, ki je pri Pe8kovi zvezi. Saj niso tako nespametni, da bi se dajali meni nič tebi nič vprezati v sramotni liberalni jarem. Odstranite prej iz društvenega lokala kmete sramotilno podobo. Ne imejte naročenih toliko veri sovražnih listov, ki hočejo po francoskem načinu doseči, da se omeji javno bogoslužje, izbacne veronauk iz šole, razkristjani zakon. V tem obstoji vaša naprednost, zato se vam gre in mi vas dobro poznamo, zato se ne čudite, ako nečemo trobiti v vaš rog.
St. Barbara t Halozah. Fr. Jurgecu je 15. t. m. pogorelo v Paradižu gospodarsko poslopje. Pred 10. leti ga je zadela ista nesreča.
St. Barbara t Halozah. Na Petrovo dne 29. junija se bo vršil v Halozah pri Sv, Ani velik mladeniški shod, na katerega so vsi dobromisleči mladeniči najtopljeje povabljeni. Pokažite ta dan, da je tudi v Halozah prišel čas mladinskega vstajenja.
Ivanjkovci pri Ormoža. Inštruktor nemščine je naš visokoučeni gospod Vrzalov Kum. Pri trgovcu Petovarju uči namreč njegove trgovske vajence nemško^ za dobro plačo seveda, s katero bo plačal tiste knjige, ki si jih je svojčas izposodil v graški vseučiliški knjižnici in katere sedaj tirja okrajno glavarstvo potom sodnije nazaj. Kdor hoče biti. v nemščini dobro poučen, ga kar priporočamo g. inštruktorju, ki se razen tega zanima tudi za razne zaroke in botrinjstva.
Iz Jeruzalemskih goric. Lepi, topli dnevi, ki tako mogočno vplivajo na razne predmete, so tudi mene izvabili na dan Sv. R. T. iz mojega gnezda po Sirnemu svetu. Poglej si malo, kako se drugod živi, so mi dejali ljnba mati, mi napolnili cekar ter me odposlali po veliki cesti, ki pelje iz Ljutomera v Ormož, da vidim, ali tudi drugod stopajo čez prag v vežo, kakor pri nas, ali ne. Ko jo prikorakam do Slaviča, si ne morem kaj, da pogledam, če je moj Tonček doma. Z veselim srcem mi je prišel nasproti in mi razlagal, koliko vrst dobre kapljice hrani g. Slavič v svoji pivnici. Pa danes nič ne pijem, mu pravim, imam premalo v žepu, grem na potovanje okoli po svetu in tu se vedno rabi denar. Ali greš z menoj ? ga vprašam. Če greš, pa plačam pri Pihlarju pol litra. Toda Tonček je šel raje v Ljutomer, kot z menoj in zato sem korakal sam dalje po kamniti cesti proti Žerovincem. Na več mestih še opazim ostanke od volitev, tu kos raztrganega plakata, tam kak časnik, kar gotovo znači, da so volitve bile prav živahne. Tudi jaz sem bil kaj Židane volje in sem popolnoma pozabil na Pihlarja. Še le, ko sem prišel do gostilne: „Pri kraljici“, sem se spomnil, da je Pihlar že četrt ure za menoj. Torej pri kraljici sem; kaka kraljica neki je to. Gotovo kaka pregnanka, ki so jo iz domače dežele pregnali in sedaj tukaj ob cesti čaka še na kakega — kralja. Ob ovinku jo zavijem na levo in komaj storim par korakov, kar slišim: Stoj! Ogledam se in vidim, da ima tudi g. Jerebič neko znamenje, ki znači, da ima v zalogi tudi tista sredstva za nasičevanje lačnih in napajanje žejnih, katere je moj cekar žalibog pogrešal. Stopim na griček, kjer dobi moj želodec takoj krepkega zagovornika v materi Jerebičevi, za kar še ji danes izrekam zahvalo, in vsakemu, ki potuje iz Ljutomera v Ormož ali obratno, to hišo zelo priporočam. Kmalu na to je začelo vabiti k cerkvenemu opravilu v Svetinjah in sklep je bil storjen, da danes ostanem tukaj. Mahal sem jo torej od Jerebiča k Svetinjam, kjer me takoj napade več znancev, pa ne s palicami, ampak s vprašanji, kaj da tukaj delam. Povem jim, da sem na potovanju.
Svetinje so bile lepo okinčane. Štirje oltarji, pripravljeni za procesijo, so bili tako okusno narejeni, da jo bilo kaj. Res pohvala dekletom, ki so to tako lepo nare lile. Procesije se je udeležilo zelo mnogo ljudi. Procesija je pokazala, da stoji lepa vrsta mladeničev in deklet v Marijini družbi, kar je gotovo lepo spričevalo za to mladino. Slišal sem tudi, da je vladalo za mladeniški shod veliko Zanimanje in da domači fantje in dekleta pripravljajo nekaj posebnega. Kakor sem pozneje bral v časnikih, so se res vrlo obnesli, posebno mladenke. Ko sem se še informiral o znamenitejših ösebah svetinjskih, n. pr. Vrzalov kum itd., se spustim po vrhu proti Jeruzalemu. Tukaj so na vse strani same gorice, ki zelo lepo kažejo; ako nas Bog obvaruje elementarnih nezgod, se nadjamo dobre in žlahtne kapljice. Ko sem pregledoval te lepe vinograde, me pri vsej lepoti obide žalost, ker so večinoma vsi — nemška last. V naše osrčje se je vgnezdil tujec in tukaj razvija svoja krila, nam pa bijejo na uho besede:	„Kdor zaničuje se sam, podlaga
je tujčevi peti“.
Kdor pride k Jeruzalemu, ta je za ves trud in vročino bogato poplačan z lepim razgledom, Pa vse lepše je bilo pred leti, ko je bila še velika lipa, katero je pa ogenj uničil. Ko se tako oziraš iz tega lepega grička in opazuješ pokrajino, te obda veselje: tukaj prebiva dobro, verno slovensko ljudstvo, če se pa ozreš po bližnjih gričih, tedaj ti pa spet pridejo solze v oči, ker so večina v tujih, nemških rokah. Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, a kdaj bodo se zjasnila nam Štajercem, da bomo gospodarji na lasanih, domačih tleh. — Po kratkem premišljanju jo mahnem skozi Železne dveri proti domu, kamor pa vsled mnogih postaj dospe m še le v večernem mraku z veselo glavo in praznim cekarjem. Edino, kar sem prinesel seboj, je lep spomin na lepo minuli dan.
Ljutomer. Naš trg je postal res slaven; saj za to v naj večji meri skrbi celjski „Narodni Dnevnik“, ki razkriva širnemu svetu razne zanimivosti iz našega lepega trga in okolice. Le škoda, da je dopisnik udarjen s slepoto in je tudi velik del našega življenja in gibanja zaspal in zato te zanimivosti v liberalnem časopisju celo nič ne delajo časti našemu trgu. V naslednjem se hočemo malo pečati s temi stvarmi. Kje je trg Ljutomer, to vam je, gv urednik, gotovo znano. Saj ga tudi ni težko najti. Če se peljete z vlakom, tedaj se kam drugam sploh ne morete odpeljati, ker ima celo železnica pred tem trgom tak rešpekt, da pelje samo do njega in tam obstane. Treba vam je» poznati še prebivalce. Te bi delili v dve narodnosti, strank pa več, kot imate prostora na eni roki. Imamo na|mreč peščico Nemcev, ki obstoje iz kakih par pristnih Nemcev, ostali so pa renegati, ki so iz raznih vzrokov obviseli na fraku nemške gospode. S temi se celo nič več ne pečamo. Drugi del prebivalstva so Slovencir ki imajo to pravico, da le štibro plačajo, v nemške gostilne /ilh trgovine zahajajo, ceste pometajo in se pokorijo nemškemu občinskemu jarmu. In to je tudi edino pravilnoj. Kaj bi se za gospodarstvo kregali.,; Eni naj delajo, eni pa lenarijo in ker so za 'zadnjo naši Nemci, morajo tedaj delati Slovenci. Ampak tudi vsem Slovencem delo ne diši. Zadeli so popotne torbe na rame, in začeli nabirati stare cunje in železo, ter babje čenče, in iste v „Narodnem Dnevniku“ prodajati. Koliko za to iz-kupijo, nam ni znano, ampak o priliki znajo dobiti tudi drugo pla&lo, kot honorar liberalnega časopisja. Pa preveč sem se oddaljil od stvari. V Ljutomeru imamo tudi kaplane in\ to celo dva. Ti 'ležijo tem popotnikom zelo v želodcu, posebno kaplana Skam-leca ne morejo prebaviti. Zlato ga trgjajo v, liberalnem Časopisju na drobne kosce in zalivajo z žolčem liberalnih lažij, da bi jim ne obležal v želodcu, v duhu pa dvigajo svoje roke proti mariborskemu ordinarijatu s prošnjo, da jih naj reši grenkega grižljaja. iSeveda ima ordinarijat drugi posel, kot ugoditi željam brezverskih kristjanov, in zato bodo ljutomerski popotniki še dolgo žvečili ta grenki griž-Ijej. Kaplan Skamlec ima namreč to čudno navado, da nikjer ne da prav našim liberalcem; Ako bi on zadnjo nedeljo na občnem zboru okrajne posojilnice bil vstal in dejal:	Čujte, drž*gi moji, ostanimo pri
celjski Zvezi, plačujmo še dalje tam, in podpirajmo Še dalje že vedno bolj in bolj propadajočo liberalno trdnjavo, tedaj bi se ogrela srca liberalnih gospodov in morda bi še gospod popotnik celo zaklical: Živio Skamlec! Toda njemu kot duhovnemu pastirju leži razven duševnega tudi telesni blagor svojih faranov na srcu, zato nikakor ni mogel gledati, da bi se še dalje podpirala s kmečkim denarjem protikme-öka propaigfamüa in zato delal na to, da je posojilnica pristopila tje, odkoder ima pričakovati razven vplačevanja tudi raznih ugodnosti. In to je bil tudi vzrok, da se je ves liberalni Izrael zagnal v njega. Toda dovolj o tem. Posojilnica je v dobrih rokah in nič več se ne bodo liberalci mastili s kmečkim denarjem. Imamo pa v Ljutomeru tudi bralno društvo. Pri tem društvu, ki je največ storilo na narodnem polju v ljutomerski okolici, so ob začetku sodelovali tudi razni gospodje, danes stebri podirajočega se liberalizma. Bili so takrat povsem drugega mišljenja, popolnoma prepričani, da se vsako izobraževanje vrši lahko le v krščansko-harodnem duhu. Toda izpre-menili so se. Zašli so na pota krivih prerokov in tako gnali društvo k propasti in bi ga tudi prignali, da ga niso rešili novi elementi, ki so prišli v društvu na površje. In tedaj so videli, kako so ti gospodje gospodarili. Mesto (gotovine v blagajni precej dolga, razmetano, neurejeno knjižnico 'in sploh zelo mnogo nerednosti. Koliko se je moral novi odbor potruditi, da( spravi društvo ha tir -uspešnega delovanja, pove lahko tisti, ki jt> prevzel pred 7 leti vod-
18.	junija 1909. i
sivo društva. V društvu je kmalu zavel nov veter, prej zarobljene rane so se sčasoma zacelile in tako je dames društvo na višku v vseh ozirih, ter vrlo dobro izvršuje svojo nalogo. Samoumevno šo liberalci strastni proti temu društvju. Da bi mu odvrnili kaj članov, so ustanovili svojo knjižhico, toda stvar V jim je na njih veliko žalost izjalovila., Ker od te Strani društvu ne morejo škodovati, so začeli napadati njega prireditve. Pa tudi tukaj imajo smolo. Vse nič ne pomaga. Ljudje vedo, da dandanes ne veljajo samo besede, ampak resno delo in tega pa najdejo le edino pri bralnem društvu. Posebno hudi so bili naši liberalci ob času volitev. Metali so blato okoli sebe in šimfali, in da se jim zaloga ne bi spraznila, so poklicali radenskega Zemljiča, da jih z nova založi s potrebnimi sredstvi. Za shod je bilo tako navdušenje, da je bila zborovaJna soba skoraj popolnoma prazna. Od maloštevilnih zborovalcev pa je bilo še črez polovico pristašev K. Z. Tako tudi to ni imeilo nobenega uspeha. Kaplan Skamlec, katerega se je na tem shodu imenovalo nevednega, neizobraženega in privaindranega kaplana, je Še vedno v Ljutomeru, vanidral pa bo najbrž nekdo drugi, ki mu to ne bo posebno prijetno. Razven kaplana Skamleca leži tej kliki posebno na srcu še ekonom Novak. Napadajo ga y listih, po gostilnah in kjer se da, pa tudi nič ne pomada. iTudi ta ima precej debelo kožo in tako se vsi ti napadi odbijajo in lete napadalcem v lice nazaj. Pa še nekaj novega. V „N. Dn.“ beremo, kako je nekdo metal kaplana. Skamleca in je zraven opomba: Klerikalni svet molči. Kje pa je to, gospodje? V času, ko je pisec teh vrst še drgnil šolske klopi, nam je gospod Karba vedel našteti samo pet delov sveta in za teh pet jaz vem. Ta klerikalni svet pa so gotovo sedaj pozneje odkrili in čudno, da ni naše časopisje nie o tem poročalo. Celo gotovo pa je ta svet zelo dober, Še neizmozgan, mogoče je celo tam zlata ruda, in bi prav prijazno svetovali nekaterim narodnjakom, da naj gredo v ta svet sreče iskat, da jim ne bo treba podpore raznih Südmark. Za danes konöam.i V nedeljo pa grem iskat, kje je klerikalni svet, in vam . potem poročam, če je zlata ruda Še neizkopana, vas gospod urednik, prijazno vabim, da pridete v Ljutomer, kjer skupno dvigneva kak zaklad. Do tedaj pa ne zamerite dolgemu pismu vašega prijatelja	jX.
Koroško.
Spodnji Dravograd. Gospod Stibler! Nad pol leta je poteklo, odkar ste obljubili,, da bodete vse isto za nas storili, kar nam obljubuje ljubljanska Zveza. Vi ste le zavlekli naše gospodarsko delo, storili pa niste nič drugega, kakor pomagali posojilnico v Prevaljah spraviti v nemČurske roke*
Celovec. Pri Sandwirtu je bilo dne 16. junija zborovanje interesentov za malo železnieo okoli Jezera in iz mesta na Gorico k pokopališča.
Poreče. Tu so prijeli orožniki vojaka Pischelbergerja, ker je neki natakarici vkradel 60 K.
Labod. Tuje umrl gostilničar na Krajchofn, načelnik Kurilnice v p. Štef. Strigi.
Grabštanj. Delavki Barbari Orel je nekdo vkradel 168 K.
Volšperk. Ta se snnje takozvana prosta mesnica za vboge Ijndi.
Trviž. Meseca avgusta pride saksonski kralj zopet sem na lov.
&el. Kapla. Rajnarjevo plan. kočo na Obirju oskrbuje sedaj nek Nižjeavstrijec Weissmann. Če bi bil oskrbnik kak Slovenec ali pa vsaj tak, ki slovensko zna, bi bilo seveda preveč.
Borovlje. Naši posilinemci delajo na vse kriplje, da bi s privlačevanjem celovških komijev „ohranili Borovljam nemški značaj“. Dne 27. t. m. bo že spet „folksfest“. No, če bo prišlo spet toliko Ijndij, kakor k „šioenfestu“, tedaj je pač našemu nemškntarstvn odbila že zadnja nra.
Ta jo je pa nadelal! V Št. Patrnjann kroži sledeča smešna novica. Nek gostilničar tnkaj je dobil pred meseci tiskano prošnjo telovadn. društva v Riedu v Gornji Avstriji za podporo. Namesto da bi bil vrgel prošnjo v peč, ko še svoje žive dni ni bil nikoli o Riedu slišal, še menj pa o tamošnjem telovadnem (jruštvn, djal jo je s priloženo položnico vred v svojo omarico, čez 8 dni dobi račun od pivovarne in tudi temu je priložena položnica. Tudi ta račnn položi v svojo omarico. Čez nekaj dni pa je imel 450 K skup, da bi plačal pivovarni : hitro zleti k omarici* seže po položnici, ki jo vidi ležati, jo izpolni na 450 K in jo pošlje na pošto. Čez 8 dni pa dobi iz Rieda lepo pisano zahvalno pismo, kjer se mu telovadno društvo najtopljeje v jako ponižnih in laskavih izrazih za „velikodušni in naravnost knežji dar“ v njih dober namen. Gostilničar seveda gleda srepo in misli, da ga kdo hoče malo za Jnrčka imeti in vrže pismo jezen v stran. Spet je prešlo nekaj tednov, ter pride zastopnik pivovarne na obračun in bila je diferencija 450 K. Po kratkem premišljevanja je sedaj posvetila vbogemu gostilničarju električna Inč skoz počasne možgane, kam je prišlo teh 450 K. Sedaj je vedel, zakaj so mn riedski telovadci tako hvaležni. — Ali jih bo nazaj zahteval teh 450 K, tega ne vemo, to pa vemo, da se mu ves trg smeji in da mn je tisti dan, ko je bil obračun, šel vsak domačin pet korakov s pota. Geschehen zn Paternion in Kärnten, im Jahre des Heils 1909 !
Celovec. Dne 15. t m. se je vršila pred tukajšnjo poroto znana tožba vladnega tajnika Gasserja v Gorici proti Ivanu Korneljn, urednika lista „Corriere Frinalano“. Kornelj je bil obsoien.
Šmohor. Prišla sta k nam 2 inženerja, ki merita pot novi železnici po gornji Zilji in po Lesah na Lokavo.
Trušnje. Pogorela je Žaga grofa Kristalnika na Gornjih Trušnjah.
Po Koroškem je pritisnil had mraz. V pondeljek so bili vrhovi vsi polni snega.
Tarska železnica se bode otvorila dne 5. julija. Slavnostni vlak pojde ob ‘/s8. ari s cesarjem in dragimi vdeležniki iz »Spitala proti Gostinjam na Solnograško. Zajntrk bode v Beljaka, slavnosti pa v Špitalu in v Pek-štanju na solnograški strani velikega tarskega predora. Cesar se pripelje dne 4. julija zvečer iz Išla, danajski dostojanstveniki pa isti dan iz zapadnoga kolodvora na Koroško. Vlak pride ob 11. uri v Gostinje, kjer bo slavnosten sprejem. Cesar se od tam kmala pelje spet nazaj v Išel. Vdeleževalo se bo vse ministrstvo, koroški in solnograški dostojanstveniki ter železn. odsek drž. zbornice z načelnikom dr. Silvestrom.
Kranjsko.
Samoumor dveh. dijakov. V sredo zvečetr ob %9. uri iso našli na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani dva dijaka mrtva). Policijska komisija je našla pri jednemu izstreljen samokres v roki. .Obadva imata rani, na levih sencih ter se sklepa iz tega, ker je bil najden tudi samo en samokres z dvema praznima patronama, da je najprvo eden usmrtil svojega tovariša in potem še samega sebe. Eden je Pran Vončina iz Ljubljane in drugi Milan SzilHich. Obadva sta obiskovala šesti razred realke v Idriji ter je vzrok samoumora najbrže iskati v slabem napredku v Šoli.
Medeni dnevi. Znamenita kranjska čebela je letos izborno prezimila in spomladno vreme je razno cvetličje kaj zgodaj razvilo. Čebele so imele ves majnik izvrstno pašo na divjem kostanja. Takoj za njim se je razvila medena paša na akacijah, ki so letos nenavadno bajno cvetele. Kot posebno meden dan v ljubljanski okolici je imenovati prvi junij. Zadnje dni pa so pričele cvesti lipe, ki tvorijo za kranjsko čebelo prav posebno slaščico. Toliko rojev Kakor letos že ne pomnijo kmalu na Kranjskem čebelaiji. Umno čebelarstvo na Kranjskem vidno napreduje, zlasti ker se čebelarsko društvo mnogo trudi in prizadeva s strokovnim predavanjem, z raznimi nasveti itd. vzbuditi čim večje veselje in zanimanje za čebelorejo. Letina medu •obeta tedaj biti precej bogata.
Občinske volitve. V občinski odbor občine Velika Račna so bili izvoljeni sami pristaši Slovenske ljudske stranke. S tem se je napravil zopet en nov in velik korak k prospehu S. L. S. na Kranjskem.
Primorsko.
Visoko odlikovanje. Č. g. Jakob Ukmar, urednik v Trstu je od sv. očeta Pija X. odlikovan z zlatim zaslužnim križcem „pro ecclesia et Pontifice“. Naše iskrene čestitke !
Visok gost v Gorici. V nedeljo popoldne se je pripeljal v Gorico nadvojvoda Fran Salvator, odkoder se je takoj z južno železnico odpeljal v Gradišče Danes se je «visoki gost povrnil v Gorico.
Vojaška štabna komisija v Gorici. V Gorici se mudi že od minule sobote sem vojaška štabna komisija, ki obstoji iz dveh polkovnikov, treh podpolkovnikov, sedem majorjev in šest stotnikov različnih branž. Načeluje tej komisiji feldmaršallajtnant Franc pl. Hortstein.
Demonstracije v Trsta. Po shoda, ki so ga napravili Slovenci v Trstu radi volitev, je šlo okoli 700 zborovalcev po ulici Giosue Cardueci pe vaj oč „Hej Slovani“. Ko so šli mimo kavarne „Chiozza“, so padli iz te štirje streli. Ob enem so začele leteti stolice na ljadi, a iz bližnjih hiš pa kozarci. Ljudstvo se je silno razburilo. Jeli so metati stolice nazaj v kavarno ter pri tem pobili vsa stekla na oknih. Ko je čez nekaj časa prišlo 100 redarjev na lice mesta, so našli samo kavarno vso razbito in razdejano. Pozneje so aretirali enega Italijana, pri katerem so našli samokres, ki je bil izstreljen.
Za predsednika pomorske vlade v Trstu je imenovan njen dosedanji voditelj Anton Delles ter obenem pomaknjen v VI. činovni razred.
Pri ožjih volitvah v Trstu je izf oljenih 10 socijalnih •demokratov in 6 laških liberalcev. Slovenci so ostali v častni manjšini.
Velika nesreča se je prigodila blizu Mima pri «Gorici. Neka družba, obstoječa iz štirih oseb, se je hotela voziti po reki Vipavi. Čolnar jih je odpeljal proti sredini, kjer se je pa čoln preobrnil vsled močnega toka, ter sta dva od dražbe atonila. Ostala sta se zamogla po dolgem trudu rešiti iz narasle reke.
Kdaj se sme prodajati novo vino ? Tržaško namestništvo je pozvalo goriško trgovsko in obrtno zbornico, da izjavi mnenje, kdaj se sme točiti novo vino na drobno. Na tozadevnem posvetovanju zbornice je bil sprejet predlog Huguesov, ki določa, da se sme vino točiti takoj, ko se pridela, ker je dokazano, da novo vino zdravju ni nevarno.
Govor dr. Benkoviča v proračunski razpravi.
(Govoril v seji državnega zbora 16. jnnija.)
Visoka zbornica! Da se označi stališče našega slovenskega kluba napram proračunski predlogi in na konsekventen način tudi proti vladi, zadostuje, ako opozarjam na izjavo našega predsednika v bosenski debati v visoki zbornici, da so Jugoslovani to in onstran primorani vstrajati v najstrožji opoziciji v časa, ko se nas hoče potrditi v mnenja, da pomeni aneksija osvoboditev 2 milijonov Slovanov iz tujega jarma. 'Prepuščam visoki vladi, da o tem premišljuje, kakšne pojme morajo imeti naši bratje v Bosni in Hercegovini v jej stvari.
Na našem stališču nasproti vladi in proračunski predlogi seveda ne morejo ničesar izpremeniti tudi besede, ki so se izgovorile dne 14. junija na najvišjem mestu. Z ozirom na te le besede bi rad star pregovor, ki pravi: „Kjer manjkajo vzroki, se pravočasno najde kaka beseda“ primerno spremenil in rekel: „Kjer manjka vladna večina, se pravočasno najde cesarjeva beseda.“
Ni mi treba naglašati lojalnosti, ki jo ima naše ljudstvo navzgor, toda tudi mi imamo lojalnost nasproti našemu ljudstvu, reoimo lojalnost navzdol, ki nam prepoveduje, da bi bilo naše stališče nasproti vladi od česa drugega odvisno, kakor od stvarnih momentov. (Pritrjevanje.)
Visoka zbornica! Na tem mestu se je že pogosto na-glašalo, da izziva sedanja vlada v njeni sestavi nas Jugoslovane naravnost na boj. Ministrstvo se je takrat, ko seje rodilo v slavni pustni noči, imenovalo pustno ministrstvo. Sedaj bi morda bila po cesarjevih besedah z dne 14. junija kaka druga označba na mestu, namreč označba, ki jo je imelo ministrstvo Taaffe nekaj časa, ministrstvo v službi Njegovega Veličanstva. Vidimo na vladni klopi najvažnejše resorte v rokah mož, radi katerih stroge ortodoksno-nemško-nacionalne preteklosti nihče ne more zaupati na količkaj objektivno poslovanje. (Pritrjevanje.) Tretji v zvezi, pomočnik, je takozvani nemški minister-krajan
Hočem predvsem samo nekaj opazk Njegovi ekscelenci gospodu justičnemu ministra posvetiti. Ne oziram se na njegovo politično preteklost, toda to smo morali in mogli pričakovati, da bo minister vsaj na ministrski klopi ostal navidezno pravičen. Ako čitamo govor g. justičnega ministra povodom razprave o Lewyckijevem nujnem predlogu glede jezikovnih razmer v Galiciji, potem čitamo cinično izjavo gospoda justičnega ministra glede jezikovnih pritožb v splošnem. On pravi cinično: Jezikovne pritožbe so pač v navadi, ki so sicer lahko interesantne, ki nas pa ne spravijo naprej, temveč nasprotno delajo ovire.
Gospodje! Takaj se moramo vprašati. Ako gospod ju-stični minister tako govori čez konkretne pritožbe, da to ne spravi naprej, potem vprašam jaz: Kdaj nas bo pravzaprav naprej spravilo ? Ako se ne pritožimo, se reče, da ni pritožb, in če se pritožimo, potem reče naj višji zaščitnik justice v državi, da delajo te pritožhe same ovire, da ne spravijo naprej. (Poslanec Grafenauer: Njega!) Znabiti ga bodo sčasoma spravili naprej.
Premišljeval sem, kaj si je pravzaprav gospod minister pri tem mislil, ko je rekel, da delajo pritožbe ovire. Toda mnenja sem, da si je v srcu mislil, te pritožbe delajo ovire germanizujočim tendencam, ki jih ministrstvo sedaj še bolj zasleduje nego prej.
Nadalje je Njegova ekscelenca v svojem govoru postavil čisto novo teorijo glede jezika. Mislili bi, da ni jezik nič drugega nego sredstvo, da se razumemo. Po novi teoriji je jezik političen iaktor, bojno sredstvo. To je izjava justičnega ministra v očigled mnogim pritožbam, ki jih dobi ministrstvo vsak dan, tudi od juga, in v očigled postavno zajamčeni enakopravnosti. Njegova ekscelenca je takrat nujni predlog poslanca Lewyckija glede tihotapstva preiskal in trdil, da nosi seboj utihotapljeno blago. Z ozirom na dogodke zadnjega časa bi bili prej opravičeni, državno ladjico sedanje vlade preiskati in trditi, da nosi državna ladjica mnogo več utihotapljenega blaga seboj (živahno pritrjevanje), in sicer čisto neprikrito.
Od gospoda justičnega ministra se je takrat v debati trdilo, da se na primer v vshodni Galiciji poslužujejo sodnije v obče jezikovnih predpisov in se le izjemoma kaj zagreši proti jezikovnim odredbam. Ako je stvar taka, o čemur pa jaz na vsak način dvomim, moram reči, da to, kar je v Galiciji navadno, je pri nas izjema, da je namreč izjema ako uradniki res po predpisih delajo. (Pritrjevanje.) Pri nas je navada, da se vsi predpisi mečejo v koš in se uradništvo nad temi predpisi cinično smehlja. (Poslanec Malik: Seveda od slovenskih uradnikov!) Kaj pravite gospod kolega Malik k temu, da se je nek sodnik drznil —• to lahko pozneje poročate—, neko stranko, ki je dobila nemško pozivnico in je zahtevala slovensko, potom žendarmerije tirati pred se. (čujte, čujte!) Imeli bodemo še priložnost radi tega slučaja natančneje se pomeniti in mi tukaj upamo, da bo prišlo jezikovno vprašanje vendar enkrat na dan in sicer ne kot kaka lokalna stvar temveč kot vprašanje cele države. (Tako je!) Upam tudi, da bodo češki gospodje prišli do pravega spoznanja, da bodo Nemciv in vlada prav veliko vode zmešali v vino, kadar bodo Čehi zahtevali, da naj se jezikovni predlogi za celo Avstrijo obravnavajo in ne samo lokalno za kako krono vino ali pa kraljestvo.
Visoka zbornica! Jaz bi rad obrnil sedaj pozornost k glavnemu objektu naših obtožb namreč sedanjemu ministrstvu; to je neodgovorni pomagač vseh napadov proti nam in našemu ljudstvu, največ nemški minister- rojak. Značilno je za Avstrijo, da se pri c. kr. oblasti, kot je to ministrstvo, vse koncentrira, kar je proti slovenskemu narodu in da ta oblastnija koraka na čelu vojske proti slovenskemu življu. (Poslanec Malik: Bilo bi dobro, ako bi tako bilo!) Je tako gospod kolega! (Poslanec Malik: Žalibog ni tako!) Dogodilo se je — in gospod kolega se bo tega spomnil —, da je neki bivši minister rojak na nekem zborovanju v Gradcu pozival k vztrajanja v narodnostnem boju do končne zmage nad nasprotniki. On se takrat ni izrazil, katerega nasprotnika da misli, razume se pa da Slovence. Mesto ublažavati, je Prade sKušal pri vlanskih septembrskih dogodkih podžigati ogenj in pozival nemško radikalne kroge k boju proti Slovencem. Sedanji minister rojak je to gonjo spopolnil do nekake virtuoznosti in se celo predrznil dne 17. maja 1909 priti na zborovanje „Südmarke“ v Gradec, (čujte! Čujte!) Jaz sem se takrat čudil, ko sem čital v nekem nemškem listu, da je bival nemški minister rojak v Gradcu, da se udeleži zborovanja nepolitičnega društva ter informira o gospodarskih razmerah Nemcev. Ne vem, na čegavo naivnost se je takrat računalo. (Medklici). „Südmarka“ tudi ni politično društvo, mogoče po pravilih, kakor znano je to bojno društvo prve in najhujše vrste. Taka društva se imenujejo v našem narečju obrambna društva.
Značilno za tendence pri teh društvih so besede prejšnjega deželnega poslanca, našega kolega, gospoda poslanca Wastiana, katere je govoril pri slavnostnem večeru „Südmarke“ v Beljaku v miuulem letu. G. Wastian je takrat dejal: „Domotožje je prevzelo srca Nemcev, ter se jih polastilo z vso močjo in slastjo. Nemci čakajo na izpolnitev tega kopmenja — domotožje, bo potolaženo. „Südmarka“ bo ostala, da bo izpolnjevala in ohranjevala domotožje.“
Gotovo prav zgovoren jezik.
Naravno, da se je nemški minister rojak takrat v Gradcu informiral po gospodarskih oduošajih Nemcev. (Klic: To je bila njegova dolžnost!) Gotovo. Rad bi samo vedel, ako se to tudi gospodarskih razmer Nemcev tiöet ako „Südmarka“ v čisto slovenskih krajih, kakor v St. liju pri Mariboru, pokupuje slovenske naselbine, da bi naše domače slovensko ljudstvo pregnala iz njih domačije. (Poslanec Malik: Kakor vi po srednjem Štajerskem vedno delate, kakor pri Vildonu.) Tam je to popolnoma naravno, mi ne potrebujemo pri tem nikakih obrambnih in bojnih društev.
Obnašanje sedanjega ministra-krajana se zelo razlikuje od obnašanja prvega nemškega ministra-krajana, grofa Khuenberga, ki je v seji združene nemške levice dne
8.	januarja 1892 izjavil, da smatra svoje mesto izključno kot avstrijskega in ne morda nemškega ministra-krajana. (Bravo! Bravo!) Dobro, mi imamo tukaj nemško krajansko ministrstvo in dokler ostane, se mora nemški minister-krajan za nemške interese brigati; toda nekaj si moramo odločno prepovedati, namreč, da posega nemški minister-krajan v okraje, kjer nima nobenih nemških koristi zastopati. Menim
n.	pr. Primorje. Splošno znano je dejstvo, da ležijo različni akti za imenovanja in drugi akti iz Primorskega v nemškem krajanskem ministrstvu. Kaj imajo Nemci na Primorskem iskati, so pokazale zadnje deželnozborske volitve v Trstu. Tam nima nemški minister-krajan nobenih nemških koristi zastopati. (Poslanec pl. Stransky: On mora povsod skrbeti za interese Nemcev; ako tega ne stori, je malovesten mož, zapomnite si to! Tako bo ostalo za vse čase!) Vaše mnenje je popolnoma brez pomena. (Posl. pl. Stransky: Tako bo vedno ostalo! — Medklici. — Nemir.)
Isto velja tudi za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Dokler se ne bo njegov upliv v ministerstva paraliziral, si mi odločno prepovemo, da bi sodeloval pri reševanju aktov, ki se tičejo naših koristi. (Medklic: Sedaj pride slovenski minister rojak). Saj sem vendar stavil predlog, da se odpravijo ministri rojaki.
Visoka zbornica! Cela agitacija ima, kakor znano, svoj začetek pri nemških narodnih svetih. Nemški minister rojak ni nič drugega kakor izvrševalni organ nemških narodnih svetov, resortni ministri so izvrševalni organi nemškega ministra rojaka, (Medklic: Tako je!) ker morajo to storiti, kar on zahteva. (Ugovarjanje!) Tako je! Saj je znano, da pošiljajo nemški narodni sveti svoje informacije nemškemu ministru rojaku — to veste gospodje — prav dobro! To je značilno za razmere v Avstriji, da popolnoma zasebne korporacije pri važnih vladnih aktih dajejo informacije, ki po tem odločujejo. Pravilno bi bilo, da se te narodne svete kot državi nevarne institucije razpusti. (Smeh—Medklici.) Jaz sem že stavil lansko leto predlog, da se ministri rojaki odpravijo.
Visoka zbornica! Nekateri gospodje so trdili, da mi Slovenci nimamo pravice, kritizirati delovanje nemškega ministra rojaka. Ti gospodje bržkone ne poznajo določb ustave o odgovornosti ministrov. (Malik kriči!) Že lansko leto sem stavil predlog, naj se ministri rojaki odpravijo — žal da pri tem razmerju zbornice tega ni pričakovati. (Dr. Šušteršič: Saj se je poboljšalo!) Da, razmerje se je poboljšalo in bo ta misel gotovo prodrla. Veseli me, da so tudi gospodje Italijani prišli do tega prepričanja, kajti isti predlog je stavil v proračunskem odseku gospod tovariš Conci; ta predlog sicer ni bil sprejet, toda sprejela se je resolucija te vsebine, da se delokrog ministrov rojakov postavno določi. V tem oziru danes ne bom stavil nobenega predloga, opozoril bi pa g. tovarša Conoija, da moramo razločevati med teritorijalnim in materielnim delokrogom in da se mora ne samo materielni temveč tudi teritorialni delokrog ministra izločiti, kjer nima protiutežja — ne mislim pa morda v osebi slovenskega ministra rojaka, ampak neko protiutežje se lahko ustvari v ministrstvu tudi na drug način.
Visoka zbornica! Popolnoma sem prepričan, da če bi se v tej zbornici enkrat glasovalo, recimo tajno glasovalo, ali se naj odpravijo ministri rojaki, in bi bilo to glasovanje prosto različnih vplivov, gotovih pričakovanj in upov, da bi bila večina za odpravo ministrov rojakov. Posebno nemški minister rojak ima samo ta namen, da močnejšega še bolj ojači in slabejšega še bolj oslabi.
Kar se tiče osebe sedanjega ministra rojaka, bi še nekaj omenil. Bilo bi jako zanimivo izvedeti tajnosti pri imenovanja tega ministra, kar je pred kratkim omenil poslanec dr. Stransky. Marsikaterega v tej visoki zbornici bi zanimalo, ali more na ta način postati avstrijski minister, kakor je omenil g. poslanec dr. Stransky. (Medklici!)
Visoka zbornica! Politične perspektive za nas Jugoslovane so zelo žalostne in so tem žalostnejše, ker smo celo zaupainje v nekatere visoko stoječe osebe, katero smo dosedaj imeli, vsled gotovih dogodkov, skoraj popolnoma izgubili. Naša tolažba je zaupanje v lastno moč in v moč našega ljudstva, ki se je posebno v zadnjem času pri deželjnozborskih volitvah na Koroškem, Štajerskem in v Trstu tako lepo dokumentirala. Na Koroškem so spravili Slovenci v celovški splošni kuriji nemškega kandidata v ožjo volitev, in naš kandidat je dobil več glasov kakor nemški, čeravno smatrajo Nemci Koroško za svojo last. Istotako je na Spodnjem Štajerskem. Mi imamo na Spodnjem Štajerskem stranko, ki se imeinuje „deutschfreundlich“ — sicer ni nobena stranka, saj samo pretirava — pa recimo ta stranka, ki pa obstoji samo iz nekaj trgovcev, ki hočejo na ta način privabiti slovenske odjemalce, izdaja neki listič, ki
ba,je ima 15.000 naročnikov. Pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah na Spodnjem Štajerskem je bilo oddanih 30.000 glasov, odi teh je dobila ta stranka borih en tisoč. (Poslalnieo Majndič: Kljub 15.000 naročnikov!) Torej niti naroSniki lis^a niso s strapko glasovali. (Poslanec Malik: Vaši ljudje naročujejo „Štajerca“** da ga berejo!'“) Saj vem dobro, kdo ta čašo pis naroča in kdo ga plača.
Gospoda moja! Izid deželnozborskih volitev v Trstu nas navdaja z novim zaupanjem (živahno odobravanje in ploskanje), da še bomo preživeli marsikatero nam sovražno vlado.
Končam svoj govor z izjavo,, da bom jaz in pa moji tovariši glasovali proti proračunu in proti postavki, ki je v razpravi. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Narodno-obrambno delo.
Nemški Schulverein na delu. V preteklem leta je Sehulverein vzdrževal 23 lastnih šol z 40 razredi, ena njegova dvorszrednica je prešla v javno upravo; lastnih otroških vrtcev je imel 57. Podpiral je 79 šol in 101 otroških vrtcev, plačal je poduk v nemškem jeziku, v veronauku in drugih panogah v 37 slučajih, prispeval za učna sredstva v 70 krajih in plačal šolnino za uboge otroke in šolske doklade v 44 krajih. Povečal je tudi svoje podpore nemškim, oziroma nemškutarskim učiteljem. Dočim jo
1.	1907 dobilo 78 učiteljev tako podporo, jih je 1. 1908 104 bilo tako srečnih, da so dobili izdatno nagrado za svoje ponemčevalno delo. Za božične prireditve je dal 195 šolam, oziroma šolskim vrtcem podporo, in pri tem niso vštete prireditve v lastnih šolah in v tistih krajih, kjer so prispevale potamne podružnice. Podpiral je tudi 8 studeuten-heimov, 5 raznih strokovnih šol in 4 podporna društva na srednjih šolah.
Schulvereinske šole v raznih avstrijskih pokrajinah. Ob začetku preteklega leta je imel 17 šol z 32 razredi, med letom je ustanovil 6 novih šol. Na Češkem je imel 6 šol in nanovo ustanovil 2 enorazrednici, na Moravskem 2, v Šleziji 2 in nsnovo ustanovil 3 enorazrednice, v Galiciji eno štirirazrednico, na Kranjskem vzdržuje štiri-razrednico v Ljubljani, eno enorazrednico na Kočevskem že od 1. 1882, eno pa je let03 nanovo ustanovil. Na Štajerskem vzdržuje trirazrednico v Sevnici, dvorazrednico v Šoštanju, dvorazrednico v Hrastniku in enorazrednico v Velenju. Šola v Rogaški Slatini je prešla v javno upravo. Že večkrat se je zgodilo, da je Sehulverein ustanovil ali vsaj podpiral v kakem kraju zasebno šolo, ki jo je potem dežela prevzela v svojo upravo. Na Češkem se je to zgodilo na 9 krajih, na Moravskem na 7, v Šleziji v 2 krajih in na Štajerskem tudi na dveh krajih, in sicer v Pekrah pri Mariboru, kjer se je 1. 1882 ustanovila zasebna šola, ki je 1. 1897 postala javna, in v Št. liju, kjer je 1. 1898 ustanovljena zasebna šola, je prešla 1. 1901 v javno upravo.
Scholvereinskih otroških vrtcev je ob začetku preteklega leta bilo 47, med letom se jih ustanovilo 10. Na Češkem jih je bilo 25 in nanovo ustanovilo 3, na Moravskem 13 in novo ustanovljenih 3, v Sležiji 1 in nanovo so se ustanovilo 4, na Tirolskem 2, na Kranjskem v Tržiču in Zagorju, na Štajerskem v Ormožu, Slov. Bistrici, Hrastniku, Ljutomeru.
Schnlvereinöve podpore. V preteklem letu je sehulverein podpiral 74 šol, med njimi šolo na Pragerskem, 102 otroška vrtca, nad katerimi so bili otroški vrtci v Marenbergu, Brežicah, Slovenjgradcu in Velenju in na Koroškem v Plibrku, Železni Kaplji, Borovljah, Prevaljah, Trbižu in Velikovcu, na Kranjskem pa na Jesenicah, v Kočevju in v Ljubljani. V svrho ponemčevanja je dal raznovrstne podpore in nagrade, n. pr. za šolske zgradbe v 21 slučajih (n. pr. za Ormož, Hrastnik), za nemški vero-nauk na 9 krajih, za vzdrževanje nemških studentenheimov v Ptuju, Celju, Kočevju i. t. d. Iz njegove blagajne je dobilo veliko učiteljev precejšnjo podporo, ki je daleč presegala tisto svoto, ki se navadno izda za cigare ali cigarete. Na Češkem je dobilo tako nagrado 27 učiteljev, na Moravskem 15, na N. Avstrijskem 1, na Tirolskem 3, v Galiciji 15, na Štajerskem 6, na Kranjskem 17, na Koroškem 20. Kakor vidimo, Sehulverein ne štedi, temveč globoko sega v žep, da plača svoje ljudi.
Razgled po svetu.
Električni pisalni stroj. Neki uradnik dunajskega mestnega stavbnega urada je izumil nov pisalni stroj, kateri piše, premikajo tipke z malo električno napravo, popolnoma tiho in brez najmanjšega šuma. Napravil je tudi poskuse na ta način, da je postavil klavijaturo v prvo sobo, jo zvezal električno z strojem v drugi sobi in pisal kakor bi stroju narekoval. Seveda je moral biti vkljub temu eden pri stroju, da je obračal vrste, za kar pa namerava napraviti izumitelj tudi poseben mehanizem, ki bo s tipko, kaktr črke, obračal tudi vrste.
Letalni Stroji. V ponedeljek je napravil poskuse francoski aviatik Letan na Chalonskem polju pri Parizu s svojim novim letalnim strojem in dosegel do sedaj največji rekord. Ostal je v zraku 1 uro in 7 minut, prav poljubno krožil z večjo ali manjšo hitrostjo v najdrznejših obratih semintja, pri čemur je delal stroj s tako lahkoto, da si je letalec prosto napravil svalčico in jo, igraje se strojem, vodeč ga semintja, mirno pušil.
Stavka proti zamorcem. Vsi železničarji Georgijske železnice so stopili v stavko, ker neče vodstvo odsloviti knrjačev-zamorcev. Stavka je jako nevarna, ker so izjavili železničarji vseh sosednih železnic, da prično tudi oni s stavko, kakor hitro bi njih železnica prevzela od Georgijske kako blago. — Prebivalstvo v obče simpatizuje s
stavkajočimi železničarji. Ves promet je popolnoma ustavljen.
Največje tiskarsko naročilo je dobila gotovo tiskarna Werner Grinting Co. v Akronu „Ohio“, ki je sklenila z neko tovarno pogodbo za — 14,000 000 dol. različnih tiskovin.
V Ameriko se je preselilo meseca marca 117.000 naselnikov. Lansko leto v tem meseca je pa prišlo samo
65.000	naselnikov. — Gospodarske razmere so se sicer res izboljšale, otvarjajo zastala in pomnožujejo stalna industrijska podjetja, zvišujejo delavcem plače in se nadejajo krasnega letnega zaslužka, toda to vse naj nikar ne slepi preveč tujcev, da bi se naseljevali. — Premisliti je treba, da je na tisoče delavcev bilo brez dela še od zadnje krize, ki so čakali na preobrat. V mnogih krajih je bilo sicer delo, a delali so po 1 ali 2 dni na teden, in če se sedaj delo pomnoži, ne potrebujejo dosti novih delavcev, marveč izpolnijo lahko sami v delu cel teden, kar gotovo tudi store, ker v Ameriki ne delajo priseljenci le zato, kot pri nas običajno, da se primerno prežive, marveč, da si poleg tega tudi še nekaj prihranijo, ker vsak ima za prihodnost kak načrt, na- katerem dela, zanj živi, hrani in izrabi vsako priliko, da več zasluži in se približuje zaželjenomu cilju. In ti ljudje so ondotnega dela vajeni, poznajo razmere in so kolikor toliko zmožni domačega jezika. Res je sicer, da se zasluži, a zasluži se v primeri z našim delom krvavo, kar nam povedo oni izseljenici, ki ne renomirajo samo pri kozarca vina in ne pripovedujejo ameriških pravljic strmečim gostom v svojo pohvalo. Zato napne vsak vse sile, da si ga stane morda par let življenja, samo da doseže prej svoj cilj in se umakne v mirneje življenje iz ameriškega boja.
Razvoj velikih mest v mnogih ozirih značilno osvetljuje sedanjo „moderno kulturo“ in njen vpliv na socialne in gospodarske razmere naše dobe. Znamenito je v tem pogledu naj večje mesto na svetu, London. O razmerah te največje doveške naselbine, ki šteje skoraj sedem in pol-milijonov prebivalcev, se izdaja vsako leto obširno statistično poročilo z nebrojnimi številkami in drugimi podatki. V teh številkah nam stopa London pred oči, kakor živi in raste, kakor dela in uživa, kakor sa smeje in — joče. London ni samo največje, ampak tudi najbogatejše mesto, Njegovo javno in zasebno premoženje je samo proti ognju zavarovano z ogromno vsoto 25 miljard kron. Državnih davkov plačuje 540 milijon, kron, a mestna blagajna izplača na leto okoli 600 milijonov kron samo za javne namene. Hiš šteje
612.000,	njega ulice so dolge 3442 kilometrov. Te številke so vredne mesta, ki ima več prebivalcev nego jDalmacija, Bosna in Hercegovina, Hrvaško in Slavonija, Primorsko in Kranjsko skupaj. Cela vrsta evropskih držav zaostaja za njim, ki „štejejo glave svojih dragih“. — To velikansko nakopičenje ljudstva na enem kraju ima seveda tudi prav žalostne posledice. Nepopisna revščina, velika umrljivost pri otrocih, strašni narastek umobolnih (zlasti vsled pijančevanja), nebroj zločinov, vedno rastoče zadolževanje, neznosna beda med rokodelci in malimi obrtniki, nesnažnost, zanikrnost: to sliko dobimo, ako si London ogledamo v njega bolj skritih ulicah, zlasti v predmestjih. Kako velika mora biti revščina, sodimo lahko po tem, da je treba povprečno 140 tisoč ljudij preživljati na mestne stroške. Od vsakih 33 ljudij je eden tako ubožen, da mora iskati pomoči javne dobrot-vomosti, in od vsakih 100 ljudi jih povprečno umre 20 v ubožnicah ali v bolnišnicah za reveže. V eni sami zimski noči so naleteli na 1683 moških, ženskih in otrok, ki so iskali ležišča zunaj po stopnjicah, klopeh, pod mostovi ali po golih tleh. Povprečno je v Londonu 28.373 umobolnih, od katerih morajo za 25.000 skrbeti davkoplačevalci. Najtemnejše in najgroznejše poglavje v kroniki londonskega življenja pa tvori ogromna množina kaznovanih in nekaznovanih hudodelstev, ki se dogajajo vkljub izvrstni policiji. Samo v enem letu se je zaznala za 20.000 večjih hudo-deljstev in je bilo prijetih 14 000 udeleženih oseb, od katerih pa je bilo dejansko kaznovanih samo 10.000, tako da je približno vsak drugi hudodelec odšel kazni. Revščina in pregreha rasteta enakomerno z razvojem tega sedemmilijon-skega mesta, ki je najbogatejši kraj na svetu in središče najdražjega razkošja, pa tudi najbrezobzimejšega izkoriščanja in največje bede.
Narodno gospodarstvo.
Izdatki za vojake in mornarico pri različnih državah in velesilah. V sedanjem trenutku, ko se je oboroževanje že skoraj tako razširilo med posameznimi državami kakor kaka epidemija, je velezanimivo vedeti, kako so se dvignili stroški za vojaško oskrbo in mornarico od leta 1897 do 1907, torej tekom desetih let. Po autentičnih podatkih znašajo stroški leta 1897 v sledečih deželah: Angležka 1032 milijonov kron, Rusija 882 milijonov kron, Francija 847 milijonov, Nemčija 779 milijonov, Avstro-Ogrska 322 milijonov, Amerika 448 milijonov, Italija 313 ■ milijonov in Japonska 273 milijonov kron. Skupni stroški vseh osem imenovanih držav so znašali leta 1897 3 mi-ljarde 894 milijonov kron. Leta 1907 so bili pa izdatki sledeči: Anglija 1421 milijonov, Francija 1038 milijonov, Rusija 1275 milijonov, Nemčija 1477 milijonov, Amerika 1110 milijonov, Avstro-Ogrska 501 milijon, Italija 433 milijonov in Japonska 609 milijonov kron. To da skupno svoto 7 miljard 864 milijonov kron, to je 3 miljarde več kakor pred desetimi leti. Zvišanje stroškov za vojaške namene se je pri različnih državah zračunalo v odstotkih in sicer sledeče: Anglija 37-7%, Rusija 4454%, Francija 22 5%, Nemčija 89 6%, Amerika 147-7%, Avstro Ogrska 55-5°/o, Italija 38 37%, Japonska 123%. Po sedanjem položaju svetovne politike sodeč, se bo oboroževanje še nadaljevalo in umevno se bodo pomnožili tudi izdatki za vojaške oziroma oboroževalne namene.
Podaljšanje sladkornega kartela. Med avstrijskimi iu ogrskimi sladkornimi rafinerijami sklenjena pogodba od
leta 1906 se bliža h koncu. Pričakuje se sedaj, da se bo sklep novega kartela zopet izvršil. Med dvema ogrskima tovarnama, od katerih ima jedna tudi na Moravskem svojo podružao tovarno, so se medsebojne razmere nekako napele. To stanje se je od zadnje krize s sladkorno peso še poostrilo. K temu se je ustanovila s pomočjo neke večje banke še ena nova sladkorna tovarna na Ogrskem, proti kateri so se obrnile obe dosedanji tovarni na Ogrskem, radi vzprejema v kartel. Kakor ve N. F. Pr. poročati se bo zje-dinil kartel na eno leto s pođaljševalno klauzulo, po kateri bi bilo, kakor v sedanjem kartelu, omogočeno avtomatično* prolongiranje. Ako se bodo pritegnile k temu kartelu rafinerij tudi surovinske sladkorne tovarne, še ni določeno.
Letošnja Tinska trgatev. Mrzli majnik in dosedanja polovica meseca junija je hudo znižala upanje na dobro vinsko trgatev po mnogih deželah zlasti na Nižjeavstrijskem, Moravskem, Štajerskem in Tirolskem. Vinska trta je južna rastlina in potrebuje k dobremu uspevanju zlasti gorkote ia zraven še tudi potrebne vlažnosti, na kar pa že od lanskega leta primanjkuje marsikateremu vinogradu. Že močni mrazovi lanskega oktobra so zelo škodovali trti in večina starih trt, ki so bile od trtne uši in suhote v poletju že oslabele, niti ni pognalo, da so jih morali na nekaterih mestih nadomestiti z drugimi. Boljše je s požlahtnjenimi trtami in novimi nasadi, kateri imajo že grozdeke in so tudi mrazove-lažje pretrpeli. Ali povsodi primanjkuje potrebne gorkote in radi tega trte ne vspevajo tako dobro in je bil tudi grozdni cvet nejednakomeren. Le hitri in jednakomerni grozdni cvet daje upanje na kvantitativno in kvalitativno dobro letino. Toda tudi v tem oziru ni letos tacega upanja ker se po vsakem neurji ozračje močno ohladi in je grozdni cvet le takrat z dobrim uspehom končan, ako traja gorko in vlažno vreme vsaj skozi 8 dnij. Upanje na dobro letino pada torej od dne do dne in ako bo še sadna letina tako slaba, radi slabega cveta in raznega mrčesa, potem to leto gotovo ne bo v dobrem spominu pri vinogradnikih in sadjarjih posebno še, ker so izdatki za vinorejo in sadjerejo od leta do leta večji.
Osnovanje organizacije izdelovalcev bombaževi» Avstro-Ogrske. Na Dunaju so imeli vsi tozadevno intereso-vani iz cele Avstro Ogrske svoj osnovni občni zbor. Statu-tarični namen društva je, bramba in prospeh interesov vseh udeleženih izdelovalcev bombaževin cele avstrijsko ogrske monarhije v gospodarskih vprašanjih. Posebno se bo gledalo na uravnavo prometa z surovinskimi tkalnicami in drugimi sorodnimi industrijami kakor tudi na odjemalce na trdni, nepremakljivi pravni podlagi; dalje so bo ustanovilo avtoritativno preskuševališče za surovinsko blago in se bo sklenilo tudi najstrožje postopati proti Škodujočim diverznim. kartelom.
Pridelovanje sladkorne pese. Poslanska zbornica je kakor znano na predlogo poslancev Ryhtera in tovarišev postavila odsek 52 članov z nalogo, da proučava razmere za sladkorno peso v Avstriji. Ta odsek je imel sedaj prvo-razpravo, katera se je vedno bolj zavlekla, ker se je na Češkem jelo med češkimi in nemškimi pridelovalci gibati v svrho, da bi se osnovala organizacija, katera bi pripravljala-za prihodnje leto generalni štrajk. Seveda bi odsek lahko mnogo prenaredil na tem projektu, že radi tega, ker se je precejšnja večina interesentov izrekla proti generalnemu štrajku. Radi tega bodo posvetovanja odseka zelo zanimiva, kar se lahko reče tudi od plenuma v poslanski zbornici,, ako bo prišel do tega, da se bo pečal s to stvarjo.
Avstrijska papirna industrija. Stanje papirne industrije ni bilo v prošlem letu nič kaj povoljno radi slabih vodnih sil in slabega razpečavanja. Veliko je na to uplivalo tudi slabo organizovanje. Izvoz je proti letu 1907. zelo upadel pri papirja za 3 9 °/°, pri lepenki pa za 15 7 %• Po-splošnem neugodnem gospodarskem stanju je glavni vzrok, nazadovanja našega izvoza odtujenje najbližjega balkanskega trga, katero odtujenje je povzročilo znano politično razmerje,, posebno pa kratkovidni radikalizem gotovih agrarnih krogov, ki se z vso močjo upirajo trgovinskim pogodbam z balkanskimi agrarnimi deželami, pa razvijanje domače industrije same.
Monopol vžigalic. G. Gl. piše: Dne 15. grudna m. 1: se je vršila v trgovinskem ministrstvu na Dunaja seja, na kateri se je pretresoval načrt za uvedbo monopola na vžigalice. Ta načrt bi imel obenem rešiti vprašanje vporabe belega fosforja, škodljivega delavcu v tovarnah. Avstrijska finančna uprava se že dalje časa bavi s proučevanjem, kako bi uvedla ta monopol na vžigalice. Sklenilo se je, da se v Avstriji ne smejo graditi nove tovarne za vžigalice, dokler se ne izda nov zakon, tičoč se morebitne uvedbe tega monopola v Avstriji. Zadnje čase prihaja to vprašanje vedno* bolj na površje in pri tej stvari interesovani krogi z napetostjo pričakujejo, kedaj, da bode izšel omenjeni odlokr tičoč se novega monopolnega zakona. Isto tako je mini-sterstvo izdalo 8. rožnika t. 1. odlok, po katerem je treba koncesije za obrtno izdelovanje vseh netilnih snovij.
Kako se popravi ciknjene sode? Da vino oziroma sod cikne, so temu vzrok male stvarce, takozvane ocetne bakterije. Ako je bilo v sodu ciknjeno vino ali pa je sod kisel ali ciknjen, vrinejo se te stvarce v doge, zato tak sod ne ozdravi, ako se ga le oščeta in z vodo oplakne. Te stvarce treba je naravnost umoriti, kar se pa doseže le s pomočjo kake razjedljive tekočine in gorkote. Najboljša tekočina za popravljanje ciknjenih sodov je lOodstotai lugr napravljen iz jedkega natrona, to se pravi: na vsakih 10 litrov vode naj se vzame 1 kg jedkega natrona. Na vsak hektoliter vsebine soda naj se vzame 1 1 tega luga, ga zavre in zlije v sod. Nato naj se sod z veho dobro zamaši in ga kota na vse strani tako, da prime lug po vseh dogah. Čez nekoliko časa naj se lug izlije iz soda in sod zaporedoma parkrat dobro splakne z vrelo in končno z mrzlo čisto vodo. Izbije naj se čep in veho, obrne sod na veho, da se dobro odcedi in osuši. Ko se je osušil, naj se ga prav dobro zažvepla in pusti nekaj tednov na miru. Preden se sod rabi, oplakne naj se ga večkrat z mrzlo vodo, da se odpravi iz njega žveplena sokislina.
V trenutku
uniči
ogenj
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
• v _ v j •
• •
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno
0 Meloiatelj cerkvenega orodja in posode 0
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognjn. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obrne na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalne družbe v Žalcu.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in kulantno izplačilo oškodovanim!
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
lVa debelu.	HTa drobno
Stavbena in nmetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::;
Brušenje, pnliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
%
Naprava zidanih ‘ali betoniranih :: rodbinskib grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vret v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vin ar j e v. Drngače se ne odgovori.
Lepo malo posestvo pičle pol ure od Ptujske gore an lepi ravnini je na prodaj. Isto meri okoli 8 oralov in obBtoji iz njiv, travnikov, gadonospika in gozdov. Poslopja so v dobrem stanju. Cena samo 3000 Kron. Več pove lastnik Matija Polič v Mariboru, Parkstrasse št. 24.	454
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Brata Rleger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegerndorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj 1	127
ss Slikar in pleskar
Franc Divjak
v 85ARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni
Čudo!
50.000 parov črevljev, 4 pari samo K 7.
Radi nakapa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 2 para ženskih črevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih.
S. Urbach, Krakov.
Pošilja se le po poštnem povzetjn. 107
■■
■ ■
■■
fW" 100 kg ovsa stane 14 K>
če se en del ovsa nadomesti-z mo-lasin. Sestavina iz 5 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 85—40<’/0 sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 E, če se naroči cel voz, drugače 7 K 60 v. K. Stein, Dunaj II, Praterstrasse 54.	128
Gospodje dobe takoj dobro plačano in stalno službo, če so sposobni za obisk zasebnih odjemalcev. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro „Eksistenca“.	115
Za nakup priporočamo tvrdko aamm
__
91. E. Sepe©, Haribor
& raj*ki trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno] modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
k Ljudska hranilnica in posojilnica v Ce(ju, *
registrovana zadrnga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/g % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5»/,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem račnnn pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= Oskrbuj e svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.

- ........ Hotel =
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tndi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi
v hiši vsak čas na razpolago:
s se priporoča za obilni obis
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Denarni promet j© tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kronic
PetejllnlM Im» frssSii n»	domač« hraBUno Bahfmlnll««.
Urada« ar«
so vsak® sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isva#aaSš praznike. — V uradnih arah se sprajeas® in izplačuje denar.
pojasnila m dajaj®
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od
dopoldne in od S.—-5. popoldni' 6
Hreniine vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4»/9-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojil« se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/*%> na vknjižbo sploh po 5®/«, na vknjižbo in poroštvo po öVs'Vo in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj a na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje sa vkuj Mio dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek®.
S
Ur ar j očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
frramnfrmA 8 scenskimi ploščami, čistim in vXL CtlilUlUIlO jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Pohištvo 2
Svoji k svojim! gXXXX Restavracija XXXX&
Narodni dom
Cerkveni in sobni slikar in pleskar C
Franjo Horvat
RA RIBO R, Kasinogasse Štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in sb'kar-sko stroko spadajoča
: : dela. : :	öS
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
n**1
s
s5
m
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
Cerkveni slikar Hc
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem

,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri Smem orlu.
ooooooooooI
Pozor! Slovenci! Pozor! K
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, fresko-podob altarnih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovora in brez vse konkurence
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemn občinstva za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroja. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36

Josip Macuh, Maribor Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemn občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, oene nizke! Na razpolago je tndi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
SMRT
doleti vsacega. ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . . . Vojaško platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
Izvrstno domače osoje :
priporoča po najnižji ceni
Italijanski jezikovni kurz Elizabeta Weile, usnjarija
po sistemu Berlitz	___________v Franm.___________ n
S	mesečno za 10 K.
Naznanila se sprejemajo
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstva najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico,
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kapnjem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55