Političen list za slovenski narod. Po po8tl prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 (fld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se Hska enkrat- 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiikanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob > ,6. uri popoludne. i^tev. SOO. 7 Ljubljani, v sredo 31. decembra 1890. Letiiili XVIII. Vabilo na naročbo. F kratkem nastopi ^Slovenec'' svoj de-vef najsti letnik. Tem povodom vabimo na novo naročbo. Novejši dogodki v naši ožji in šir ji domovini kažejo živo potrebo floločnegci in neodvisnega konservativnega dnevnika za slovenski narod, da vedno in povsod, brez ozira na levo ali desno vzbuja in širi versko, narodno in avstrijsko zavest ter neustrašeno odbija napade domačih in tujih nasprotnikov na katoliško cerkev in narod slovenski po geslu: „Vse Za vero, doni, cesar ja Poleg tega pa bodemo obračali šc večjo pozornost na narodno - gospodarske in socijalno-politične razmere ter oh vsaki priliki zagovarjali koristi našega kmeta, trgovca, obrtnika in delavca, ki imajo od dne do dne težavnejši boj za svoj obstanek. Da bodemo vspešneje izvrševali svojo nalogo, ostanejo naj nam zvesti vsi dosedanji naročniki in sotrudniki ter nam hlagovoU pridobiti novih somišljenikov in podpornikov. „SLOVEi\EC", edini katol.-konscrTatiTni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred velj d za Ljubljano pri upravništvu prejeman: [Za celo^lleto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... l „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj d: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 , — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . if# Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-le, če se dopošlje naročnina. „I)OMOLJUB", sam brez ^Slovenca" stoji za celo leto s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčičev. HtJC Naročnino na to prilogo prejema »Slovenčevo" upravništvo. Vredništvo in opravništvo „Slovenca" in ffDomoljuha". Pred novim letom. Vivere, mi Lucilli, militare est. Seneea. Neprestano se suče časa kolo, mahoma izginja človeku leto za letom in predno se dobro zave, je v oni dobi, o kateri govore sveta pisma, da človeku ne ugaja; pač prav ima torej rimski pesnik, veleč: O mihi praeteritos si referat Jupiter annos! — A ta želja se nikomur ne izpolni, no posameznim, a tudi ne narodom in zato treba računati le s sedaj-nostjo. Pogled v preteklo leto vzbuja v nas najraznejše spomine vesele in žalostne, naj se oziramo na dogodke, ki so se vršili po širnem svetu, ali po Avstriji, ali po ožji naši slovenski domovini. — Z evropskega pozorišča je v minolem letu odstopil mož, ki je zadnja desetletja odločeval o.sodo Evrope, ki je vzlasti globoko in občutno segal tudi v naše avstrijske razmere. Bismarck, pred kratkim prvi politik sedanje dobe, izginil je iz javnega življenja in nikdo se več zanj ne zmeni. Tako mine slava sveta! Take vspebe imajo načela železa in krvi, take posledice vodi za seboj ^politika praktičnih vspehov". Kakor je izginil Bismarck kot glavni zastopnik sedaj vladajočih modernih političnih načel, tako v teku časa zgube vso veljavo tudi ta načela in na površje stopijo načela krščanska, katere je s toliko razumnostjo, diplomatično skušenostjo in železno vstrajnostjo zastopal Leon XIIL proti Bismarcku ter jih sedaj zastopa proti njegovim posnemovalcem. Nedavno je objavila celo „N. Fr. Presse" članek, ki proslavlja Leona Xin. kot najumnejšega diplomata .sedanjega časa, kot steber, na katerem sloni svetova mir, kot moža z daleč segajočimi namerami. Po j človeško soditi, pravi imenovani dunajski list, je j sicer Leona XIII. odmenjeno le še malo število let, ter ni upati, da bi sam dobojeval boj, za katerega se tako umno pripravlja, toda zapustil bo veliko oporoko, ostavil bo zbrana in izbrana sredstva, tako, da nasledniku ne bo težko dognati, kar je v tako velikanski meri osnoval genij Leona Xin. Pač bi lepšega spričevala za vspešno delovanje papeževo v prid človeštva zaman iskali tudi v katoliških listih. Celo oni, ki si stavijo namen uničiti katoliško cerkev, vklanjajo se prisiljeni večno-ve-Ijavnim krščanskim načelom, ki jih sedaj zastopa Leon XIII. In to nas navdaja s pogumom. Dasi tudi v preteklem letu ni bilo odpravljeno nečloveško suženjstvo zamorcev, storjen je vendar prvi in veliki korak v dosego tega namena. Dasi tudi se niso rešile neznosne razmere evropskih belih sužnjev, vsled česar so značilni štrajki tudi v preteklem letu vznemirjali svet, vendar prodrlo je prepričanje, da tako več ne more biti v prihodnjosti, da treba konečno vendar-le rešiti socijalno vprašanje, sicer da se bo rešilo samo — v svetovni revoluciji. Četudi je moderno brezverstvo i v minolem letu slavilo mnoga zmagoslavja, reči moramo motreči dogodke I. 1890., da krščanska ideja napreduje, da se njeni zvesti množe, zbirajo, organizujejo in skrbno pripravljajo za veliko akcijo, ki ima odločiti zmago krščanstvu ali pa modernemu paganstvu. — V imenu Jezusovem začenja katoliška cerkev novo leto, to ime ji je poroštvo, da slednjič zmagajo — ideje krščanstva I Malo srečno moramo preteklo leto imenovati za Avstrijo. Res je sicer v gospodarskem oziru na boljem, kakor kaže državni proračun, a ti vspehi so do sedaj zabelježeni le na papirju, davkoplačevalci avstrijski jih še nič ne čutijo, ker tlačijo jih vedno nova in bujša bremena. Jednako je z Avstrijo v političnem oziru. Upali so merodajni krogi, da bo baš preteklo leto vresničilo željo cesarjevo: i LISTEK. Novoletno pismo. Oj, kako tožno je postalo v tej gorjanski koči pri „Verhovčevib", da skoro opisati ne morem. Odkar so Matijčka preoblekli tam doli v beli Ljubljani v modro suknjo z rudečimi obšivi, premenilo se je mnogo; kako živo bilo je prej na domu, dan je minol za dnevom kakor ure. Od doma je že ljubi sin tretji mesec; samo enkrat je v tem času pisal domov, kako hrepeni po gorjanskem kraji in naj ne zabijo njega. List njegov napravil je vsaj nekaj veselja. Radi bi mu torej povedali, da se ga večkrat spominjajo. Toda pisali mu bodo — in vse to povedali v pismu .... Ali kdo ? — No, res je, Lizika . . . Ded pravi, da bo najbolje k novemu letu. Obe materi ste tudi teh mislij: Matijčkova in Lizikina. Mali Francek je pa natezal ušesa, kaj neki bode dobil Matijček za ,novo leto". Takoj po obedu sede deklina za mizo in v roke vzame osmerko čistega belega papirja; materi ste stali sredi iibe, ded je pa mežikal izpod odeje, kajti mrazilo ga je. Deček se je pa naslanjal na mizo, srpo zroč v Lizikino pero, katero je bilo že premnogokrat namočeno v črnilo. »Povedite no, kaj naj pišem!?" Dekletovo vprašanje vse vzdrami; sami so v zadregi, in zdaj naj brez odloga narekujejo. „Piši Lizika, da smo, hvala Bogu, vsi zdravi; tako začenja navadno vsako pismo", pravi Lizikina mati. ,Kaj pa stari oče?" povpraša deklica. ,Meni se ne mudi, jaz pridem zadnji na vrsto", odgovori starček počasi. „Ne — najprej napiši ime . . ." „Brviir?" ,Ne — Matija!" „Samo to?«Ne, napiši: Ljubi sin!" de Ma-tijeva mati. „Matijčka vendar ne morem pisati, kakor bi bila njegova mati", oporeka zopet deklica. »Tedaj bom napisala: »Ljubi Matija!* odreže se Lizika v zadregi in kri ji šine v lice. »Da, tako je prav, dekle ..." Zopet pomoči pero v črnilnik in zravna papir; Lizika jame delati poteze — pero zaškriplje in v hipu blestel je ponosno na beli podlogi veliki »L". Dekle se oddahne in potegne z roko preko čela, da si obriše znoj. Materi stopite bližje k mizi in občudujete mično zakrivljene poteze. »Hm. to je podobno motiki in skoro pomeni »Ljubi Matija", pravi norčavo Lizikina mati. Francek je pa medtem pomakal tršico v črnilnik in slikal po zidu z debelimi črtami živali. »To je petelinček, poglejte, ta ima noge in oči", ponosno vriska deček. »Nikar me ne moti", pokrega ga sestrica. V ozadji mu mati zapreti s prstom. »Kaj pa zdaj, napis imam že ?" »Vprašaj ga, je-li zadovoljen in zdrav, in — da mu voščimo vse dobro ob novem letu". Za trenotje nastane vse tiho v izbi. »Ljubi Matija!" čita Lizika, »zelo nas vse skrbi, ali si zdrav in zadovoljen z vojaškim stanom ..." »Potem?" »Potem — o našem gospodarstvu, kako gospodariva z materjo, da je živina zdrava, stari oče pa bolni . . ." „Pustite me že —" Za nekoliko minut dekle zopet jame čitati: »Pri nas je vse pri starem, toda verjemi, da je žalostno, ker tebe ni. V hlevu, hvala Bogu, je živina zdrava. Stari oče veduo bolehajo, hudo kašljaju iu tišči jih v prsih . .." Mir hočem imeti med svojimi narodi, da se bo dognala pod ugodnimi znamenji pričeta češko-nemška sprava. Ob koncu leta so dogodki vse te nade razprših kakor pene in narodnostni boji divjajo po Avstriji z večjo silo nego poprej. Vzlasti se Nemci postavljajo vedno bolj ua izključljivo narodno stališče, na stališče veliko-nemško, ki pomenja pogin nenem-škim, vzlasti slovanskim narodom. In kak je taboj? „N. Fr. Presse" ga je imenovala ob neki pr.liki boj železa z ilo vi co. — Jedino ideja, ki je vstva-rila Avstrijo, to je ideja katpUil"*. more tudi sedaj rešiti Avstrijo iz osodepolnih mrež, v katere jo je zaplela liberalna politika, ki pozabivši na zgodovinski razvoj Avstrije, tira državo iz nesreče v nesrečo ter spodkupuje njeno veljavo med evropskimi državami. — Avstrijskim narodom zabranjuje kon-fesijoualno šolo, iz katere bi izhajali državljani zvesti Bogu in cesarju, najtrdnejša obramba domovini ob času nevarnosti. Idejo napačnega liberalizma, ki se šopiri po avstrijskih šolah in vzlasti po vseučiliščnih stolicah, seveda prodirajo tudi čez meje naše ožje slovenske domovine iu njih zastopniki med nami jih vedno jasnejše zagovarjajo v naših javnih zastopih. Politika moderno-liberalnih načel in strankarskega ko-ristolovja skuša tudi v Slovencih priti na površje; zato nam je prav minolo leto doneslo jako značilnih dokazov. Kako da taka politika namerava skrbeti za gmotno in duševno korist slovenskega naroda, to nam dovolj jasno kažete vprašanji o višji dekliški šoli iu o leg al i z a ci ji, ki ste vzbudili mnogo hrupa med Slovenci v tem letu ter zdatno seistile politično obzorje v ožji naši domovini. Nasproti talmi - liberalnim neslovenskim poskusom osnovalo se je tudi na Kranjskem k a toli š k o-politično društvo, kakoršna društva imajo Slovenci tudi po druzih kronovinah. Značilna resnica pa je, da so se katoliški Slovenci najbolj spodtikali ob »katoliškem" imenu omenjenega društva; najglasnejša priča, kako skrajni čas je bil, da se je ustanovilo. To društvo je v preteklem letu vkljub raznovrstnim začetnim težavam prav krepko pričelo svoje delovanje, osnovalo na raznih krajih in vzlasti v Ljubljani svoje društvene shode, ki so obilno obiskovani pričali, kako si ljudstvo slovensko, zdravo v svojem jedru, želi takega društva, kjer bi se i ono vdeleževalo javnega življenja ter imelo priliko povedati svoje želje in svoje zahteve. — Prvi, najtežavnejši korak je storjen, trdno se nadejamo, da prav novo leto pokaže, da hočemo Slovenci vstrajno stopati na začetem potu v blagor našega vernega slovenskega ljudstva. Pogled v novo leto nas sicer ne navdaja s posebnimi nadami, a ker ne prisegamo samo na načelo dejanjskih vspehov, marveč vemo, da bomo za svoje pošteno in požrtovalno delo prejeli pri Bogu svoje plačilo, naj ima zasnovano delo svoj vspeh ali ne; ker vspeh ni le od nas odvisen, zato stopimo s pogumom v mlado leto na novo delo pod svojo staro zastavo, obetajoč ji zvestobo vsak trenotek! V tem smislu kakor sebi tudi svojim slovenskim rojakom kličemo z Virgilijem: Durate et vosmet rebus servate secundis! Dolenjska železnica. Du4 20. t. m. smo poročali med dnevnimi novicami, da nameravajo nekatere kranjske občine odposlati do deželnega predsedništva ugovor proti zakonu o poroštvu čistega dohodka za dolenjsko železnico. Dostavili smo dotičnemu poročilu, da t celoti objavimo ugovor, ko nam prilično pride v roke. Tfi dni pozneje smo že dobili z notranjske strarii isvod napominaoega ugovora s prošnjo, da ga objaTimo- Včeraj smo prejeli dva izvoda, in sicer od županstev v Cerknici in v Senčurji pri Kranju. Ker smo dosledno zagovarjali zgradbo dolenjske železnice, nismo takoj objavili tega ugovora, ker se nam je zatrjevalo od mnogih strani, da bi utegnili s tem le škoditi podjetju samemu. Stvar pa je danes že javna, ker po Notranjskem so menda vsa županstva dobila ta ugovor za podpis in, kakor se čuje, tudi mnoga na Gorenjskem, dalje ga je tudi »Slovenski Narod" včeraj pričel objavljati; zato menimo, da ustrežemo svojim čitateljem, ako ga objavimo. Dostaviti pa moramo takoj na tem mestu, da se nikakor ne strinjamo z namenom tega ugovora in prepuščamo nepristransko sodbo čitateljem samim. Ugovor se glasi: Visoko C. kr. deželno predsedništvo! V zadnji seji letošnjega zasedanja sklenil je visoki deželni zbor kranjski zakon o poroštvu čistega dohodka za dolenjske železnice ter naročil deželnemu odboru, da izposluje zanj Najvišje potrjenje. Podpisani, ki nas vodi preverjenje, da ta zakon težnjam dežele kranjske ne koristi, marveč uaši kronovini preti veliko škodo, smatramo za svojo pa-trijotično dolžnost, da se dotični premisleki mero-dajnemu mestu še pravočasno naznanijo, in zato vlagamo proti navedenemu ukrepu visocega deželnega zbora nastopni ugovor. Podpisani pozdravili smo svoje dni z veseljem deželno-zborski ukrep z dne 19. oktobra 1. 1888., s katerim se je ugotovilo, da se bode dežela kranjska pri zgradbi dolenjskih železnic vdeležila s prispevkom 500.000 gld. Storili smo to, ker za našo ožjo domovino kranjsko nič manj vneti nismo kakor nje izvoljeni zastopniki v deželnem zboru, in ker se je nam dozdeval ta ukrep korak, s katerim smo se zdatno približali uresničenju dolgoletne želje gled^ zgradbe dolenjskih železnic. To se mora pred vsem naglašati radi tega, da se v okom pride očitanju, češ, da so bili lokalni ali zasebni oziri podpisanim povod, da smo se začeli napominanemu ukrepu deželno-zborskemu protiviti. Svečano torej izjavljamo, da naš ugovor ni proti zgradbi dolenjskih železnic, kojo smo željno pričakovali, naperjen, marveč proti načinu, po kojem bi se vsled napominanega ukrepa dežela kranjska gmotno vdeležila zgradbe s poroštvom čistega dohodka za 75 let. Predmet temu ugovoru torej ni podjetje samo ob sebi, katero vsi za blagor naše dežele vneti že dolgo let željno pričakujemo, marveč le one velike žrtve, katere se deželi za železnice nakladajo. »Dete, dete, kje si vse to pobrala, saj bi še ranjki učitelj ne bil pisma iako skrpal, kakor . . ." »Potrpite, že vem naprej . . ." » . . . . Tisočkrat na dan se tebe spominjamo, ti bi skoro ne verjel. Se ,plavka' dostikrat kaj razumno zamuka, videča nas vse klaverne. Celo ,rjav-ček' večkrat smukne na cesto in zre proti mestu, odkod boš prišel, ker revček ne da je z naših gora daleč — daleč do tebe. In tvoja draga mati, kako ves ljubi božji dan koprni po tebi; in če imenujemo samo tvoje ime ali kdo jame govoriti o tebi, ji že beseda zastaja v grlu — včm to po sebi — ter jo takoj . . " V izbi nastane nemir, obe materi objamete Liziko. »Dekle, kdo bi mislilo to o tebi, — glej no, kako veš besedo zasukati; človeku se kar milo stori, ko te posluša — a vendar je to lepo." A tudi stari oče si potegne odejo čez glavo in si briše z žuljavo roko solz^. Francek pogleduje zdaj materi, zdaj Liziko, čudeč se, kako je moči jokati, ko se čita o ,rjavčku', ki vedno tako veselo skače in znance svoje pozdravlja z lajanjem. Dekle pa nadaljuje: „ . . . polijo solze. Večkrat tu sedi za mizo, gleda in zro . . . Gotovo je v trenotji v duhu pri tebi, s tem se ona tolaži in zopet umiri. V^di, da tudi drugim se ta kraj zdi pust, ko smo tu brez tebe . . . Piši nam kmalu, saj imaš več časa in spretnejšo roko nego jaz. Novega je tu med gorjanci malo. Iz naša vasi se je oženil Skalarjev sin v Zalesje ; priženil je lepe novce. Dobili smo tudi novega črednika, ker stari Matevževec leži na smrt boldn. Par grošev smo skupili na semnju, torej ti mati pošiljajo za ,novo leto' tu-le v papirčku nekaj — v poboljšek. Samo ti nas ne pozabi, — vsi se pa veselimo tvojega prihoda . . ." »Jaz tudi, jaz tudi", vriska Francek, vedoč, da mu bo Matijček česa prinesel iz mesta. »Mati, poslal bom Matijčku te-le podobice!" »Miruj že; shrani podobice, ko pride Matijček domov, mu je boš pa tedaj pokazal!" Lizika se pa napravi in nese pismo selu . . . Zdaj jo je pa nepopisno veselje navdajalo in zavest, da bode po tem prvem poskusu »ljubemu Matijčku" mogla večkrat sporočiti svoje najiskrenejše želje. Da, jutri bode čital v Ljubljani pismo; spominjal se bode matere, starega očeta, druge matere, a tudi nje . . . Skoro bo prišel čas, ko se bodeta oba združila pred altarjem na veke! A. S. Glasom gorenjega ukrepa morala bi dežela kranjska poroštvo čistega dohodka v letnem znesku 296.953 gld. za dolenjske železnice prevzeti. Po členu II., št. 2 drž. zak. z dne 6. junija 1890, št. 118 drž. zak., se bode državni zaklad pridobitve glavnice za to podjetje pod tem pogojem vdeležil, da dežela kranjska prevzame za najmanj 500.000 gld. glavinskih delnic po pari-kurzu ali pa primerno in približno jednako garancijo z| obrestovanje io razdolžitev prijoritetnih zadolžuie, eventu-velno prijoritetnih akcij. S tem, da je visoki dežtlni zbor svoj ukrep z dne 19. oktobra 1888 razveljavil in sklenil, da se ne prevzamejo glavinske delnice v znesku 500.000 gld., marveč poroštvo za letni čisti dohodek v znesku 296.953 gld., izjavila je dežela, da smatra poroštvo vsaj za približno jednakovredno s prej sklenjenim prispevkom. To pa ni v nobenem slučaji. Kako poroštvo je pa državna uprava smatrala vsaj približno jednako-vredni m, oziroma je še smatra, se iz deželno-zborskih poročil, prilogi 53 in 67, ne mere posneti, ker se tam le o tem govori, da stavi visoka deželna vlada po svojem mnenji prevzetju glavinskih delnic primeroma jednakovredno garancijo za pogoj, na kar se lahko misli, da zamore približno jednakovredna garancija tudi drugačna biti, nego garancija 296.953 gld. čistega letnega dohodka. Sklepati smemo tedaj, da tudi visoka državna uprava ni prevzetja tako velikega poroštva od dežele za pogoj stavila. Jasno pa je, da prevzetje tega poroštva tudi približno ni jednakovredno z začetkom določeno vde-ležitvijo dežele. Niti po vsebini, niti po obsegu ni jednakovredno. Ako prevzame dežela glavinskih delnic v znesku 500.000 gld., ne bo njeno premoženje trajno obremenjeno; nekaj let trajajoča zguba obrestij v znesku 20.000 gld. pač ni vredna, da se imenuje in je popolnoma jednaka prispevku, s kojim mora dežela kako občekoristno podjetje podpirati, kakor je to eminentno zgradba dolenjskih železnic. V to svrho porabljena glavnica je in ostane del deželnega imetja, koja bo reprezentovala vedno določeno prometno vrednost. Prevzetje poroštva za 751etni čisti dohodek 296.953 gld. pa je dolgotrajno obremenjenje deželnega imetja vsaj za ta čas. V prvem slučaji uporabila bi se glavnica 500.000 gld., v zadnjem pa glavnica 7 milijonov, in breme bi bilo za deželo v drugem slučaji 14krat večje nego v prvem. Ako je imela dežela moči in volje, da s takim deželnim poroštvom zgradbo dolenjskih železnic pospešuje, moramo vsakako obžalovati, da je preteklo 25 let, ne da bi se bila poslužila teh pripomočkov, kajti pod takimi pogoji bi že davno zgradbo tako zaželjene železnice omogočila bila. Čudno pa je, da železnični odsek svojega predloga ni utemeljeval s tem, da bi navel vzglede jed-nacih poroštev druzih kronovin naše monarhije. Ali naj bi Kranjska prva ta poskus napravila? (Dalje sledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 31. decembra. T¥otraa}«i dežele. Mladočehi in nemški liberalci — bratje. Nedavno so kvasili nemško-liberalni listi o dogovorih med Mladočehi in nemškimi konservativci ; videlo se je na prvi pogled, da so to prazne čenče. Ni pa prazno, kar sedaj poročajo listi, — da se bratijo mladočeški liberalci z nemškimi. Znani vodja češke stranke realistov, prof. Masarjk, je namreč v svojem govoru omenjal namenov, ki naj jih ima češka zjedinjena, napredna stranka. Njen namen je: združiti vse liberalne stranke v mogočno, vladajočo politično stranko, katere vodniki naj bodo nemško-češki liberalci — res »par nobile fratrum". S tem sevčda ni učeni profesor povedal nič novega, ker v tem oziru se je lepa sloga pokazala med liberalnimi Nemci m Cehi že večkrat v državnem zboru, vzlasti pa o priliki razgovora o šolskem vprašanji; tedaj so mladočeškemu Gregru najglasneje pritrjevali liberalni Nemci, ko je udrihal po konfesijonalni šoli. Katoliško politično društvo za češko kraljestvo je osnovalo dn^ 28. decembra v Pragi svoj društveni shod, pri katerem so govorniki vzlasti poudarjali potrebo, da se organizuje katoliška stranka (Dalje Y prilogi.) Priloga 299. žtev. „Slovenca" dii6 31. decembra 1890. 01 Češkem. — Ako bodo tak sad obrodile bomatije na Češkem, bo to pričetek lepih doij za Cehe. TrhiSki mestni očetje v skrbi za katoliške cerkve. Znani italijanski zagrizenec d'Angeli je predlagal v mestnem zboru, izročiti prošnjo škofijskemu ordinarijatu, da se odpravi slovenska [tridiga v škofijski cerkvi, češ, da cerkev obiskujejo e Italijani; ako pa ordinarijat temu ne ustreže, da občina ne dovoli več nobenih doklad za cerkvene potrebe. ▼ uai^e drUiT«. Srbija. Med srbsko vlado in metropolitom Mihaelom je prišlo zopet do nasprotja. Metropolit je namreč imenoval dva srbska duhovnika za višja cerkvena dostojanstvenika, a srbski bogočastni in naučni minister je ovrgel to imenovanje ter imenoval na njuno mesto svoje kandidate. Kakor je videti, ne gre sedanja srbska vlada metropolitu Mihaelu nič kaj na roke, če tudi mu je bila s prva močno naklonjena. Bolgarija. Iz Sofije se poroča dnč 28. dec.: Zasedanje sobranja je bilo danes skleneno. Proračun za leto 1891. kaže 80,478.700 frankov dohodkov, 79,386.422 frankov pa troškov, torej znaša prebitek 1,110 278 frankov. Nemiija, Kakor zagotavlja neko berolinsko poročilo, dovolila je kitajska vlada nemški državi, da bodo katohški misijonarji sami kakor tadi njihova lastnina na Kitajskem pod varstvom Nemčije. Zanaprej bodo smeli misijonarji v Kitajcih svobodno učiti. Istotako ne bode jim kitajska vlada več branila, graditi cerkve, samostane, šole itd. Gotovo se bode krščanstvo v Kitajcih v prihodnje vse drugače Sirilo, kakor do zdaj, ko so jih tako neusmiljeno preganjali in trpinčili. Francija, One 4. januarija se bodo vršile na Francoskem volitve v senat. Mej drugimi kandidati je tndi ministerski predsednik Frejcinet, ki bi bil telo rad voljen. Nedavno je govoril na shodu svojih volilcev blizu tako-le: ,Na tičh, ki so bila toliko stoletij monarhična, snujemo svobodno repu-bhko, ki vzbuja občudovanje sosednih držav." 2al, da večino francoskih politikov vodi sebičnost. Brazilija. Omenjali smo že, da so brazilijski škofje jednoglasno vložili ugovor proti mnogim proti-verskim določbam nove brazilijske ustave. Predsednik jim je dal na to lepe obljube,, a izpolnil ni niti jedne. Zdaj pa so se obrnili vsi škofje z metropolitom vred z novo prošnjo na kongres, ki se je sošel T posvetovanje o novi ustavi, naj se vendar odpravijo proti verske postave. Ako se ne ugodi njihovi želji, potem pade vsa odgovornost za navstali verski boj na one, ki so ga provzročili s takimi protiver-skimi določbami. Izvirni dopisi, iz Prage, dn^ 27. decembra. (Stavba vele-hrama sv. Vida na Hradčanih. — Pastirski list Ijitomeriškega škofa.) Vprašanje, kedaj bode dograjen velehram sv. Vida na veličaj-nem in starodavnem praškem Gradu, močno preveva vsako češko srce. Tisoč in tisoč Pražanov stavi si to vprašanje, kedarkoli se ozt6 gori proti Hrad-čanom, in kjerkoli sem čul pogovor o tej veličajni cerkveni stavbi, marsikdo je pritrjeval, da sovrstniki ne bodo učakali dovršenja velicega tega podjetja. V^m, da so podjetja in velikanske ideje trebale dolgo časa v svoje uresničenje. A vendar je bolje, kar je nekoč napisal Shakespeare: „Pozno, pa ven-darl" Motreč zvršena dela in zgradnje, koje vodi ^Društvo sv. Vida", in opirajoč se na izrek prevzv. 'nadškofa in kardinala grofa Schonborna, javljam, da bode cela stavba, ako se bode s temi denarnimi sredstvi in tako hitro gradilo, kakor od leta 1880 doslej, — dovršena v 12. letih. Saj je bilo še »Narodno gledišče" zgrajeno v kratki ddbi; ko je divji živeij upepelil prvotno, nabrali so v nekoliko tednih nad jeden milijon goldinarjev I V rokah imam vse letnike Svetovidskega društva za zgradbo napominanega velehrama od leta 1861 do leta 1887, v kojih so priobčeni vsi izdatki in prejemki in izkaz dovršenih gradenj. Tako so na pr. pričeh popravo visocega kora dn^ 20. septembra 1861 ter jo dovršili 1. 1873, torej v 12. letih, in za-njo potroših — 566.637 gld. 15 kr.l Od leta 1874 pa do leta 1879 napredovala je stavba zel6 počasi. Boljša dfiba je napočila , Društvu sv. Vida" 1. 1880, ko so počeli graditi po novih načrtih arhitekta gosp. Jos. Mockra. Od tega leta se gradi s podvojenimi močmi in hitro, tako, da se vsako leto pomnoži stavba z novim oddelkom. V tej dfibi se je izdalo od leta 1880 do 1. 1887 na stavbo 649.078 gld. 10 kr, Ako se pomisli, da se je v letih 1888 do 1889 izdalo in se potroši na leto po 90.000 gld., iznašajo vkupni troški za ddbo od leta 1880 pa do 1. 1889 vsoto 829.078 gld., in za vsa stavbena leta od leta 1861 do leta 1889 ogromno svoto: 1 milijon 697.890 gld., a vzlic temu je v dovršcnje stavbe treba še 1,500.000 gld. Zdaj dobiva stavbeno društvo vsako leto od češkega deželnega zbora po 50.000 gld., od države ' 15.000 gld., od cesarske obitelji 6000 gld. in od praškega mesta po 1000 gld. Zbirke znašajo na leto nad 3000 gld., prispevki od členov blizu 9000 gld., vse to iznaša že 84.000 gld., poleg tega dobiva društvo vsako leto znatnih daril in volil, tako, da • mu je zagotovljen letni dohodek 90 tisoč goldinar-jev, vrhu tega je pa leta 1887 ostalo še v blagaj-' niči 140.178 gld. Iz tega je torej razvidno, da se je nadejati dovršenja vsaj v 12. letih. I Velehram sv. Vida gradi se poiuerno ceno, da, ceneje, nego votivna cerkev na Dunaji in velehram v'Kol6nji ob Renu; dobro, da imamo kamen za zidanje domd io dobre, a skromne delavce. Stavba I votivne cerkve na Dunaji je trajala celih 24 let (1856 ' do 1879) in je pogoltnila 4,035.516 gld. Stavbeni odbor je potrošil na leto po 174 000 gld., torej še jedenkrat toliko, kakor pri nas, dasi je votivni hram manjši od našega. V Kolonji oh Renu je dograjevanje in popravljanje cerkve trajalo 57 let; a pomisliti treba, da je odbor imel dostatno novcev na razpolaganje; prejel je med stavbeno ddbo od države svoto 6,345.252 mark, in od leta 1842 do leta 1880 so potrošili za popravo in zgradbo cerkve vkupe 18 427.552 mark. Dalje treba uvaževati, da „Dru-štvo sv. Vida" vse hitreje gradi, nego sam cesar in kralj Karol IV., koji je založil leta 1344 sedanji svetovidski hram, in ni učakal zgradbe visokega kora, ker je bil ta stoprav 7 let po njegovi smrti dovršen. Celih 41 let torej so gradili v XIV. stoletji samo mali oddelek cerkve. Kar je stavbo velehrama v Kol6oji tako pospeševalo, namreč občna gorečnost in navdušenje širjih ljudskih vrst, vse to pogrešamo pri Cehih. V Kolonji 80 smatrali vso stavbo kot častno, skupno podjetje D6iiiŠk6^& o&rodft, v kojo svrho so prispevali i nekatoličani. Roldnjsko društvo je prirejalo prelepe slavnosti, kojih so se vdeleževale ogromne tolpe občinstva; posluževalo se je vsemož-nih agitacijskih sredstev v uresničenje velikanskega podjetja; konečno je bila prirejena loterija v korist cerkvene stavbe. Pri nas so se sicer trudili, n. pr. ustanovnik svetovidskega druStva V. Pešina, grof Fr. Thun in drugi, vzdramiti in razvneti slično navdušenje za stavbo našega hrama, a ni se jim posrečilo. Dandanes, ko absorbuje vse moči notranji politični boj na Češkem, zanima se le malo število rodoljubnih in navdušenih mdž za to stavbo. To je tudi jedna izmed mnogih ran na češkem narodnem telesu, o koji bi rajši molčal, da bi ne imel nadeje v boljši obrat. O pomenu velehrama sv. Vida v narodnem in verskem oziru p še čast. gosp. katehet Fr. Ekert, Slovencem znani pisatelj, nastopno: „Velehram sv. Vida je nam katoliškim Cehom na širnem svetu najdragocenejša svetinja. — Tu so bih med rado-vanjem vsega naroda koronani s sveto korouo svetega Vaciava junaški kralji naši. Nagrobja in njih rakve silno prevevajo vsako češko srce, in ta sveta korona sv. Vaciava, shranjena v tem hramu, spominja nas zlasti najslavnejšega češkega vladarja, pobožnega, včlicega očeta domovine, Karola. Tu počivajo praški velepastirji in premnogi odličnjaki, kojih imena so zlato napisana v povestnici naši. Sredi kraljevskega gradu povspenja se naš velehram nad materjo Prago — slavni spomenik velike minolosti, vedni bnditelj vere in pobožnosti; svetinja, do koje vsi katoličani btaroslavne korone svetovaciavske negujejo neizrečno spoštovanje in ljubezen, — poslopje, kojemu gled^ umeteljstva daleč po Evropi ni jednhkega."_ Dnevne novice. (Novoletno čestitanje.) Po vsakoletni navadi je tudi danes izražal mil. gosp. stolni prošt dr. K 1 o-futar v imenu stolnega kapiteljna in duhovščine ljubljanske prevzvišenemu gospodu knezoškofu iskrena voščila za novo leto ter mej drugim v svojem nagovoru omenjal trudoljubivega delovanja j avstrijskih škofov za versko šolo. Prevzvišeni knezo-^ škof zahvaljujoč se za novoletna voščila izrazijo ^ željo, naj bi prepričanje o potrebi verske šole vedno bolj se razširjalo in izginilo iz vseh krogov napačno mnenje, da Slovencem ni potrebna verska šola, češ, da je naše ljudstvo dobro in verno. Versko šolo morajo zahtevati škofje kot vdruhi katoliške resnice in boriti se zd-njo vsi zavedni katoliki tudi med Slovenci. (Občinski sv^ ljubljanski) je imel sinoči sejo. Ker zaradi pomanjkanja prostora ne moremo danes priobčiti obširnega poročila, omenimo le, da je mestni zbor sklenil, število redarjev zvišati na 36 stražnikov iu 2 detektiva Na predlog odbornika g. Prosenca zbor sklene, da bode posredoval pri šolskih oblastvih, naj bi se pouk za učence in učenke I. iu II. razreda pričenjal stoprv ob 9. uri. V komisijo za dopolnilne volitve trgovske in obrtniške zbornice je bil izvoljen podžupan g. Potričič. Prošnji ,Alojz^jevišča" se je ugodilo, prošnja Al. Korzike se je odklonila. (Zakon, s katerim se vravnavajo učiteljske plače na Kranjskem), je sicer razglašen v deželnem zakoniku in veljaven, pa plače še niso vravnane, da bi se mogle že s 1. januvarijem nakazati učiteljem. Deželui šolski svčt se je že posvetoval o uvrščenji učiteljskih mest v nove štiri razrede, a po zakonu mora tudi deželni odbor pritrditi sklepom deželnega šolskega svčta. Sicer pa učitelji, katerim se bode plača povišala, in takih utegne biti dve tretjini, ne bodo na izgubi zaradi zakasnenja, ker se jim zvišana plača šteje po zakonu od 1. januvarja nadalje. Iz poročila čast. g. kanonika KI unt v deželnem zboru o proračunu normalno - šolskegt zaklada posnamemo, da od 530 učiteljskih služet pride le 26 (5»/o) » I- razred s 700 gld., 53 (10®/, v II. razred s 600 gld., 186 (35»/o) v III. razrec s 500 gld., in ostalih 265 (50%) v IV. razred ( 450 gld. Provizorični učitelji, katerih je 70, pa do bivajo le po 360 gld. na leto in so jim te znižani plače že nakazane. (Železniška dovozna cesta v Trzinu) je dode lana, torej se bode tudi ta postaja otvorila, ko s( bode začelo voziti po kamniški železnici. Gospod Majdič bode od svojega mlina v Jaršah napravil železni tir do kamniške železnice. (V Šiški) je dnč 29. t, m. ogledovala komisije občinsko cesto, katera vodi iz Šiške na polje prekc državne in kamniške železnice in ki se je zaprle zaradi nove železnice. Ker to silno ovira vožnjo iz Šiške na onostran železnice ležeča polja, pritožili se je občina proti zatvorjenju te ceste. Nameravs se tore) napraviti cesto pod železnico, kar bi pc proračunu inženerjev stalo najmanj 8000 gld. Državna in kamniška železnica bi jeden del troškof prevzeli, ostalo pa bi morali plačati posestniki, kateri potrebujejo to cesto in občina. Obravnava sf nadaljuje, ker se ni doseglo sporazumljenje gled^ doneskov k zgradbi. (Za nadučitelja v Šiški) je deželni šolski svči imenoval gosp. Antona Javorška, nadučitelja v Mengišu. (Afričanska misijonarja.) P. Ksaver Gejer ir P. Daniel Sorur Pharim Den sta sinoči v hiši katoliški^ rokodelskih pomočnikov predavala o suženjstvu ob belem Nilu, kjer je njuna misijonska postaja. Ustanovljena je bila leta 1846; prvi vodja j« bil P. Maks Rjilo, ki pa je kmalu umrl v Kartumu. Njegov naslednik je bil naš rojak dr. Igu. Kno-blehar, ki je postajo utrdil ter ji pridobil pokroviteljstvo presvetlega cesarja avstrijskega. V Kartumu je zgradil velikansko hišo in postaji sv. Križa in Gondokoro. Obširno je P. Geyer govoril o novem proroku Mahdiju, njegovem kraljestvu, o trŠtvu e sužnji itd. Gospod misijonar je sicer govoril celo uro tako zanimivo, da bi ga bili še radi poslušali. Naposled je tudi zamorski duhovnik v nemškem in francoskem jeziku ob kratkem povedal svojo zgodovino in svojih bratov žalostno stanje. — Navzoči so bili prevzvišeni gospod knezoškof in mnogo odličnega občinstva. (Iz vipavske doline) se nam poroča: Celi december burja neprenehoma brije, da ljudje kar v cerkev niso mogli. A tako hude, kakor je bila v nedeljo in ponedeljek, ljudje ne pomnijo. Iz Št. Vida do Vipave je nekda včeraj 16 mož držalo pošto, a vse preobrnilo, proti Šturji jim je vzelo cel6 zaboj za pisma. Vendar so pisma rešili, a ostanki se še danes vidijo. Kohko šip je utrla, koliko kamna in opeke je zmetala s streh, oluščila smeta od zidu in koliko dreves jc polomila, videli i)omo še le takrat, ko pojenja. Nebo je sicer jasno kakor ribje oko tudi obligatne zastave na Nanosu, Kelku in Cavnu ni, a vendar te hoče zdaj prevrniti, zdaj zopet vzdigniti od tal. Tudi na goriško stran ni dosti bolje; poštni voz se je večkrat prekucnil, ostali promet je pa tako ustavljen. (Odpoved.) Ravnatelj kranjske hranilnice, gospod dr. Jos. Suppan, odpovedal sc jo odvetništvu in je izbrisan iz seznama kranjskih odvetnikov. (Ljubljanske čitalnice pevski sbor) je pri včerajšnjem občnem zboru sklenil, da se razdruži. Kakor se nam poroča, bila so temu povod nasprotja med izvršujočimi in plačujočimi člani. Skoraj 30 let jo pevski zbor ljubljanske čitalnice slovel kot jeden prvih na Slovenskem ter sodeloval skoraj pri vseh večjih slavnostih tudi izven Kranjske; sedaj pa se razdruži vsled — osebnostij, kar je med nami že stara navada. Svojega imetja pevski zbor ni imel, med udi nabrano gotovino je podaril družbi sv. Cirila in Metoda 100 gld., .Narodnemu Domu" pa 130 gld. (Občni zboi- Slovenskega učiteljskega društva) vršil se je v ponedeljek ob 9. uri v magistratni dvorani; navzočih je bilo nad 50 učiteljev in uči-teljia. Zborovanje je pričel predsednik društva c. kr. šoUki nadzornik g. Andrej Žumer, pozdravljajo mnogobrojno došle člane. Pred vsem omeni, da sta bila za društvo dva vesela dneva v minolem letu, to je bil dan poroke nadvojvodinje Marije Valerije in desetletnica g. barona Winkler-ja, odkar je postal deželni predsednik ua Kranjskem, moža, ki ni le skrben oče vsi deželi kranjski, ampak tudi posebno naklonjen učiteljstvu. V obeh slučajih odzval se je odbor korporativno z najudanej-šimi čestitkami. Ustanovitelj .Učiteljskega Tovariša", g. ravnatelj Andrej Praprotnik, je po tridesetletnem uredovanji list prepustil .Slovenskemu učiteljskemu društvu", katero im« sedaj svoje glasilo, katero naj bi društvu bilo v podporo. Veselo znamenje je gotovo, da so se povsod ustanovili in se še ustanavljajo v raznih delih dežele okrajna učiteljska društva. To pa nikakor ne ovira delovanja .Slovenskega učiteljskega droštva". Ono ostane, kar je bilo, osrednji organ za vse slovensko učiteljstvo, ker šteje udov po raznih krajih Kranjske in tudi v vseh drugih slovenskih kronovinah. Predsednik omeni, da je društvo pristopilo k .Zavezi slovenskih učiteljskih društev" in se vdeležilo po delegatih občnega zborovanja v Celji. Društvo hoče tudi nadalje delovati v eminentno lojalnem smisla, na podlagi obstoječih šolskih postav za prid in napredek ljudskega šolstva po vseh slovenskih kronovinah. Za to delovanje ga budi Najvišji zaščitnik ljudskega šolstva v Avstriji, presvetli cesar Fran .Tosip I., kateremu zakliče govornik trikrat .Slava" in .Živio". Tajnik g. Kruleč obširno poroča o odborovem delovanju. Odbor je odposlal dež. zboru peticijo za zboljšanje učiteljskih plač, katero se je letos doseglo. Žal, da ne bodo tega deležni tudi ljubljanski učitelji in učiteljice. Hvala za to gre sploh vsem deželnim poslancem. Tajnik dalje izreče zahvalo g. Andreju Praprotniku, ki je društvu odstopil .Učiteljskega Tovariša", kateremu je urednik g. Žumer, upravitelj pa g. Kokalj. Pri tem pa je mnogo pomagal z besedo in dejanjem C. kr. okr. šol. nadzornik g. Fr. Leveč. Naj bi se vsi učitelji zvesto oklenili društvenega glasila, posebno pa sotrudniki. Gosp. prof. Antonu Nedvčdu se je izročila diploma častnega člana, ki je obljubil, da ostane vedno iskren prijatelj slov. učiteljstva. Narodni deželni poslanci so želeli imeti klubova posvetovanja v društveni sobi. Ker pa hišni gospodar grof Blagay s tem ni bil zadovoljen, je odbor stanovanje odpovedal in knjižnica se je prenesla v prostore IL mestne šole. Umrli so tekom leta : Gospa učiteljica Kernova, omožena Pfibilova, bivši predsednik društva gosp. Govekar in g. L. Arko, nadučitelj v Sodražici. Vsem blag spomini Odbor jo imel sedem sej, društvo šteje nad 80 pravih, dva podporna in jednega častnega uda. Naj bi slov. učiteljstvo tudi v prihodnje delovalo v lepi slogi z duhovščino v prid slovenske mladine! Zbor je odo-brovaje potrdil tajnikovo poročilo. Blagajnik gosp. nadučitelj Tomšič poroča o deaarnem stanji društva, katero je še precej po-Tolj«o. Dohodki so iznašali skupno 166 gld. 1 kr., v blagajnici je ostalo še 87 gld. 16 kr. Pregledo-valci računov izvolijo se gg.: Armič, Jozin in Majer. Knjiittičar gosp. Kokalj poroča, da ima društvo doslej nad 300 knjig in da je natisnen zapisnik kajig, kateri je vsakemu društveniku na razpolaganje. — Potem se je razpravljalo o prenaredbi društvenih pravil. .Učiteljski Tovariš" postane lastnina in glasil« društva in dobi istega vsak ud, ki plača 3 gl. udnioa. Podporni člani plačajo 1 gld. ua leto. Ako bi se društvo razrušilo, pripade vse društveno premoženje »Kranjskemu učiteljskemu podpornemu in penzijskemu društvu" za učiteljske vdove. Gospod učitelj L u z n a r naglaša velike zasluge ravnatelja gosp. Andreja Praprotuika za .Slovensko uči- teljiiko društvo" s tem, da mu je .Učiteljskega To-, variša" brezplačno izročil v Ust. in za slovensko j ljudsko šolstvo sploh ter nasvetuje, uaj se gospod j ravnatelj Andrej Praprotnik izvoli častnim članom, čemur zbor enoglasno z .Živio"- in ,Slava"-klici pritrdi. — Gosp. Trost nasvetuje, naj bi vdovi ua?rlega učitelja gosp. Go vek »rja, kateri je v najhujših časih protinarodnega pritiska vodil kot predsednik .Slovensko učiteljsko društvo" in si s tem pridobil velike zasluge, društvo darovalo primeren znesek za spomenik pri sv. Krištofu. G. Tomšič ta nasvet podpira in naglaša, da je ranjki g. Govekar v najhujših časih od leta 1876. do 1882. vzdržal .Slovensko učiteljsko društvo" na površii. Skleue se, da odbor določi prispevek. — Za občni zbor .Zveze slov. učiteljskih društev", kateri se bode druifo leto jako slovesno vršil o Binkoštih v Trstu, izvolijo se gospodičina Miklavčič, dve gospodičini Praprotnik in gosp. Trost. Ostali trije delegati bodo se pozneje izvolili izmej ljubljanskih učiteljev. V društveni odbor so bili izvoljeni gg.: Žumer, Kruleč, Tomšič, Kokalj, Bahovec , F u r 1 a n , Razinger, Rakteljin Trost. Gosp. predsednik 2umer so v sklepnem govoru zahvaljuje za mnogobrojno vdeležbo iu posebno veselje izraža, da je navzočih lepo število gospodičin učiteljic. Potem je predaval gosp. učitelj Luznik o didaktofonu jako zanimivo ia poučljivo. (Celovški Slovenci in ljudsko štetje.) O tem piše celovški dopisnik .Cehu": .Vsi smo radovedni, kako se bode končalo ljudsko štetje v Celovci. Ko bi nemška gospoda na magistratu zopet tako zmanjšala število Slovencev, kakor pri zadnjem štetji, vložili bodo Slovenci pritožbo, katero bodo podpisali vsi, da se bode vlada uverila, kje j« pravicoljubje." (Državnozborske volitve) namerava vlada, kakor se poroča z Dunaja, razpisati še-le prihodnjo jesen; delegacije bodo zborovale meseca maja. (Južna železnica) je imela letos dohodkov 41,517.796 gld., za 28.515 gld. več ko v prejšnjem letu. (Zgubil) je nekdo zlato uro z zlato verižico. Ura je dragocen spominek in ima na zadnji strani vrezane črke „Dr. V. C. S. 6/VI. 88". Najditelj naj oddš, uro v tukajšnji mestni stražnici proti dobri nagradi. Raznoterosti. — Zamenjeni trupli. V Sofiji izhaja joči list .La Bulgarie" pripoveduje to-le zanimivo dogodbo: Nedavno je umrla v Niči neka Nemka W. Njena v Potsdamu bivajoča mati je brzojavila v Nico, naj se pošlje truplo umrše hčere v Potsdam. Ko so krsto odprli, da bi mati še jedenkrat videla obraz svojega otroka, osupnila je zagledavši v krsti truplo starega ruskega častnika v uniformi. Dotični pogrebni zavod se je bil namreč zmotil ter poslal truplo umrle Nemke v Smolensk, ruskega častnika pa v Potsdam. Ko je mati zvedela, od kot ta pomota, pisala je oblastvu v Smolensk, naj pošlje truplo njene hčere v Potsdam. Toda oblastvo jej je odgovorilo, da je njeno hčer pokopalo s častjo, kakoršno je zaslužil častnik. — Največji hotel na svetu. Kakor se poroča iz Novega Yorka, sozidal bo Waldorf Astor h6tel, ki bo največji na svetu. Imel bo 17 nadstropij in bo 225 čevljev visok. Zgrajen bo iz opeke in bo stal jeden milijon dolarjev. Predrzna popotovalka. Iz Carjigrada se poroča: Angleška pisateljica Bishop je ravnokar iz Kalkute došla semkaj. Na konji je prepotovala dolgo pot od Indije do Trapecunta in istotako spremlje-vana od jednega svojih služabnikov prepotovala je Afganistan, Perzijo iu azijsko Turčijo. V Perziji pa so jo napadli roparji in jo popolnoma oropali; svoje življenje pa je otela z begom v Teheran. Telegrami. Trst, 30. decembra. Avstrijsko-ogrska ladija „Maria Adriana" se je odtrgala predvčerajšnjem vsled silne burje v tržaškem pristanišči od sider in utonila, četudi so jo skušali rešiti trije llojdovi parniki. Šest mož so oteli, štirije so utonili. Blm, 30. decembra. Od 1. januarija 1891.1. naprej bo moral plačati vsakedo en frank vstopnine, kedor si bo hotel ogledati vatikanske muzeje in galerije. Pariz, 30. decembra. „ Journal des Debats" poroča, da je Parnell sinoči došel semkaj. Z O' Brienom se bržčas snide v Parizu. Dunaj, 31. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja postavo o nadaljni začasni uravnavi ^ kupčijske pogodbe s Turčijo in Bolgarijo; , nadalje razglas celokupnega ministerstva o ' podpori povodom povodnji na Češkem, Nižje-! avstrijskem, Zgornje-avstrijskem, Šleziji iu Predarelskem prizadetim prebivalcem kakor tudi o državni podpori za stradajoče Moravče. Varšava, 31. decembra. Okrajno sodišče v Petrokovu je obsodilo dva prebivalca iz Lodza. ker sta šuntala ljudi, naj se selijo v Brazilijo, na enoleino ječo. I. številka IV. letnika je ravnokar izšla v obsegu treh pol in okrašena z ličnimi ilustracijami; tudi zavitek je iinstrovan. Razposlal se bode .Dom in;Svet" v petek dnč 2. januvarija prih.leta. Vsebina mu je nastopna: 1. .P. Ladislav Hrovat", C. kr. prof. v p. Sp. P. H. 3. .Kam?" ZI. J. —ek. 3. .Kakor— nekdaj I" ZI. Josephus. 4 .Erazem Tatten-bach". Žaloig. Piše Prokop. 5. .Goslačeva hči". Piše T. 6. Florijan Skomljan". Piše Martin Molek. 7. .Na valovih Savinje. Sp. A. Sušnik. 8 .Sebi". ZI. J. —ek. 9. .Povodnji mož". ZI. A. H. 10. .Misli". ZI. —a—. II. .Andrej Kačič-Miošič", narodni hrvaški pesnik. Piše Fr. Kovačič. 12. .Dva kralja.' Romanca. ZI. A. M. 13. .Ci-tice iz zgodovine slikarstva, zlasti slovenskega." Piše —i— 14. .Beseda — kje si ?" Piše J. M. 15. .Časnikarstvo poljsko (varšavsko)." Piše Tjtus Sopodzko. 16. .Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu." Piše F. S. Lekše. 17. Slovstvo. A. Slovensko. Letopis .Matice Slovenske" za 1. 1890. Uredil Anton Bartel. — Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Piše Jos. Stare. — B. H r a š k o. Ptice. Nap. Davorin Trstenjak. — O pristojnom ponašanju i čistoči. Nap. Jos. Kotarski. — Duhovna razmatranja. Nap. dr. M. Stiglic. — Ruska biblioteka. — C. češko. Život na onom svžiž. Pod. Eli4š Merič. — O bidč lidskč. — Kra-tochvilnd historie optdka Velikanu Velikdnoviči. Nap. Pr. C. — D. Srbsko. Narodne pripovijesti i presude. Pok. Vukvit. Vrčevič. 18. Raznoterosti. Naše slike. — Ladija v ljubljanskem barju. — Slike: 1. .P. Ladislav Hrovat", 2. .Sveta družina v betlehemskem hlevu", 3. .Povodni mož", 4. .Andrej Kačič-Miošič", 5. .Slikar", 6. .Obdar-jenje k^nj v Št. Jerneju na Dolenjskem", 7. .Ljubljanska stolnica in škofijska palača". — Cena listu je: Za celo ieto 3 gld.; za pol leta 1 gld. 50 kr. Za več dijakov skupaj na leto 2 gld. 60 kr Vredništvo io upravoištvo je v .Marijanišču". Za ljubljanske naročnike posreduje iz prijaznosti .Katoliška Bukvama". Tremensko nporočllo. I Cas Stanje —--Veter Vreme š ______crakomert toplomen ® opazovanja ^ „„ ■ g ~ jTTn. zjut.I Tii S ^1T4 sIH^h^ ofiliSnčT „ 30 2. u. pop. 745-4 —9'6 sl. vzh sneg " 9. tt.zvee. 747 6 -10 2 „ oblačno Srednja temperatura —lO^", za 7 5" pod normalom Dnna|Mka borza. (Telegrafično poročilo.) 31. decembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16^ davka) 90 gld. 1,0 in. Srebrna . 5% „ 100 „ . 16* „ 90 . 15 „ avstr. zlata renta, davka prosta . . . 106 „ 95 „ Papirna renta, davka prosta............102 . 45 „ Akcije avstr.-ogerske banke............990 „ — , Kreditne akoije ....................306 . 75 „ London.............113 . 70 . Srebro .............— „ — . Francoski napoleond.........9 . 04 „ Cesarski cekini...........5 „ 41 „ Nemike marke ..................55 . 90 „ Hiša na prodaj na Vevčah pri papirnici, ki se lahko porabi za gostilno, prodajalnico ali pa za stanovanje tovarniškim delavcem. Pogoji se zvedo v gostilni pri gospej Kuhar-jevl pri D. M. v Polji. (2-S) 8t«fO aradle popravlja in pr»n«vli«, po«rebru|« in Ivan ^^ Kregar, ^pasars- LJUBLJMA, o 1J a n 8 k » izdelovatelj ^^^^^ ^esta 3, cerkvenega gostilne orodja »pri zvezdi«), opozarja in toplo priporoča preč. duhoričini in si. cerki-enim predstojništvom svojo novourejeno p©,©ajrsi5,o delaljaioo, v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kol: (9) monitranoe, olborJJe, kelihe, taberna- keljne, »vednike, Ižstenoe itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cend po poslanih uzorcih ali lastnem nairtu. ■oitojd auju)$0d oueijAejds ojgop ajisud u3b|{[ -maj jfjiu ^ 1TMtiillOVy«!M14> lota.' Zalogo najlepših grobnih spomenikov ima Eiinaj, IX., »pitalj^aNNo Sit. 19^ Grobni nakit od granita, grobno omrežje in grobne svetilnice itd. Naročila za izdelovanje rakev. prevažanje spomenikov lu v,sa v to stroko soadaioča naročila se hitro iu u aj-(52—9) eeneic uvršuieio Otf IhiHtrovani cenil, i zastonj in fcanho.-^^t^ Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Ka,lodont. Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. Neikoilljivo celo zu najneinejše zobe. "^^J V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr. (10) novemtt letu izrcham vsem svojim p. tt. gostom, prijateljem in znatteem najboljša voščita proseč nadaljnje uahloiijenosti. Sprane Sertinz X obiteljo. k X i^eleziiiiio ALBIN-a C. AHČIN-a, v LJUBLJANI, Gledališke ulice štev. 8, o 3 »< l i staro železo, niesin^, baker, kositar, svinec knpnje se vedno po najvlsjlli cenali. cink, (12-12) Zahvala in i)riporoH\o. Zahvaljtijč se najtoplclc za dosedanjo naklonjenost priporoča se udano podpisani povodom nastopa novega leta p. n. častitemu občinstvu, zlasti prečast duhovščini, najidjudneje tudi v prihodnje, zatrjtijoč, da hode v svoji y hrivnici na SentpetersM cesti št 2 sJcrbi l za najboljšo postrežbo. Svojim častitim naročnikom voščim veselo novo leto. (1) Josip liuhovnik, Irirec in rljasuljar. st. 2469G. (3-3) V § 13. določil o dobivanji vode iz vodovoda mesta ljubljanskega je ustanovičeno, da je plačevati vo€lov€i€liio nakladal v štirili eikoliliili ol>i*oliili ol> vsa- cega četrtletja solnčnega leta. Po vodomeru oddajano vodo in kakovo veče potroške je plačevati konci vsakega meseca (za bolj malo tudi konci vsakega četrtletja). Pristojbino za vodomere in ono za požarne i)ipe ali hjdrante je plačevati v poluletnih naprejšnjih obrokih. Hi.šni gospodarji bodo dobivali plačilne naloge dn6 1. Januarija, L aprila, 1. julija in 1. oktobra. Predi)isani znesek pa bodi vplačan med L in 14. dnčm februarija, 1. in 14. maja, 1. in 14. avgusta in 1. pa 14. novembra meseca. Onim hišnim gospodarjem, kateri ne bodo plačali pripadajoče vodovodne naklade do obrokov tii navedenih, zaračunavale se bodo 6% zamudne obresti; če pa vodovodna naklada ne bode plačana pri mestni blagajnici najkasneje do 30. aprila, oziroma 31. julija, 31. oktobra in 31. januarija, l)ode mestna občina po upraviteljstvu mestnega vodovoda zaprla dotok vode v dotično hišo in izterjala zaostalo vodovodno naklado izvršilnim potom. P. n. hišni gospodarji naj vzemo na znanje to naredbo in naj se po nji ravnajo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljnbljnne, dne, 2:3. decembra 18S.K). Župan: Grasselli, 1. r. ^scm sorodnihom, prij/itctjcm in znanccm vošči veselo tioiw teto 1891 (1) rabina Siiosche. želi Velečastitim in p. n. noročnikom srečno in veselo novo leto I 1 ter prosi naklonjenosti v })odoc';e ^ I Leop. Tratnik, ; (1) pasar v Ljubljani, sv. Petra cesta 27. ^ A \ Baimateljfitvo C. kr. priv. vzajemno-zavarovalne družbe proti požaru v Gradci najuljudneje naznanja svojim p. n. družljenikom. da se vplačevanje društvenine za L 1891 prične s 1. Janiivarijem 1891. 1. ter se vsprejema vsaki čas pri društveni blagajnici v lastni hiši št. 18 20 Sackstrasse v Gradci ali pa pri zastopništvih v Celovci in Iijubljani*) in pri okrajnih komisarijatih. Nadalje se naznanja, da se povrne, razven z razglasom z dne 5. septembra 1888, št. 12.480, splošno dovoljenih odpisov od po tarifa predpisanih društvenih la«^r<> cei-lo-eiio i>«M-ilo istotako že izgotov-Ueno, kakor: albe, korske srajčloe, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter pre.«krbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. v zalogi imam tudi pasarske cerkvene Izdelke, n. pr : monštrance, sretifnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po mogoče nizkej ceni. jO —1) Velespoštovanjem 3Iarijii llofl>aiier v Ljubljani. Sargove glicerinove specijalitete. Odkar sta izumila gliceri.nove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg. rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje kneitje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Liel ig, prof. pl. Hebra pl. Zeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd . dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Meister v Gothi td. Glicerlnovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr. v škatljii-i «:»kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po H koščke......CO kr. Medeno gllcerinovo nillo v zavitku po 3 koščke.......! 00 , Tekoče flieerlnovo milo v steklenici............(j:, " (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) Glicerinova ustna krema v steklenici............... „ Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in od.ttranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke . . . , „ 120 Kil llllll\T glicerinov* zobna krema po........^ _.;{;, ■ J (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in Icr. zalagatelj na Dunaj^l Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. (jš) J Prva kranjska, na mnogih razstavah odlikovana, leta 1822. ustanovljena (4-2) ; lesna, ilUa In slUa olrt UE. Pakič v Iijubljani, prijioroč-i p n. naročnikom garantirano pravo žimo (razločiti (d s fibrizom in druf^imi stvarmi namešano žimo), morsko travo (Seegras) preproge iz lesene volne po čudovito nizkih cenah ; razno kuhinjsko orodje, fine škafe, čebre m banice za kopanje, pletene kovcege za potovanje v raznih velikostih, najfinejše košarice z dvema pokrovoma in takozvane „Stefanie"-košarice, kakor tudi navadne košare po najnižiih cenah. Ziin.tnja naročila Izvrše se takoj s pov7A'tjeni. OOOOOOOIOIOIOIOIOOIOOOOO Zobozdravnik Schvveiger staiiiije hotel .,Stadt IVieii" fpri Maliču: štev. 23 in 24, II. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9, do Vjl- ure. Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi zobem prikladne. (30) Za vsa dela se Ja mei. "•H Vsem čast. znancem in prijateljem vošči veselo in srečno novo leto (2-1) rodbina Karol Pollak-ova. Spretnega orglarskega ali pa tudi mizarskega pomočnika, ki je pri orglarstvu že dlje časa delal, takoj sprejme (3-3) Franc (jioršie, orglarski mojster v Ljubljani.