Uhftj* roak das in prwaikor. gondajra ui _ , , - g llSt-gi LETO—YEAR XXVL „.oo PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., petek, 6. januarja (January •), 1933. Uvešntftkl ta apnmtllkl proatorl: M67 8. Uwnd»U Art. , Off i«« of Publication i \ M67 South LawndaU A v«. Telephon«, Rockwell «»04 »—117 M. 1010. »t (ko > rfft» oi Cmiw «I «»Nil I. in». Subscription |6.00 Yoarh STEV.—NUMBER 4 tot «yj*»« »t gpoclal roto oi potUfo provkUd for tn oocüon 110«, Act of Oct. 3, lWjL-»»]^^™ Hoovrov "razlakovahii odbor Geialne smeri," ki J* tri teta raziskoval in proučaval ameriško civilizacijo» je na novega leta dan objavil rezultat svojega dela Na čelu tega odbora ao profesorji ekonomije in sociologije v raznih višjih šola* in sodelovalo je okrog 600 oseb. Vie delo je stalo pol milijona dolarjev in ta denar je založila Rockefeller-jeva fundacija, nekakšna sociološka ustanova. Iz teh dejstev je sklepati, da je omenjeni odbor konservativen do mozga in njegove zaključke je treba vzeti z debelim zrnom soli. Kljub temu si ni mogel odbor pomagati, da ne W bil trčil ob resnico in jo osvetlil. Hoovrov odbor je odkril in zapisal v svojem poročilu sledečo važno resnico: 'Tehnologija (znanoet tehnike) je korenito preobrazila ameriško ekonomsko življenje. Fizično bogastvo, ki je bilo nekoč v farmah, je danes v industrijah. Iz tega je razvidno, da so ekonomske razmere in v njihovem območju tehnološke iznajdbe in odkritja poglavitni faktor, ki določa obliko bogastva, živ-Ijenski standard in blagostanje ljudstva." Odbor bi bil lahko naredil še en korak in odkril, da baš ta faktor določa vse oblike življenja čoveške družbe. Saj pravi, da glavni vzrok zmešnjave v današnji ameriški civilizaciji je to, ker je ekonomski razvoj daleč pred razvojem ostalih plati ameriškega življenja. Naše socialne institucije so še vedno tam, kjer so bile pred sto leti, ko je bilo še popolnoma drugo ekonomsko življenje. Na primer mi še da-nes vnrrtm, da "Žfta »HWa fafr-ti doma," dasi je industrijska MERIM BOLJ IN BOLJ JECI POD DOLGOVI Breme postaja vedno težje. Ob-renti RA dolgove dosegle nov rekord. Bodočnost je Amherst, Mass. — (FP) — V prvih desetih mesecih minulega leta je dežela plačala več obresti na dolgove kot kdaj prej v enaki dobi. Lastniki bondov in hipotek so edini element v deželi, ki ne trpi vsled krize. Vai drugi sloji in najbolj pa delavstvo in farmarji so bili deflatirani že skoraj do akrajnoeti. Tudi navadni delničarji bolj in bolj čutijo krizo, ker ne prejemajo več tako redno dividend kot so jih bili navajeni. Vse izgleda, da bodo dolgovi tisti faktor, ki bo končno zlomil finančno hrbtenico dežele, v kolikor Je ni bila. Amerika je že pred kriso živela na kredit, na račun bodočnosti, V zadnjih treh letih pa se dolgovi vedno bolj grmadijo in z njimi tudi stalne obveznosti — obresti in amortizacija. V zadnjem letu so samo obresti na dolgove znašale ako-raj eno osminko vseh narodnih dohodko^ ' Journal of Commerce poroča, da so obresti na dolgove narast-le od 1926 za 42% in so znašale v zadnjem letu 142.5%. Izplačane mezde so padle sa 58%, cena farmskih pridelkov pa skoraj 56% v primeri z 1926. Kaj te številke pomenijo, je mogoče zapopasti le, če se človek v nje poglobi in jih skuša razumeti. Kalkulirane ao na domnevi, da je bilo leto 1926 v Obsedno stanje v rudarskem okrožju Pet komnanij milice v Taylor- viliu. Se dva težko ranjena. čez 50 radarjev aretiranih Taylorvllle, IIL — Pozorlšče izgredov med dvema frakcijama rudarjev v torek zvečer, ko sta bila moški in ženska ubita in 12 ranjenih, je zdaj v obsednem stanju. Pet kompanlj illinoiske milice je dospelo na lice ntesta. V sredo zjutraj se je streljanje pri premogovniku No. 7 ponovilo in dva moža sta bila težko ranjena. Hišo rudarja Avgusta Corsa je raznesla bomba. Serifski deputiji so aretirali vse skupaj okrog 50 rudarjev, med katerimi ao štiri, ženske. I-mena aretiranih ao večinoma i- In žene taylorvillekega radarja Eme Cumerlatto, matere treh odraščenih otrok, ki sta Bita u-bita v torek zvečer. revolucija uničila vse hišne industrije in žena nima kaj početi doma! Ce bi Američani ne bili tal^l sužnji tradicij in mentalnih o} kamenelosti, ne bi bilo treba Hoovru imenovati tega odbora in Rockefellerjevemu zavodu potrošiti pol milijona dolarjev, da je odkril to, kar je odkril — Marks že pred osemdesetimi leti In kar lahko spozna vsakdo, ki izda par dolarjev za socialistične knjige. Ampak trma, trma in predsodki . . . Hoovrov odbor je zbral dve debeli knjigi podatkov glede bolezni ameriške civilizacije, zdravila pa ni predpisal. To se ujema z burbonsko pametjo ljudi, ki Vladajo v ameriški republiki. Naj bo kakor hoče, bo že Bog kaj ukrenil..... Pred nekaj meseci je Martin Judnič opisal v Prosveti svoje vtise iz sovjetske Rusije, ki jo je obiskal zadnje poletje. Omenil je tudi, da boljševiški uradniki špekulirajo s stanovanji in Živežem. S tem je Judnič nala-tel na silno zamero pri rojakih, katere strašno zaboli, če slišijo kakšno kritiko o Rusiji; oni podajo o Rusiji le eno "resnico" in drugih ne morejo slišati — kakor pravoverni kristjani, ki imajo svoje "resnice" in vse dru-Je ta nje bogokletstvo! Predsodki! Te dni je prišla vest iz Moskve, da so tamkaj obsodili tri »ovjetske uradnike na smrt in dvajset drugih v zapor ^radi špekulacij z žitom. Ce bi "osrli prijeti in obsoditi vse sovjetske špekulante, bi najbrž "am Judni* strmel in morda ne 1,1 verjel, da jih je toliko. 1 žaljeni rojaki, ki najbrž tu-fil teh vesti is Moskve ne verjamejo, naj si zapomnijo eno ¡•eanico: politična filozof I Ja^-ka-kor verska filozofija - še ne Iz-|«>bi zločinov, ki izvirajo is slabih ekonomskih razmer vo je treba Izboljšati razmere. In ru«ke ekonomske razmere še niso Izboljšane I Knjfcn dobre socialne fUoao-r'je se lahko napiše v ali še prej. Za gradnjo dobre hiše je le treba Mksj me- ta je vsled tega označeno s številko 100, namreč v tem slučaju plače, obresti in cene farmskih pridelkov. Do krize je bilo vse dobro, ker so se sporedno z dolgovi in obresti dvigali tudi dohodki delovnega ljudstva, dasiravno bolj počasi kot pa kapitalne obveznosti. V tej krizi so ps na eni strani strmoglavile cene vsem produktom in še bolj pa plače — v razmerju kot polcacujejo gornje številke — na drugi strani pa so se Izplačila obresti, Id so stalna obveznost, pognala kvišku z novo energijo. Leta 1926 so znašale obresti privatne in vladne dolgove Washington, D. C. — V sredo so v senatu grmela žigosanja Francije, Belgije in drugih evropskih dežel, ki niso plačfle decembrskega obroka svojih dolgov Združenim državam. Bile so zahteve, da se ameriška vlada ne pogaja več s temi deželami, dokler ae poravnajo zapadlega obroka. Največ jih je slišala Francija. Bila je dolga vrsta govoro*. Senator Borah*je dejal, da je vse te komedije kriv predsednik Hoover, ki nI zahteval predpogojev, varstvenih klavzul, ko le predložil svoj moratorij dolžnikom. Senator Johnson iz Ca-ifornije je pa napadel Hoovra zaradi moratorija sploh, ki ga » njegovem mnenju ni bilo tre-)a; obenem je silovito mahnil po MorganU'ln ostalih mednarodnih bankirjih v New Yorku, ki vodijo propagando za brisanje ameriških posojil evropskim yladam. da bi na ta način zavarovali svoja privatna posojila. pgr: $8,218,600,000; leta 1929 $4,-109,000,000 in leta 1981, v drugem letu depresije, $4,568,100r 000. Za lansko leto skupna vsota še ni znana, ampak bo še večja, kot poroča Journal oi Commerce. Znaftals bo okrog petih milijard. Pst milijard za same obresti na dolgove t In dolgovi še vedno naraščajo, avnl in privatni, kar pomeni, da naraščajo tudi stalne obveznosti. Breme postaja vedno stt-nejie, ker gre vedno več narodnih dohodkov za obresti in izplačevanje dolgov ali amortizacijo. Na drugi strani padajo izplačane mezde povprečno za odst. na leto in približno toliko tudi cene produktom, kar pomeni uničevanje trgovine. Ker čim več gre sa obresti in druge stalne obveznosti, med katere kapi talizem smatra tudi dlvldende, tem man> ostane za mezde in tem manjši je trg.. (Dalje na S. «tranl.) Najpr- secev. Zgraditev dobrega social nega sistema pa potrebuje veli kc^ veliko več časa. Potrpite! Saj morajo tudi Rusi potrpeti • . • - • • • Japonski militaristi ao novo leto s novim nsvslom Kitajce. Zakaj pa ne? Ali jim je Uga narodov stopila na prste sa lanski naval T NHL Tako, kot Japonci, se al še n^ hče norčeval is smešne organizacije, Id ae imenuje Uga aa-rodov in pravi, da skrbi za mir po vsem sveto. Senatorji žigosajo Fraa-eijo zaradi dofalta Borah pravi, da je Hoover,kriv, Johnson ps je obdolžil smeri* ftke bankirje GIBANJE V VZHOD- V New Jeraeyju ae gbtrajo pod okrilje nove organizacije, ki bo skušala izboljšati njih položaj _ Vineland, N. J. — (FP) — V južnem delu države se je pričela med farmarji širiti nova organisaclja, ki sllčl v marsičem farmarskemu gibanju na jugosapadu in srednjem sapa-du, kjer ima večji vpliv Farmar^ ska unija, ki je zadnjo jesen organizirala farmarsko tržno stavko. Nova farmaraka organizaci talijanska. Vse te bodo skušali ,jA gütt temu gibanju predvsem pokrivitl umora springfieldske- v tem, da sme biti izvoljena v ga rudarja Vincenta Rodemsa [^bor le oseba, ki prejme večl- no svojih dohodkov od faktič-nega obdelovanja farme — le "dirt" farmar. Uradniki ne prejemajo ntkake plače, ker načelo organizacije je, da ai farmarji morejo Izboljšati svoj položaj 1$ potom skupne akcije, a sodelovanjem vseh. Glavna politična zahteva je moratorij na vse dolgove, dokler ne mine kriza In preprečitev prodaje farm potom aodnlje ali šerifa. Na trgu pa ae bo borila za boljše cene, ki naj krijejo produkcljake stroške ln povrhu deset odstotkov za vrednost pridelkov. V južnem delu države se farmarji večinoma pečajo i zelenjavo in kokošjerejo. Najboljši trg imajo v New Yorku. Za cene pa niso le odvisni od trga, ampak tudi od "oommiaaion" trgovcev ali prekupčevalcev. Tem Alfonzo pozvan v Španijo na od govor Madrid, 5. jan. — Uradni organ španske vlade je danes pozval bivšega kralja Alfonza, da ae mora v deaetlh dneh zglasiti pri preiskovalni komisiji v Ma dridu ln ae zagovarjati iarad neke železniške koncealje. Ako ae ne odzove, bo razglašen za u~ bežnika. Hotel Blsckstone zaprl vrata Chicago. — Blackatone, luk-surioznl hotel, ki je posloval 22 let, je zaprl vrata ta teden. Hotel je bil v konkurzu že dalj časa in zdaj ga Je sodišče velelo zapreti, ko je še vedno delal Izgubo. Rebelni farmarji ustavili dražbo fctlbealktt, ki je hotel prodati farmo zadolženemu farmarju, no zagrozili s linčanjem |te Mara» Iowa. — Več ko 500 razsrjenih farmarjev is te oko-Ice je v sredo navalilo na farmo John A. Johnsons in preprečilo javno dražbo, na kateri je Mew York Life Insurance Co. hotela prodati zemljišče taradi zapadlega dolga. Herbert Martin, zsstopnik družbe, je bil edini kupec, ki je nameraval vzeti farmo za družbo. Sodnik ln šerif sta vodila dražba Farmarji ao zagrozili, da bode inčall Martina, če ae takoj ne izgubi. Martin je hitro odneael pete in tudi sodnik ter šerif sta ae podala. Prodaje nI bilo. Kasneje je sodnik apeliral na go-veraerja, naj vpliva na legle-aturo, da bo izsiljeno prodajanje farm sa dolgove in davke legalno ustavljeno, oziroma da armarjl dobe moratorij. Utajil m Mralo oprostiti, kor oo so fcrailHl aponaka zahteva tudi železnico ln aevtraino trgovcem pošiljajo svoje produkte, katere prodajo naprej sa ceno kot jo že doba. Do zadnjega leta so prekupčevalci od skuplčka odtrgali 10* komiftna, preostanek pa poslali farmarju. Zadnje leto pa so u-vedli nov sistem — deset centov od zaboja alt zavoja ne glede koliko je cena. Ce je bušel zelenjave na primer 75 centov ali dolar, prekupčevalec vseeno dobi svoje -r* deset centov. Nova organizacija bo ta sistem sku šala odpraviti. Važen pridelek so tudi paradižniki, katere v Um delu države večinoma pokupi Campbell Soup kompanlje. Ker družba tli i farmarji posamezno, navadno ona diktira cene. Nova organizacija bo skulala tudi tem pogledu protektiratl farmarje potom kolektivnega pogajanja sa cene. Ta asociacija se je pridružila tudi Farmep' National Relief konferenci, ki je bila organizl rana pred nekaj tedni v Wash ingtonu. Francija pomiri Italijo In Jago-alavljo Pariz, 5. jan. — Francoski u radnt krogi so zsvzeli korske, ds ae napeto razmerje med Italijo in Jugoslavijo čim prej ublaž Pelp'ag, 5. Jan. — Japonci ao pobili okrog 8000 kitajskih civilistov med napadom na ftan-hajkv^n. Kitajskih vojakov Je padlo okrog tiaoč, skupaj 4000 mrtvih. Pdptag, 5. j*n. — General Kotaro Nakamura, vrhovni poveljnik japonakih sil v Mandžuriji, je včeraj poslal noto kitajskemu maršalu Čang-Hauehll-angu, zahtevajoč, da Kitajci izrečejo obžalovanja» kar eo "Ig* zvali" Japonski napad na ftan-hajkvan. Nakamura dalje zahteva. da Kitajci odatopijo kontrolo železniške postaje v Ban-hajkvanu Japoncem ln maftto z okolico vred mora biti nevtral na cona. . Kakor lanako leto, ko so Japonci okupirali Mandžurijo ln napadli fiangaj ter potem zva ill vso krivdo za to akcijo na Kitajce, tako so Kitajci tudi sdaj "provocirall" okupacijo Sanhajkvana na meji kitajske province Jehol. Japonski letalci so včeraj metali bombe na rasne postojanke. Kitajska posadka se je zakopala v jarke 40 milj zapadno od Sanhajkvana. Tokio, 5, Jan. — Japonaka vlada je včeraj pojaanfla poslanikom velesil ln poslaniku Sovjetske unije» da Je bila okupacija Sanhajkvana "absolutno po-trebna zaradi pravokaclj KltaJ-oev, ki nikakor ne dajo miru na meji Mandžurije." Incident je s tem zaključen In Japonska bo skrbela, da se "ta zadeva prija-teljako izravna a Kitajci." Nemški stodolarakf falzlflkall poplavili Ameriko Chicago. — Falzlflclranl sto-dolarski bankovci, ki so bili narejeni v Nemčiji leta 1929 In s katerimi ao sleparji prevari! evropske banke za lepe tisočake, so ae zdaj pojavili v Ameriki. TI bankovci eo tako fino ponarejeni, da jih morejo sposnati le najboljši strokovnjaki, Najve-čje člkaške banke so jim nased-le in Jih precej Izmenjali. Haj«« je tega papirja v Ameriki za o-krog $200,000. Kolikor je znano, so jih v Nemčiji naredili sa pol milijona dolarjev, tadnjc dni je bilo aretiranih pre vplivnih oseb v Chicagu v zvezi s temi falzlflkatl; med aretiranimi je tudi "grof Henry Dechow. V New Yorku je bil a-ret i ran zdravnik dr. Valentin Gregor Burt#n. $ 11 OTROCI SO NAJ VEČJE 2RTVF DEPRESIJE biroja o ve- . Izkoriščanju Washington. — (PF) - Po-sledite aodanje krize občutijo otroci v mnogih oslrih še bolj akutno kot pa odrasle osebe, pravi zvezni otroški biro v svoji novoletni poslanici. "Kriza afokti-ra njih sdravje, šolstvo, domaČe razmere ln delovne prilike." V svoji HUavt se biro lavi le razmerami, v katerih ae nahajajo mladoletne osebe ln o-trocl, ki si služijo avoj kruh v tovarnah. Prav sa prav to ni kruh, ampak le grenke dropnlne1 Depresija je pognala veliko itevilo otrok v prerano borbo za obstanek, največ v Industrija ln poklice, ki so najmanj pod vladnim nadzorstvom. Tako svane sweatshops" ao ae zopet pojavile v mnogih državah, pred-vaem v oblačilni industriji na vzhod p in srednjem aapadu. Biro navaja večje število dr-lav, v katerih ao bili uničeni vai delovni standardi ln kjer ao o-troci podvrženi največjemu izkoriščanj Najbolj notortčne delavnice ae nahajajo v Massachusetts^ New JerseyJu, Connecticut^ Pennsylvanijl in Ma-rylandu. V Scrantonu, Pa., kjer še Je zadnja leta razvila svllna ln tekstilna industrija pa fodl oblačilna, ao otroci med 14. in 16. la-torn aaalužill dečki po $4.94 ia deklioe po $4.80 na teden. To je bila arednja plača v prvi polovici 1981. V Pittaburghu Je zna-lata $6.48 $a dečke ia $§14 z* dakl^oe, V PhlladelphtJi za 14 let atare dečke $7. lita $6.66 ia dekleta. V Massachuaettsu pa so bile plače še nlšje. Državna komisija sa minimalne plače je poročala, da Je odkrila alučajc, ko Ja znašala plača po deset centov na uro in v enem slučaju oslo pet centov. Približno sllčno Izkoriščanje je odkrila tudi Consumers liga v New JerseyJu. V ciganskih oblačilnih tovarnah Ja odkrila, da znaša povprečna tedenska plača sa dekleta $8.50 do IftJp. Sploh se plače v mnogih Industrijah In trgovinah rapldno bližajo kulijsksmu standardu, * Temu Izkoriščanju so posebno Izpostavljeni otroci, katerih ja v industriji nad dva milijona. Vsa protekcljaka zakonodaja je majhnega pomena celo v državah kot je New York, ki ima najboljše zakone ia protokol Jo otrok In delavk, ker Jo podjetniki kršijo na it ali drugi način.. Biro tudi poroča o tendenci stalnega podaljševanja delov-nlka v "sweatshop" Industrijah. BI vil nrsdesdnlk «Corildae umri Northampton, Masa. — Calvin Coolldge, trideseti predsednik Združenih držav, je naglo umrl v četrtek popoldne na svojem domu. Zjutraj Je šel v svojo odvetniško pisarno In v par u-rah mu je bilo slabo. Vrnil ae je domov In ae vlegel v posteljo. Cez dvajset minut ga Je žena našla mrtvega. Zadela ga je kap. Star je bil 60 let. Pogreb bo v soboto. Predsednik Hoover je odredil trtdnaadnevoo žalo-vanje. ____ Marsdsaefcs bolničarka sstrellla avtvi Cherbourg, 6. jan. — Fran-noski luksuzni psraik Atlsntl-ii» na psrniku. f Sofija, Bolgarska, 5. Jan. — Mssedonskl komltsš Krist Trn-jsnov, član protogorovske frakcije, ki Je bil ranjen v boja a prletašlw mlhajlovske frakcije pred kraljevo palačo pred par dnevi, Je bil včeraj ustreljen v bolnišnici. Ustrelila ga je bolničarka. ki mu je stregla. Bolničarke Katarina Konstantinov, fanatična Mecedonka. js dobila navodila od mlhajlovske frakcije, da mora ranjenca ubiti Ia to je storile. Blls je takoj aieti- jß PEOSVETA PETEK, «. JANČARJA. PROS VETA THE KNMiiHTBNllENT GLASIM» IN LABTMIIU lUlVRNMU NUOUNI «»UfOlM torn Org m W au »«MtaJMrf kr lk« Mmrrnu Nm<«iu M l4rU*n* drim»» CM-m|ii Hi IUm«. •«<» m Mm, H» *• »al bi«. 91 M m faut but m CIiím** Ib Ck-ro rr.M M «rlM M«. MU M im4 M«; M IM»- br tlM UaiUtf rsin, 0. — Anton Kerhin, pionir lorainake naselbine, je u-mrl 29. decembra v starosti 67 let. Bil je ¿lan društva Bled «t. 17 SNPJ in Cirila in Metoda It. 101 KSKJ. Člani obeh drultev ao ga apremili k zadnjemu počitku. Nagla smrt ¿lana Cuddy, Pa. — Naglo je umrl John Malovrh, član druitva It. 310 SNPJ. Na starega leta zve-čer je lel le na delo, na novega leta dan popoldne je pa bil mrtev. Doma je bil iz Ornega vrha nad Polhovim Gradcem. - fte dve smrti Cleveland. — V bolnilnicl Je umrl Andrej Ule, star 67 let In vdovec. Ranjkt je bil dobro poznan v Coil in wood u kot stavbe-nik. Doma je bU Is Grahovega prt Cerknici na Notranjskem in tu zapušča lest otrok, tri brate In sestro. Dalje Je umrl mlad fant Nick Konlič, atar 22 let in rojen tu. Bolehal je nekaj mcsecev In zapušča mater. Zupančič apet na delu Chicago. — Joe Zupančič, tiskarski delavec v tiskarni SNPJ, ki je bil pred nekaj tedni po nesreči olgan po obrazu, ko Je vlival klUeje, je okreval in v četrtek sv jo vrnil na delo. (Cltatelje primimo, naj nam polije Jo vesti o dogodkih med rojaki v naselbini sa to kolono. V ne, kar saalma vas, bo zanimale (udi drage čltatelj?. Ptfi-IJHe kar as dopiaairi. Kadar poročale o smrti, vselej zapišite starost pokojnika, odkod jo bil doma, koliko let v Ameriki, koga zapušča ln če je bil član SNPJ.) Časopisje je opij ameritkth mas New York.—Ne vera, ampak ameriško časopisje je opij, kl I-ma vse sasluge. da Almke mase nemo prenašajo to silno trpljenje brei vsake večje revolte. Tega mnenja Je urednik revije Kdi-tor St Pu hl I «her, glsslls časnikarske industrije, ki se čudi "junaški" pohlevnosti amerilklh mas In obenem čestita urednikom in poročevalcem meščanskega tiska, katerim gredo sa-sluge, da ni med mssami večjega upora proti mizeriji. Itivli governor aa lokalni denar Cleveland. — Blvll governor Ohla It. L. Devis priporoča»tu-kajlnji mestni vladi tiaksnje k>-kalnega denarja ali "scrip", a katerim bi plačevala uslužbence. Denar bi bil kolekiran sa oeem procentov v avrho kritje stroškov. "Val enaki T — to ne vodi k enakosti, marveč pa k izenačenju. - Prazniki in delsvstvo Nanticoke, Pa. — Tradicionalno ponavljanje Kistovega rojstva je zopet za nami. Vse se je ponavljalo po starem običaju. Ljudstvo je drvelo v templje kot navadno, a kljub temu odr ieivja za revno ljudstvo ni ta ga pod krinko hinavskega ponavljanja Kristovega rojstva nikdar ne bo. Dokler se ljudstvo ne bo otreslo suženjstva, tako dolgo zaman pričakuje odrelenja. Ljudstvo si mora odrešenika v sebi samem poiskati. Ko prične v toliko razmišljati, potem jei misliti, da posije delavcu lepte sonce, nikdar ne preje. Kajti masa bo zavajana, dokler se bo pustila zavajstl. To se bo ponavljalo toliko časa, dokler bo ostala brezbrižna. Najboljše sredstvo proti tej bolezni je izobrazba, ki jo je mogoče zajeti le iz dobrega delsvskega časopisja in podučnih knjig. V»6ga^tega pa delavcu primanjkuje. Ako kdaj v zgodovini, ima; ljudstvo priliko sedaj, da spoznava krivični režim krutega kapitalističnega sistema. Godr-njanja je več kot preveč, ali vse to posamezno godrnjanje nima nikakega pomena. Ali prej ali slej se bo posvetilo tudi v najtemnejšem kotičku pameti. To Tu ln tam ppgledam v tukajl-nje meščansko časopisje. Times-Leader, Morning Record, Evening Newa. Val trije so si podobni po vsebini kot cent. Niti stavka ni podučljivega, je pa polno zavajalnega gVadiva, športa in nezateljenlh alik, ki posebno prijajo mladini. To je tisto sredstvo, s katerim se z lahkoto drži maso v temi. Drugo sredstvo je klerikallzem, strah pred hudičem In Bogom. To so tiste nesrečne bajke sa navadno delovno paro. Ali na vzhodu se je posvetilo In ta luč bo prodirala, dokler ne prodre v najtemnejši kotiček. Ako se ne motim, nI sile na svetu, da bi se ta luč pognala nazaj. Kdor je spregledal, da so bajke o posmrtnem življenju največje slo za človeštvo, da so časi Inkvlzltorstva sa nami, se ne povrnejo nikdar več, kapitalizmu in dekli klerlkallzmu se tresejo tla, ker prej ali slej morata izginiti, se ne povrne več v temo. Da se sprememba čim prej u-resniči, nam nudi pogoj sa to socialisem. Kdor Je proti tej nadvse pošteni Ideji, Je morilec samega sebe, svoje lastne krvi. Pri tej trditvi ostanem. Kdor drugač misli, je snak, da ga 'Is-kušnje niso prav nič naučile. Cas je, da se obračuna s pijavkami. Ako se ne motim, smo najhuje tepenl premogarjl. Med nkml pa Je mrtvilo. Svaki zase boga moli, vsi skupno smo pa le sužnji. Čast ln priznanje iUlnol-skim premogarjem, ki bijejo boj sa svoje pravice. Dolžnost vseh premogarjev Je, boriti se s njimi. Bolje je na zraku od gladu poginiti, kakor pri zastonjskem napornem delu pomalem umirati. Mala peščica lenuhov nas Iz-mozgava. Ali bomo spregledali? Poskusimo, izmljmo si oči. Nl-kdsr nI preposno; bolje pozno kot nikdar. Leto 1982 je |)o v Anro in nlkomuMrplnov ne bo žal za nJim. Napočilo je 1. 1938. Obeta se večje gorje. Od nas delavcev je odvisno, ako hočemo ispremembo, da bo služila nam v korist. Moramo si jo ustvariti—delavci sami, to pa edino potom politične organizacije, strokovne in gospodarske. Posameznik ne šteje med delovno maso «ML To Imejmo pred očmi. Nesreča Je zadela sobrata Joe ftorska na 21. dee. v rovu. Umrl je med potjo v bolnico. Snak! na i'lavl ao pričali, da je bilo hitro po njem. Druga žrtev v kratkem. Na 3. okt. je bil obit rojak Fr. June prt isti (Colliery Bliss) kompanijl. (Poročeno o tej smrti po tajniku društva št 447, h kstiTumu je Joseph Serek pripadal.) Skupno smo prišli v naselbino Hanover 11. nov. 1M7 Frank Kltt, fierek In jas. Val trije smo dobili svoj "share." J|z aem slep na eno oko, Kltt ima kril polomljen In fierek je prestal aa vselej. To so sals dividends, zakar se moramo sa-hvaliti sistemu kapitaisma. Pokojni Je Ml le pri meni na stanovanju. Otroke je ljubil. Od koder je prišel, jim je vedno prinesel slaščic. V življenju je sa-v setnal vedno srednjo pot in je bil precej dober v u oljskem gi- banju in aldtiven v »stavkovni straži 1. 1927, dokler se nismo podali tu v Hanoverje. Star je bil 41 let,, pristojen v faro Krka na Dolenjskem. Dali je imel sorodnike v Ameriki, mi ni no in se ni dalo pronajti is listin, katere je ime! pri sebi, edino pismo od sestre in >e to od leta 1919, tako se mi povedali sostanovalci in Anton Zupan, prt katerem je stanovi!, S tankom Juncem ste si Me prijatelja v življenju, in sedaj »kupno počivata v hladni zemlji. Na- Mike Ferlin, ki is resnično mojster v čitanju. Se pogrebnik se groMee je prečital brat tajnik ~ kije u. Se je zahvalil v poljskem ia angleškem jeziku za ta skromni in nadvse dostojni pogreb. Tudi druge nerodnosti bodo začele sprevidevstl, da so cl-vHni pogrebi povsem veliko cenejši In pametnejši, brez hinavskega zavijanja. Omenjeni je prišel v Ameriko 1. 1912. Blag mu spomini — Hsnrifc PM O mladinskem koncertu New York, N« Y. — Pred nekaj teti nam je dal svoj prvi koncert baritonist Subelj. 8 pesmimi, ki jih je pel, nas je v duhu povedel v mili domači kraj in duša se je radovala v blagodejnem veselju. Bil Je to pomenljiv dan, katerega ne bomo nikdar posabili. Sedaj nam je pa zopet Cripravil naš pevec užitek, sa aterega smo mu Is srca hvaležni. Dal nam je mladinaki koncert, kateri gotovo prekaša vse dosedanje. Ljudje v dvorani so se Ogovarjali, da je to bres dvoma najsljajnejla prireditev, kar smo jih Imeli med nami. Kdor je samudil ta prekrasni koncert, mu je lahko iz srca žal, ker bilo je nekaj tako svečanega, da se je srce topilo Sds j V solzah ginjenja, zdaj v solzah radosti. Cast g. fiublju in društvu "Domovina," ker so to prepotrebno idejo tako sijajno ispeljali. Nekaj minut po četrti uri je otvorll program Louis Rupnik, eden naših mlajših tu rojenih sinov, tako da je imela cela prireditev slovenski mladinski saa-čaj. V kratkih besedah je opiMl Idejo, zsčetek bi razvoj mladinskega sbora pev. in dram. dru štva ""Domovina," ter jih bodril k nadaljnjemu delu. Govoril je lepo, razločno in jedrnato. Nato se je dvignil sastor in nudila ee la solzo iz oČI. Sredi odra so bile pod zelenim hribčkom postavljene jaslice, okrog ln okrog pa Ke bilo zbranih 64 mladih grl, is aterih je zadonela mila pesem v slovenskem jeslku. Bil je to pri^ zor, kateri mi bo ostal v ved-nem spominu. Peli so tako milo, čisto ln nežno, tako razločno 1 %* govarjali besede, zdaj tiho In zopet glasno, da je človeka pre-; sunilo v dno srca. Sledili sta dve narodnl-božičnl, zopet tako lepo» Ida smo se nehote zamislili v davne Čase, ko smo prepevali doma z materja^^^H^H^H Zatem je mala Elsie Pa vlit deklamirala selo ljubko in žela burni aplavs. Sledila je peeem od Adamaa: "Božična noč," katero sta pela mladinski in odrasli zbor "Domovine," skupno okrog 90 pev«| eev in pevk, pod vodstvom proi. Milana Trošta. To je bil velikega navdušenja, kar grm lo je, ko je celokupni sbor ril. Solo pri tej pesmi Je pel ton Subelj, na klavirju pa je se s teboj adlslli in veselili, hodi spremljala mala Paulina Subelj, čvrsto po vzgledih svojih vodi- ajegova nečakinja, fiobej je pel teljev. Ce bosta tako peli, kot svoj solospev z občutkom in Is- sls na Štefanov* boste vedno redno lepo. Ko ga je potem zbor delali čast slovenskemu narodu, spremljal, je oa svojo melodijo tako povzdignil, da Je njegov močni glas krasno donel preko vseh 90 pevcev in zdelo se nam je, kot da jih nosi na krilih svojega glasu. Po kratkem odmoru je zopet pela mladina same slovenske narodne. Papir je preslab, da bi mogel izraziti navdušenje vsra-doščene publike. Vsaka točka je bila sprejeta z enakim navdušenjem. "Izidor" kot "Barčica," "Mojster Jakob" kot "Gozdič je že selen" in druge. Salve aplavza sta zbudila šestletna Danica Cerar in sedemletni IfafljIT du» belj s celokupnim zborom v pesmi "Sirota," ki je bila dramatizirana. Vsakdo Je bil globoko presunjen, ko je Danica mfo prepevala, da mora od hiše do hiše prositi za skorjo kruha, ker ubožica nima staršev in ker je nobeden noče pod streho. Otroci jo tudf zavrnejo, ker je umazana in raztrgana. Ko jim razloži, da se ne sna umiti ne obleke šaliti in tako dalje, se enemu o-mehča site, nagovori svoje to-variše in potem jo vzamejo v svojo sredo. Danica kot Henry sta rešila svoji vlogi *neprekos-ljlyo in pela sta s takim občutkom, kot se malokdaj vidi pri otroku. Zadnja točka programa so bi le "Dolenjske poskočne." Najprej Je pela mladina cel venček sama, nato so isto točko ponovili in s mladino vred je pelo vse občinstvo. Kar je bilo Ame-rikancev na prireditvi, se niso mogli načudlti, da imajo Slovenci tako lepe glasove! Vse točke programa je spremljala na klavirju Paulina Subelj, Članica mladinskega zbora, zelo spretno. Čudili smo se malemu dekletu; Izvrstno je obvladala tehniko in ritem. Nato je prišel Miklavž, njim pa so nosili njegovi poma- gačl 8 košev daril. Miklavž je Vstopnico, brez nj* pa 35c. Naba- lepo nagovoril sbrano mladino in jo obdaril. Najprej člane mladinskega zbora ln potem še vse otroke, kar jih je bilo v dvorani. Zdaj se je začelo pravo vrvenje. Vse je pritisnilo k odru in mi «lil sem, da bodo dvorano ras-rili. Lahko si predstavljate kak šna gnječa je bila, kajti v dvorani je bilo preko 600 ljudi. Ko se Je Miklavž poslovil, je začelo piskanje, trobentanje, hrušČ in vrišč, s eno besedo — bilo Je pravo otroško božično veselje. Ljudje, vsi sadovoljni, so hvalili koncert bres konca in kraja Vdlko prisnanje društva "Domovina" in požrtvovalnemu An tonu fiublju, ki je naučil mladi no tako lepo prepevati. Vodil je sam vse točke programa, rasen pesmi "Božična noč," katero je dirigiral prof. Milan Trošt, kot že omenjeno. "Domovina" in du-belj so nam pripravili užitek, katerega ne bomo nikdar pozabili. Skoda, da ne more pokazati vsem naselbinam kaj znajo naši otroci, vendar upajmo, da se bo mladina kaj kmalu oglasila na radiu, tako da jih boste Imeli priliko slišati. Gotovo Je bilo veliko truda, dsU in tudi finančnih žrtev -od strani društva ' Doihoviiia," kakor tudi od strani g. Sublja, pa vsega tega se niso ustrašili. Velika je pot. ki ste si Jo začrtali — zmagali ste sijajno--le krepko naprej I Ti pa, draga mladina, ki Is katerega izhajate, društvu "Domovina", spbJmmi veditatyn in sebi. Kakor sna t Subelj položiti čustva v pesmi kadar sam poje, tako Je zna) «liti pomen tudi celemu zboru. Res, to je velika umetnost Ta dan, to je 86. december IMS, pa bo ostal zapisan s zlatimi črkami v spominu newyorških Slovencev Johnatown. Pa. — Ns zaključni odgovor Louis Afahkovea odgovarjam sledeče: Nikdar nisem pisal ne v Pvosveti ne v Proletarcu, da se strinjam s J. Lewieom, prede. UMWA. tudi nisem nikdar pisal, da J. Lewiea v Pennsrlvaaiji pogrešamo, kar trdi L. M. v Prosveti s dne 81. dec. Mafekovčevo pisanje ponovno potrjuje, da on površno čila ali pa ssvija. Naj bo eno ali drugo. Nadalje polemisirati a takšnim Človekom bi bilo prsnem» na. Pisal sem, ki prt tem vztrajam, da pogretano v Penneylva-niji arijo prsanegnrjsv, pa tudi Če U bila to "Lewisova." S tem sem mlsHl UMWA. Ako sem i tem kaj sagratil, naj sodijo či-tatelji Prosvete. ^ ^ Prodpustna veselica kluba "BledH Chicago, 111. — Ženski klub "Bled" je sklenil, da priredi eno prvih letolnjih predpustnih veselic na severni strani Vršila se bo v soboto 14. januarja v Flainerjevi dvorani, 1689 No. Halsted st. Da bomo užili nekaj lepih ur in obujali veseli predpustni čas, ki smo ga preživljali v domovini z lepimi melodijami, ki jih zna tu igrati le Kochevarjev orKester, o tem smo gotovi Obenem bomo posabili na depresijo vsaj za en dan. Vstopnina je nizka, eamo 25 z vite si jih sedaj pri klubovih članicah in ai prihranite 10<;. To je na! "new deal." Kakšnega pa bomo dobfli od novoizvoljenega predsednika? Menda bo bolj jalov. Ne 14. jan. pa vsi na nafco predpnstno veselico! Postrežba bo dobra in zadovoljiva. Okika. Dve Igri dne 8. Ogtssbp, ID. — Delavske ras-mere se niso le nič isboijlale taks j. Ne kale drugega kot da se oprkneme dela in da ajMramo sa delavsko stranko. Ljudstvo bo kmalu razočarano, čim sprevidi, da tudi Roosevslt ne bo sa delavstvo nič boljši od Hoovra. •Njihova nezmožnost pa bo veliko pomagala nslemu uspehu Zato pa moramo podpirati in Širiti le delavske liste. Nsš Idub št. 8 JSZ priredi v nedeljo 8. jan. ob 7:80 svečer v Moose Halli dve kratki igri: "Soprog in njegova žena" in "Luka in Jaka." Sledi petje in domsča zabava s plesom. Vstopnina js samo 20c. Ako se hočete resnično dobro ssbavati, pridite gotovo na to bogato prireditev. Posebno sabsvno bo, ko se bosta srečala Luki in Jaka, ki s|>lta v eni In Isti sobi, eden jo okupira podnevi, druga pa ponoči, pa e-den sa drugega ne vesta. Dne 98. januarja bo imelo druftvo Mohawks SNPJ svojo prireditev v Slovenskem domu v La Salta.—Anton Udovič. V zvezdami na Mount I>av v Teksasu montirajo te dni ga najmočnejših optičnih i mentov, kar jih hna astri ska znanost. To je oRr,, calni teleskop,!katerega Mri t m v premeru in je^ okroglo $866,000. Tb ve!ik_ vsoto je v svoji oporoki oe za sgradbo ts kine ga teh -„k bogati veletrgovec William Donald, kt Je umri 1.192-1 ni hnek Njegovi aorodn.ki skušali opsrnfca razveljaviti se je proces po več letih za čil s njih peresom. Tako j* ndo&lov je obogatelo sa nov ? kaaski nebesni top. Skoraj vsi saameniti vi teleskopi v Ameriki se na*uii podoben način po oporokah gstih meoenov, ki se svoje ii* dni sa znanost niso morda niti desti brigali. Eden največjih leí-nih teleskopov na svetu, ia cer tisti na Mount Hamiltonu jt darilo usnjarja Jamesa Lička znanosti. Lick je hotel svoj d* Vabilo na letna sejo , No. Ckftcagn, 18. Naznanjam članicam ženskega zadružnega odseka za Wiaukegan In No. Chfcafo, da se vrli glavna ali letita seja na 18. januarja ob 7:80 zvečer. Vabljene ste vse članice, da se gotove udeležite. Na dnevnem redu bo več važnih stvari In volitev odbora ss tekoče leto. Valed tega Je potrebno, ds ste nsvsoče vse. Zadnje čsse se članice vse premalo zanimajo sa svoj odsek. Predvsem se moramo zavedati, da Je ta u-■taaova le mlada. Ako pride nesporazum na sejah, je nata dolžnost s dobrim nasvetom ga odstraniti. Le ako nadl je napredek Sa pub odsek, ¥. L. LISTNICA tmSDNimA- OpiaateU, Lorafn. O. — Za vsi dsftle je potreben popolen prvotno nameniti za zgrai bo velike piramide, v kateri bi počivali njegovi Mesni ostanki Toda njegov prijatelj proi H<1 dsn ga ja pregovoril sa teleskop in Lick je v ta namen ostati 1700,000. Leča tega orjaka meri 90 cm, tubus pa 18 m. (Poten-takem Ja drugi največji lečni te. leskop na svetu, kajti njegov te. mariš na Yerkesovem obeerve. toriju ima lečo a premerom 100 cm. Velikan Je darilo čikattep "kralja eestne Islesnice" Char-lesa Yerkesa znanosti. Ta čas največji teleskop m svetu, namreč zrcalni, je Hee-loerjev. Hooker Je bil velefin&B-«nik in industriake. Zrcalo b^ gevega teleskopa ima 2 in pd metra v premeru, je torej znat-no večja nego pri HacDonalde-vem teleskopu, in telita 4 in pol tone pri debelini 80 em. 2elen» konstrukcije, Id drle sreslo, m izdelali v tovarni, kjer so nastajali med vojno najmogočnejši ameriški topovi. A Hookerjer teleskop ne bo več dolgo pro-čil med svojimi tovarili. Že od L 1988 izdeluje namreč smeri-*ki mojstrski optik Richey zrcalo, ki bo imelo I m v premeru! Montirali iga bodo ns—sra letos Medtem pa je ameriški učenjak Pease izdelal le načrt ss tek-skopsko sroalo s premerom 10 n in težo 12 ton! Ta gigant nsd vsemi giganti bo požrl najmanj 8 milijonov dolarjev—a morda bo bal to vzrok, da bo treba fc dolgo čakati, preden se načrt spremeni v dejstvo. lin 1 VNETNA RIBJA SAMICA Dva zdravnika, dr. Fleiscb-mann in dr. Kaan, sta v teku svojih raziskovanj dognala, da Imajo vae Živalske vrste, začeoii s protocejami, spolne hormone v sebi ki tako tudi ribe. Za to vrsto živali je bilo odkritje obeh učenjakov tem vai-nejše, ker nismo o kakšnih ribjih hormonih doslej nič vedeli in ribe tudi ne kažejo nobenih izrazitih spolnih razlik. Dr. Fleischmann in dr. Kann sta P», odkrila pri samicah neke vrste krapov v dobi drstenja orgsn, ki pa je smatrati sa ojih spolni organ. Ta organ je kakšna 2 cm dolga cevka, skosi katero lefe samica jajčeca in Je v ostalem; času okrnjena. Tudi samci Imajo komaj opezljiv ostanek te cevke. Ce sta pa raziskovalca v vodo akvarija dodala aekaj sa-mlčjega spolnega hormona, tedaj se Je samicam tudi izven dobe drati povečala spolna cevka na 20 mm, kakor ob tej dobi Zanimivo pa je, da ss js tudi o-krnjena cevka samcev podalj**' la kakor pri samicah, tako ds ni bile med samci ln samicami nobene razlike več. 11 eksperimenti, s knterimi sta oba učenjaka aa preprost način apreminjala samce v ss-mfce, le niso ssključsni, s bodo imeli gotovo le važne praktične posledice. ftetaaje med zamorci nI zW" Chicago. — Mestni sodnik Guiknecht Je nekemu poiksju povedal, da ss belokolec lahko giblje med zamorci, ne da bi bfl to zločin. Policaj Je pred njegs pripeljal nekega belokofc*. Sel dtorja po Imenu, katerega Je s» ratlral. "ker je bU edini bel človek v zamorski skupini." Aretiral ga Je radi "nespodobne»» vedenja.'* Sodnik Gutknecht j« police ju napravil lekcijo ia obtožence oprostit w • V ■NTEUGENCAV 1400 novih učiteljskih namestitev, v letošnjem pa je to število znižano na 400:! Od teh 400 do- pfflSK, « MNOA1A. PR08VETÁ Vesti iz Jugoslavije ¡ZRubill pa smo Notranjsko, za katero so se rekrutirali učitelji v Ljubljani, obenem pa je bil naval na učiteljiiča i*o vojni tako velik, da so morali tista v-Ijati paralelke (po dva razreda prvega letnika). Tako je pml .7 *m Mmm. «M I ««^J letl prihajalo iz naših uči- "Ljubljana, 16.^ ^^ kolikor ^ Delavci imajo svoje j€ wlo ^ razpolago učiteljskih mest v Sloveniji. Zdaj so sicer ^¿¡^aSSE poíaal zaveda, d* » U-ta.ial Porgsnizscije. ,ode, ki ibirajo «Utisuiro o _ . omejili, * uspeh d^SSW^ 8ate omejitve w 1)0 p0^ js De-1 Tre- vsak tedaj, ko pridejo ti novi gojenci do mature in učifcejskegs izpita, to je čez pet let. Računati je treba tudi z dotokom učiteljev s Primorja, ki pod fašističnim pritiskom morajo pritjj igkat Bjtt dela, delijo poapu™ v Znatno), skrb^ u^vi razmerja med podjetniki in Jemalci itd. lavske zbornke llA^ «o dviganje brezposelnosti ceJ nattnnLVimLo v di£?i| kruha v J«foslavUo, kjer^Tpo mesec, koliko imamo v arzavii ^^ takoj dobijo, ker u- brezposelnih de av^BV. ^T pošte vajo prosvetne oblasti iz- Telko ps bi bilo ^vi i, ko- ^ ^^ iko je v državi brei^^ih du M Mveda kriva ievnih delavcev : pro^sorjev, u-| ^ ££ ^^^ de. iiteljev, inženirj^r^^ -^ Drfavi| e ^ S^^ bi « in kjer uradnikov itd., pa čeprav je nekaj tisoč v drfavi^ preočitno. V lanskem Poračunu je bilo predenih " ------ p roleta rski razred «« voljenih novih namestitev pa jih ma sebi vzvlšena nad tistimi, ki, ^ na ^ ^ ^ a jim P^v «o delojemalci. SJvojih ^ ^ ^ ^ kaaneje neksj doda- stanovskih strc^^h organiza- n v sloveniji je cij nimajo, evoj« ^^^ okrog 170 nezasedenih učltelj-jo, svojih borz dela za posreao- Aik ^ krediu pa je 8||mo vanje prt nastavitvah nimajo- n nagtavItev, Toliko jik je fivijo nekak sami zase. In če kdo dovo|jenih 1 ^SKBMT. od njih zleti na cesto, jeipači prav ^ ^ ^^ w tako brezposeln kbkor oapuac.m ^^ ki imajo po 88 «li vef rudar ali kovinar, " gluiHSemh let, upokojili. Takih u- tok brezpoMta ^raien^skc«» K, y. y slovenjji ok M. „e zadeva. Iniemrj.in Ravniki, ^ M ^«¡h ,judJe ki pridejo šele bUMb tako nih razlogov slabo. S tem bi se pridobilo nekaj praznih mM* za učne moči. Dokler pa so drftav-ne finance slabe, da se iaogihajo izpraznjevanjem učnih mest, je seveda ta zahteva lv želja, ki bo ostala neizpolnjena. Takšen je položaj med slovenskimi učitelji in podobno je tudi v drugih pokrajinah države ia v Delavski "Miklavž" obda- Zanje ae zavzeli deUvuka mladinska organizacij« in Uga za induatriakvo demokracijo Mestni uradniki se bodo maMe-vaM New York. — testni uradniki bodo najbrž dvignili vloge v ¡večjih bankah, da se tako, ma-|ščujejo nad bankirji, ki so prisilili uradnike na redukcij« plač, da tako povečajo vrednost poso-W. Va. — Otroci I j«, ki so> jih dali mwtu. westvirginjskih rudarjev in čla-1 Sodijo, da mestne vloge v ban-drugih poklicih intelektualcev, [nov neodvisne unije ne bodo ta- kah znašajo 1820,900,000. Ia za-Stevilo brezposelnih intelektual- [ko hitro pozabiU "Miklavža", ki [nesljivih virov se poroča, da boje prišel ia daljnega New Yor-ka in jih obdaril s igračami, knjigami, bomboni in oranžami. Po vsej dolini Kanawha govore o tem dogodku, kt je po izjavi Bra lit Sfotta, podpredsednika est Virginia Mine Workers cev narašča v driavi na deset tisoče ia polagoma zori v njih zavest, da spadajo v armado bo-rečega se zaposlenega in nezaposlenega proletariata. Novi požigi pri Polakavi — Komaj se je polegel strah zaradi požiga pri posestniku Sama-turju v Spodnji Polskavi, fte se je pojavil nov požar na hlevu posestnika Struca. Tudi tu je bil požar podtaknjen in uničil je hlev do tal. Takoj nato pa so se do mestne avtoritete dvignile te vloge ln jih prenesle v eno banko in lahtevale imenovanje njih? ti*ga zastopnika v dlrektorlju. Hvali potrpežljivost delavstva New York.—-Izmed vseh grup dosegel več za organizacijo kotlj« delavstvo pokazalo največjo šest mesecev kampanje. J potrpežljivost v aadnjih treh le-Otroke teh rudarjev in tudi tih, vsled tegs tudi zaaluži na-starše sta razveselili Pioneer] #rado potom ustanovitve perms-Youth, mladinska delavska or- nentnega sistema, ki bi nudil niev ao j^»"® I ganizacfja, in Lffa za Industri-1 protekcljo delavstvu .v dobah vneli novi hlevi ^»estnice Za- a,no demoknicij0i k, sta it New brezposelnosti, pravi Commer- garjeveja o«™)^™™™* Yorka pripeljali večji tovor bo- dal Credit Co. v svojem buleti-sosednjih stavb. K sreči so ogenj | ^ ^^ ^ m jnu nagla|j| da ]ma A. vsi otroci v desetih kempah in okolicah. Ji*1 ^ Zaeno s "Miklavžem" so bile tudi agitacijske priredbe, katere je sponsorirala unija. Udeležili so se jih otroci in starši vse omejili in ubranili sosedna poslopja, hlevi posestnice Žagar-jeve pa pogoreli do tal. Pol-skavska okolica je pretrpela zadnja leta mnogo zaradi požarov. Ni dolgo, kar je bil neki hlapec od tam obsojen na več let ječe meriška delavska federacija naj več zaslug, da ni prišlo do resnih delsvsklh nemirov in izgredov v tej krizi. zaradi mnogih požigov, ki jih je doU«?; Te Priredbe in pa darila bijo službo Itako j, "prakticira-ti" morajo brezplačno v kakih Ipisarnah ali bolnicah al! pa čakajo na službo. Z drugo besedo! so prezposelni delojemalci. A so brez organizacije, nimajo Siti tistega čuta skupnosti, Id veže brezposelne delavce^—ročne ^elavcej_ j ra-zdaj tega branijo! Zakaj za nakazilo pokojnine je treba čakati redno po šest in več mesecev. Ves ts čas so penzijoniranci brez vsakih dohodkov, kar vodi v obup. (Iz takega obupa se je obesil pred meseci upokojeni naduči-telj v Središču ob Dravi! Več mesecev Je moral z družino za- tako brezposelni kot brezposelni rudarji, da spadajo -prsv tako med mezdne delavce, ki so ta ¿as brezposelni Da torej tvorijo del tiste armade brezposelnih, ki raste pri nas v stotlsoče. imel na vesti. Kakor je videti, se je zdaj pojavil nov požigalec. Otroka obatreMl. — V Artm*- nji vasi blizu Dobrniča se je pripetila nesreča. Janez PekolJ^ 41-letni posestnik pogosto strelja škodljive ptice. Ts dni ga Je sosedov, Mrvarjev sinček Ivan 0-pozoril, da sedi v bližini v gozdu kragulj. Pekolj je vzel svoje so vlile rudarjem ln njih druži-aam novega spanja v organizacijo. / AMERIKA BOIJ IN MU JB-| Cl POD DOLGOVI I (Nadaljevanj« s 1. strani.) . 1 J*L vidrif" IVedukrfjo pod pritiskom, ko so ti dalj časa niti dolgo več ne. Do | ™ .fTTr>.rt L Sodnik) al znižali plače Chlcago. V tem četrtem letu depresije so si člani okrožnega sodišča v okraju Cook znižali plače za $1,050 na leto, oA petnajst tisoč na 118,960, ali za 7 odstotkov. Delavske mezde so od 1. 1020 padle za 50 odstotkov. Člani 0-krožnega sodišča so glasovali za Znaki kažejo da se po^ii. ^ n& pokojnIno> na. ^darie ^M^ ^Pm») ^ je obupftl .n sl zanko okrog vratu. > ^ Država namreč težko spravi skupaj tiste pokojnine. Preden jih pri sna, minejo meseci, in preden jih začno izplačevati, preteče j o brezposelnih dolevntt ¡teUve^ ZMSS^mít^. ki naj bi združUa v sebi vse Orte] {n v ' Lrtárss ¡M kUo biH ttr M t SEt^Wmt Il delti isT^ lr^ ^ » prolctariata, ki ima skupne iti-M^f ^ * ^„¡^ podpiranje brezposelnih. In te producirá sama. Ta organizacija se res doslej l^a konferenci brezdelnih u-ie ni dejsnsko osnovala, a iz Ma- ^ (m^tnik , #. Hbora je prišla kmalu nato vest, «l^nooznačujeza "^ebrez da ao tamkaj bmposelni inte- ^f^f;' ker jft M lektualci osnovali avojo o*g*nl-lbudItI v zaveati1' 10 »'»IU.J. .^v.j j» —- —mnra «riti u KiUni< i°^rajne avtoritete izjavile, da lovsko puško in stopil ns piano.£\ W ^ P1*^ P°lw) Viote' Zunaj je polnil puško, pri tem .7 Y. lettu' ^ Sodniki, ki bodo ponovno kandi pH ravnal tako nevidno, da se ^ ^ Jf» * ^ ^ mu je puška sprožila in £ ^^tl^^dv^ zaboj 16 svinčenih zrn zadel lS- vo vrednot in umetno dvignila letnega Ivančka v kolk. Pekolj «®e Produktom, aU pa potom je fantka sam prepeljal vC 5 b»nkroU in «odnij- dijsko bolnico, kjer zdravijo \mh likvidacij, otroka. Ce ne pride do Zastrupil T dednjem slučaju Ustniki Uenja, bo fant kmalu okreval, boftdov in hipotek ne bodo toli-Pijan svojo hišo zazgaL — V M» trpeli kot pa delničarji in-okoiici Slatine Radencev, pri Ka- dtostrijskih podjetij ali pa tr-. peli so kuhali pri posestniku govci in mali posestniki. Na ta»' ^ Francetu Straklu žganje; Seve^ načih bi bfl več ali manj wdu-lvUI ln nwed,,i Pro8tor 11 iV°-da so ga tudi pili in privoščili so dran dolg in stalne obveznosti, si tudi šmarnice, vina ssmorod-1 rie bil bi pa likvidiran, vsaj ne ne trte. Najbolj si je te hude kolikor »e vladnega dolga tiče. pijače privoščil gospodar sam. I B» bi pa črtah več al! manj Pijača ga je dobesedno zmedla, privatni dolg, da je zblaznel. Zažgal je hišo, Črtan bi bil na ta način, da legel na skedenj, pa spet začel bi prišla obremenjena imovina noreti okrog požara in grozil, y roke upnikov, kar se $e tu-da bo še kaj zažgal, nato pa na Ui dogaja tako v mestih ln le pogorišču sezidal novo vilo. Lju- bolj na deželi. V zadnjih deae-dje so gasili hišo in poklicali t|h letih Je na primer dve trs-orožnike, ki so \jedva ukrotili tjinl farmarjev v North Dakotl besnega moža. Zdravniška pro- svoje farme radi ftepla- tskava je dognala, da Je mol ab- ¿aRfh doiyov. 0e m prilteje le normalen od pijače. Hila Je V*\uMšb* farm radi neplačanih gorela do tal. Ker Je pogorela tu-J davkoV| M dobi sliko splošnega bankrota. Danes je v tej drŽavi le malo farmarjev, ki so svoji gospodarji. Velike večins učijo. Zvezo mladih Intelektu-afcov, ki zbira v svoje vrste brez{)oaelne duševne delsvce. Na kakšno stališče se Je postorila ta Z eza glede aa zgoraj reée-n°. ne vemo, ker niso tegs «poročili javnosti. Je pa vendkr-»<• dokaz, da so priUi do spoztia-nja. da je treba z organizado ¡»kati samoobrambe in borbe za kruh. poselni delojemalci V, so ^govorili udi o pomožnih sredstvih, ki naj bi odpuitfli iz učiteljske službe tiste učiteljice, ki so poročene s tako aituiranimi možmi, da so jUiručItelJske plače le priboljlek. Zahtevali so tudi, da naj no bi bilo dovoljeno Imeti v enem razredu po 80 in 100 otrok, ker Je to Iz higUenskih in vzgoj Kazrod ta w širi. Nad 500 zavednega proletarla- ItrczpoMtlnih «čiUlJsv v Hlovsaljl^S^P ^«»ročali smo že o konferenci, ki «o jo sklicsll učitelji, Id so pr« d letom, dvema ali tremi leti P"*" iz učiteljskih 101, Vloigi na prosvetno ministrstvo prošnje *a namestitev — In Id le Hlj čakajo zaman. Tek bresposelnih U^itHjev in učiteljic Je zdaj v Sloveniji že nad 500! Povečini so >z delsvsklh in ursdnilkih dru-i,n> ki so jim kljpb izšolan ju le «nerom v breme. Nekaj pa Jih X* »n«! njimi, ki so po odslužo-nju vojsškega roka — za to tm morajo namreč podati ostovft» "a službeno mesto — ostali brez *U*tne namestitve I wJiikod U bp«Poselnost? Ns-vzroka )e v nsdproduk ciJl učiteljev. Po vojni jT^ •»cer število učiteljev dirali v juniju, so se potem odločili za redukcije. Ne mara za drftavljanstvo, če nI dela Cleveland, O. — Dvajset let je delal Charles Qregory za mesto kot pobiralec pepela. Ker pri zadnjih volitvah ni pravilno gla- jega privrženca. ,4Ce naj bo človek ob delo vsled tega, ker glasuje pri volitvah pa svojsm prepričanju, tedaj jas ne marim za tako državljanstvo," so bile OregoryJeve besede, s katerimi Je Ifcročil svoj državljanski papir pomožnemu zveznemu pravdniku Mc-Dermottu. di krma in večina premičnin, i ma pogorelec veliko škodo. | AKpinakl koledar. — Na sreč- _ no misel Je prišel znani fotoa-1 ^ £ JJ^ mater Cveto Svlgelj, čigar foto-1 Ralaer postal apostol "varčevanja* Washington, D. C. — Illinol-skl kongresnik Ralne/ Je zadnje čase postsl zelo navdušen za— ekonomijo ali varčevanje pri vladi. Navdušil as Je za program, ki predviduje vsestransko tnttanje vladnih uslužbsn-cev In odpravo neštetih birojev, Prenos mWI m daljam h Rima prihaja senzacionalna vest, da se je vodji tamošnje • vseučiliške klinike za nevropato-logijo, znanemu učenjaku prof. Calligarisu posrečilo izumiti mehanični preltoe misli na večje daljsve. Znameniti fiziologi so bili ie dalj Časa naalranja, da je delo človeških možganskih stanic kemično fizični proeee, ki ee končuje v električnih izžarevanjih. 2e prednik prof. CaUigarisa na imenovani kliniki, sloviti prof. Mingazzi, je razlagal, vse okultne pojave, telepatijo, sugedtijo itd. kot poredko elektromagnetnih isšnrevanj, prof. CalUgarls pa je bil med prvimi, ki so trdili, da se širijo misli kakor besede na brezžičnih valovih radia ln da nam manjka samo primerne priprave, ki bi te misli lovila. Po dolgotrajnih poskusih je prof. Calllgarls baje izumil takšno pripravo in te dni Jo js prvič javno predvajal povabljenim novinarjem. Rlmzki listi opisujejo Calligarisovo pripravo kot dve okrožni plolčl, ki delujeta kot -oddajnik" In "sprejemnik" ter po eni strani tbirata miselne valove, po drugih jih ps sprejemata. Dva novinarja sta vzela vsak po eno plolčo v roke ln sedla kakšnih 20 m drug od drugega. 2e po nekoliko sekundah je "sprejemntk" izjavil, da čuti "oddajnikov" utrip. Prof. Calllgarls je sedsj oddajnika posval, naj koncentrirano misli na kakšno stvar in potom Js sprejemnik podal približno vsebino te misli. % večkratnimi poekuei so ugotovili, da je prenašanje misli v resnici funkcioniralo, obenem pa da človek ne misli samo v besedah, o Čemer se učenjaki že dolgo prepirajo, temveč da Imajo besede pri oblikovanju misli samo določeno, a nikakor ne odločilno vlogo. Sprejemnik Je misli ponavljal namreč deloma v drugačnih besedah. Po zaključku teh eksperimentov je prof. Calllgarls povabil novinarje na drug poskus, ki se bo vršil v nekoliko tednih, ln sicer bo znašala razdalja med oddajnikom ln sprejemnikom tedaj le sto metrov. Prof. Calllgarls je Izrazil tudi upanje, da bo mogel v d ogled no m času uresničiti prenos misli na zelo velike razdalje, Tako rimski listi. 8tvar beležimo kot kronisti in prepuščs-mo odgovornost tem. Znanstvene potrditve Calllgarlsovih po-pkusor vsekakor Še ni. dl< griSje v»w ln planin niso ^ ^ ^ g so potrebni ali ne. ^trrrias baaagjtrg ESSSVaf»-^ ca. ?e? izdat. ATninL ioliiar Te I>">dajo manjših posestev. Uto „ost Ampak Ralney bi rad po- pri nas, res izlel. Izdaja je ne- v ^Igih »J^radjah, če ne v|nies. kai Bombnega. Na vsakem H-Uarodovlni dežele. Ampak per-itu kTer ^dMumi en^a tedna, .^tiva bližnje bodočnosti Je je odtisnjena po ena lepa foto* čredno ugodna za novo finan-grafija z nallh planin, posnetek ^ « jo potegnila de- Sviglja ali drugih nallh znanih] želo le v večji kaos In pomanj-smsterjev. Tiskane sa v bakro- kanje, tisku in zaradi tega m slike tem lepše in tem bolj nas sesaanjajoj Likvidacija žeftesnlce Je z našo alpsko pokrajino, kakor se izpreminjft v raznih letnih dobah. Koledar Je rss lep 1» *>o dobro služil zs tujsko prometno propagando. NAROČNIKI. POZOR! Znsntenjf (Dee. II, IMt) posta-ai, H nm p§ nsrsš^as pstoMs ts isa. Nasrils h pesralsssa. Is vssi lists as »slsvt«e. 4ks Usls as |Nf» nata, |a «egeše vatsvljsa, h» té Ml pialan. Aks b vsi Hst plslss k» fS |e aaussle vrt Jane Adams posreduje med jaki In šolo Chicago. — Jane Adams, pro-minentna dobrotvoms delsvks se JO ponudila, da Izravna neso-glasj« med dijaki In fakulteto delavske lok Commonwealth Arkansssu, Id Je rezultlralo 2*aJa ia aeraste v aeM tz Craega gigit f NmHJL MYl ■CNeago. ^ j^rstifji la-1 stavki. PtJiiástovtorJI, M «o ss lesales Ontral of Ossvgia, ki je nastonHI v Chlcagu, so sprsjell bila izročena sodtoemn opravite-j njeno posredovsnje ttfl^Sf mš H ft^ffKttHtto ^BKtHft^NSMfl^ MM poradia ni hotela dati novega (posojila brez garaneHe, ne bo i» u.elo nI kakim h poaledic ia UM-noU Csntral lelesako, ki lastu- j'jüHH Krr| To > izjavil predsednik lili-1 nois Centrsl L. A Dawns, «vidne smslrs likvidacijo iriisks Železnice fttm. dasi Je njegova zainteresirana i njo do dvajaét mHIJí>nav. All pa Je nje-] f ova Izjava le uspavanka delni-1 Čarjem Illinois Central železnice, j „ f H** Í. — Zaposlenosti York v sweactt ev. H4 j# padla sé 24% v ri s prejšnjim mesecem, koti Jé razvidno Iz poročila, ki ga Je objavila načelnica državnegs de-1 paktnento f ranče« Pelina. Kovinske In «Utbna Industrija zo| najbolj Is ssvsdlts stsrt Ia ssslsv, Naši fsstepaiki ss vsi Iroštvesl (a)nlki Is dragi ssstspaMd. pH kaU-rib lahka plalata šarila«. Nareialss ss ssls Ms |s HM ta as pel Ms ps UN. Assl WW és. pialáis 14M ss Ms, ss ssl Isls *UI. Za sato CMsss« la Claws ss Me 97.M, pel Me IS.T», ss šlsas fŠJS. Is Bmp* staas ss psi Ms 9šJtf ss vse Isls ps Tsšalk stsaa ss Bvtsfs fl.fi. CM šsplsšsl« sssi« II Ji ss ■ NsrdNIas Iskks ts« Uprivnlltvo rPE08 7ñh7 ü Lawndsls Avsu Ali sls narofsNl aa dnevnik Troevsto'? Podpirajte «vaj IMt P.KOSYET» JANUARJA' Cien prvi odreja . . v in tako dalj« In Uko naprej ... da ae mora sestaviti milica i* vseh sluibe spodobnih, močnih mat držav, ki tvorijo Zdruiene države, teritorijev in diatrikta Ko- . lumbija, ki to ved kot osemnajst in manje kot peti niti ri detet let «Uri. Člen sedem; da m vaak častnik ali v apiaku nahajajoči mol — toe porabite člena prvega, gospoda, vi vai «e nahajate v apiaku — da ae vaak v spisku nahajajoči mož milice, ki bi ae protivil ali bi zamudil prijaviti se, postavi pred vojno aodiiče in ae ima nepoaredno od tega vojnega «odiiča kaznovati. Cien oaem. Ta vojna soditfa ae aeetavijo le li čaatnikov milice. Člen devet. Milica, ako je vpoklicana k aktivni vojni aluibi Združenih drfav, ae ima podvreči taistim zakonom in vojnim nared-bam, kakor regularna armada. Evo vam, gospoda, amerikanaki državljani in milični tovarUi. Pred devetimi leti amo mi aocijaliati mislili, da je zakon naperjen proti delavcem. Ali aedaj ae mi trdno dozdeva, kot da je ta zakon naperjen tudi proti vam. V kratki diakuziji, ki je bila dovoljena, je rekel član kongresa, Wiley, da je ta zakon "predviden kot rezerva, da zagrabi mob za vrat" — mob, to ate vi, goepoda —, in kot varstvo za vae alučaje sprememb v življenju, svobode in privatne svojine. In ako ae boste kedaj nasilno spuntali, mislite na to, da ate ee'apuntall proti avojinl truatov in proti avobodi truatov. Zobje so vam polomljeni, goepoda, kremplji ao vam obrezani. Tiste dni, ko ae boete nasilno spuntali, brezzobi in brez krempljev, boste neškodljiva armada ¿kol j k." "Ne verjamem," vzklikne gospod Kowalt. 'Takega zakona nI. To je časnikarska raca, ki ao jo izumili aocijaliati." "Zakon je bil vznešen v reprezentacijaki h lil. dne 80. julija 1902," je bil odgovor. In aicer od poslanca tz Ohla, Dlaka. V naglici se je prsmlel in je bil 14. januarja 1908 enodušno sprejet. In "natančno aedem dni pozneje je bil podpisan od prezidenta Združenih držav." . 9. Matematika tanjarij Sredi osuplosti, ki jo je povzročilo njegovo razodetje, je začel Ernest zopet: "Najmanje ducat vas je danes večer trdilo, da je socializem nekaj nemogočega. To nemogočnost ste izrecno izjavljali in dovolite mi, da vam dokažem neizbežnoet socializma. Ni samo neizbežno, da boste morali kapitalisti izginiti, nego je tudi neizbežno, da Izginejo velekapltallatl in truati. Ne pozabite, da val razvoja ne pljuaka nikdar nazaj. On teče neprestano naprej: Teče od proste obrti h kor-porativnlm akupnostim, od majhnih zvez k velikim, od velikih h kolosalnlm in se končno razlije v socializem, ki je koloaalnejii vseh združenj. VI govorite, da sanjarim. Dobro. Razložil vam bom matematiko mojih sanjarij. Poživljam vaa, da dokažete neresničnost moje matematike. Razvijal bom neizbežnoet poloma kapitaliatičnega sistema in matematično bom dokazal, zakaj ae mora zrušiti. Začnimo . . . Imejte potrpljenje z mano, ako ae vam bo v začetku zdelo, da ao razlage brezpomembne. Najprej al oglejmo poaameme Induatrijake panoge. In.če bom kjerkoli trdil nekaj, a čem ne aoglaiate, prosim, da me zaustavite. Vzemimo tovarno čevljev. Ta tovarna kupi uanje in izdela iz njega čevlje. Vzemimo, da ga kupi za sto dolarjev. Usnje pride v tovarno in grm ven v obliki čevljev, v vrednosti, recimo, dvjito dolarjev. Sto dolarjev ae je torej pridjalo k vrednosti usnja. Kako, to moramo preiskati« Kapital in Delo sta pridjala torej sto dolarjev. Kapital je dal tovarno, stroje in ae Iztro-iil. Delo je izgotovilo fabrikate. Z združenimi močmi Kapitala in Dela ae je zaeluiilo »to dolarjev. Ali ae atrinjate a tem T . Omizje je pokimalo prltrjevalno. "Ko i ta Delo in Kapital zaslutila teh sto dolarjev, ata začela deliti. Statiatiki teh delitev računajo z drobci. Radi udobnoati vzemimo mi okroglo število. Kapital ai vzame petdeset dolarjev kot avoj delež in delavci dobe petdeeet dolarjev mezde kot avoj delež. Radi delitve ae pri tem ne bomo prepirali. Veeeno, kakorkoli bi ae prepirali, delitev ae izvrši po tej ali oni odatotni stopnji. In pomislite, da to, kar smo videli sedaj pri posameznem.industrijskem obratu, velja za vae druge tofar-nlške obrate. ; Ali imam prav?" Zopet ao val potrdili odobravanje. "Vzemimo mi alučaj, da hoče Delo, ki je dobilo petdeset dolarjev, pokupiti čevlje. Ono jih lahko pokupi le toliko, koliko jih dobi za petdeset dolarjev. To je jasno, mislim?/ Sedaj pa pojdimo od tega posameznega obrata k vsotam vseh industrijskih obratov v Združenih državah, ki se pečaj6 z izdelavo usnja, surovin, tranaportom in prodajo, kratko, ki obsegajo vso to Industrijo. Vzemimo zopet okroglo vsoto In recimo, da znaša vaa letna produkcija tega blaga v Združenih državah štiri miljarde dolarjev. Med tem je Delo dobilo dve miljardl dolarjev. Štiri miljarde je bilo produciranega. Koliko jphko Delo od tega pokupi? . . . Dve miljardl. V tem amo al edini. SIcer pa je odatotna stopnja, ki aem jo vzel, zelo visoka, ker od tiaoč kapitalističnih deviz ne more Delo na noben način pokupiti polovico produkcije. Ali pojdimo k naši stvari. Vzemimo vldjuti temu, da lahko Delo pokupi dve miljardi. Iz tega sledi, da Delo lahko porabi le samo dve miljardl. Treba torej računati z ostalima dvema miljardama, ki jih Delo ne more pokupiti in porabiti." "Delo ne porabi svojih dveh mtljard,"' p>u seže v besedo goapod Kowald. "Ako bi to ato-rilo, potem bi ne bilo nobenih hranilnih vlog v hranilnicah." "Hranilne vloge Dela v hranilnicah so samo neka vrsta rezervnega fonda, ki ae porabi ray-notako hitro, kakor ae je nakuplčil. Ti prihranki ao preračun jeni za ataroet, za bolezen in za nepričakovane alučaje ter za pogrebe. Oni *p kratkomalo košček kruha, ki ao ga za» klenill v omaro, da bi ga pojedli drugi dan. Ne, Delo porabi vso produkcijo, ki jo s svojo mezdo pokupi. Dve miljardl ostaneta Kapitalu. Ko je vae svoje izdatke poplačal, porabi gotovo ostanek, ne? A li porabi kapital obe miljardl?" Ernest obmolkne in pogleda po gospodi. Vsi zmajejo z glavo. "Ne vem," odgovori eden iz njih. (Dal* prikadajU.» Ivan Vuk: Po talnih Doaavt . široko s > • (Beležke Iz popotnega dnevnika.) Danes so ostanki tega mostu že skromni. Elementarni vzroki so ga že zelo razrušili . ; . Tudi doaedanje Leleike o mostu niso dovolj ne, da bi ae mogla dobro videti njegova konstrukcijs in v koliko je podobna s sliko na Tra-jsnovem stebru in na denarjih. Kolika je bila mostovuka višina se ne ve točno in (e je bil most tudi pripravljen zs obrambo. Rimljsni so že tedsj znsli zidati «voje na veliko rksdsljo, o Trije ruski "udarniki" (člani sunkovnih delavskih čet), vodijo popravo železniških lokomotiv._f? J kija večkrat poplavljena z raznimi narodi: Goti, Vandali, Hu-ni, Bolgari, Pečenegi, Kumani-ni in Avari. Narod je zbežal v planine, kjer se je lotil pasttr-stva. Utrjena mesta in bivališča ao ae apremenila v razvaline in pustinjo. V široki dolini, v kateri je stala dačka prestolica Sarmicegetura, so vidni že danes sledovi. Tam je sedaj okrog 20 romunskih vasi. Srbi in Romuni ji pravijo "Gradišče", a Madja-ri "Varhely". "To se pravi, je rekla goapa Marija, "da so Romuni takore-koč narod vsemogočih narodov, ki so bili in(so še?!" "Ko so prttli Madjari v Bar-natske kraje" je rekel Tein spremljevalec, "je bilo Romunom zopet onemogočeno, da si ustvarijo svdjo državo. Morali so se zopet samo boriti. Dačke dežele so si razdelili Madjari, Bolgari in Grki, a narod ae je zopet umaknil v gore, ali pa je kot suženj delal po poljih. 2ivel je v podzemeljskih bajtah. Vendar, v spomin na rimsko kulturo in slavoje' ohranil jezik, običaje in ustna izročila, da so poleg vseh težav in trpljenja o-hranili narodno zavest in običaje, ki ae je v drugi polovici 13. atoletja jel javiti v konkretnejši obliki v samostojnih kneževinah: Karavlaiki ln Kara-bog danski, ki sta se imenovali Vlaika in Moldavija. L. 1869. pa sta se obe kneževini ujedinill v eno drŽavo — Romunijo pod vlado izvoljenega kneza, polkovnika Kuze, ki je dobil ime Ale-ksander Jovan X. Ta država je formalno bila priznana, od e-vropekih sil še le 1866. leta, ko je zasedel .prestol hohenzolerskl pri ne Kart I. ... Po svetovni vojni pa so se njene meje še bolje razširile." - 'Mi pravimo Romunom M sIV jo rekla Tea. ■ "Tako so Že stari Slova imenovali Rimljane, a pozi tudi druge polatinjene narode* "Mi pa jim — Italijsi namreč — pravimo Lahi/' rekla gospa Marija. "In če bij bili Romuni bližji nas, bi jii gotovo tudi tako rekli." H Tea se je nasmejala, Zdriv pa je pripomnil, vzbočivši pr "Včasi tudi meni kakšen Goren reče, da sem Lah, če ga nami nečem v čem razumeti" "Počakaj s tvojo Gorenji zgodovino, Zdravko," je reli Matevž in «e obrnil k Teine« spremljevalcu. "Romunski zj^c, kakor sem ga slišal govor U, ima mnogo slovenskih sed." (Konec prihodnjič.) V trgovini Dama, ki že dolgo izbira: Pri! vas pa res ni nič primernega: Rada bi videla kopalni triko, fct bi mi dobro pristojal. Prodajalec: To bi tudi jaz rti videl, gospa. y e Otroka lahko naučiš, ksks naj konju ponudi na ploski dlani kos sladkorja, da ga ne ugrizne; ne moreš ga pa naučiti, kako a« ljudem ponudijo sla&čice bm nevarnosti ugriza. Pazite aa pred Fin! OitetM* nk irrrm. «M«Jt« btml VmmIU trinerjevo grenko vino Ko it, m utrudili partuistl raiM uw. ««ar térvnm vfta. ko j» «tak uapeh U i» m4> h 4m. Srn nmto lbopills. 4m i* t» ItrraUn tel. In tuHi prati «lati «U( Itd. Nikdar n* I II («h Sftc m M krasite. VUlte te P» llilte denar na t LBO LABORATORIES, te«. krm./CUmf. P*. _ > od ««Jatee »roti »| mmiUM». I"* «ikdar aa b<-W + ss )!■ NAROČITE SI DNEVNIK UST PR0SVETA t. n*m knrneij« m ss«b| l«Wk« mar a. dva «M td «s Mtm te Is Ust PintiU «Um ss vsé saska, n irotata*. Kar pa flsal U fktofr pri to prlšto)« I asratntaL Ml srtft«^« k «al asralalal. Tara) ssés| al lisas S. N. r. I. Uat PrasraU |a Id M rai Stol list «s ss ta« TI aeraCKa aa daavaft I rt. Msva te Ksaada HM ' la i ar t la ú aaraAta Praarato^, M h -VsalaJ kakav Utre kateri tok «lanav ~ od 4raHaa to ke SsktoTa! Ili dotléaa liallm, M Js ato» to takoj asanfaHI aprsralfttfV Hrta, ta Hato Prasrata. Al» toga aa «tova, tadaj PRUIVIIA, DTP J* BSST la