—-    140   ------
Jezikoslovne in zgodovinske reči.
Spisal P. Hicinger.
Ceterti zvezek Kukuljevičevega „Arkiva za povjest-nicu jugoslavensku" je v „Novicaht4 vlanskega leta stran 407 s pohvalo omenil že slavni naš Terstenjak. Nektere reči se mi zdijo toliko tehtne za naše slovenske strani, da jih tukaj nekoliko več opišem, in zraven pridenem nektere svoje misli in najdbe.
/. Prihod novih slovenskih rodov v naše kraje.
V načertu jugoslavenskih povestij do IX. stoletja slavni dr. Fr. Rački govori (str. 249) tudi od Slovencov, ki so proti koncu šestega veka se naselili iz novega razun Panonije v Noriku, Istri in Karnii. S preslavnim Ša-f ar i kom vred stavi on prihod teh Slovencov med leto 591 do 595. O tem naseljevanji Slovencov je bilo že mnogokrat govorjenje v ^Novicah", in kmalo se je stavilo v leto 334 pod imenom 55Sarmatov limigantov", kmalo v leto 550 ali nekoliko pozneje, v oziru na prestopanje slovenskih narodov čez Donavo. Dr. Rački dokazov za omenjeno dobo ne naveduje, pašafarik se povračuje izrecno na pripovedi in liste tistih starih časov. Kaj tedaj obsegajo njegovi dokazi?
Kolikor pripovedujejo zgodovinarji Prokopi, Teofi-lakt, in drugi od prestopanja slovenskih narodov čez Donavo v koncu petega in skorej v celem šestem stoletji, (poprej namreč se imenujejo le unstran Donave), nam kaže same napade v Mezijo, Tracijo, Macedonijo in Dalmacijo; Panonija je le deloma zadeta, Nori k, Karnija in Istrija celo ni imenovana sred silovitih navalov. Še le v letu 595 pove Pavel diakon od pervega boja med Slovenci in Bavarci, in papež Gregor v listih iz leta 599 in 600 govori od vstopanja Slovencov v Istro in Italijo. Prokopi, ki je pisal o gotiški vojski krog leta 552, tudi naveduje stanovavce teh dežel, ki so prebivali med jadranskim morjem in Donavo, in imenuje narpoprej Dalmacijo, Liburnijo in Istro, dalje Venete, te vse ob morji; nad njimi Siscijane hi S vabe, dalje Kar ne in še Noričane, Panonce in Dake. Slovenov ne imenuje nikjer, razun če stari Slo ve ni tičijo v imenih Norica no v, Panoucov in S vab o v, kar je pa treba dokazati od drugod. V gotiški vojski je le enkrat navedena slovenska četa, ki je prišla Belizarju v pomoč; Narsetu so bili le Longobardi v podporo. Ko so pa leta 568 Longobardi šli Italijo posedat, so sicer še razni narodi z njimi bili v družbi, pa jSloveni se ne berejo, razun če so v imenu Noričanov inPauoncov, toda, to so stari slovenski rodovi. (Procop. debell.goth. 1. I. II. III. Teofilakt 1. VII. in Stritteri editione. Gregorii M. epist. I. VII. 9. X. 36. — Pauli diac. 1. I. 27. 1. IV. 7.)
Razun imenovanih dokazov se zamorejo še nekteri privzeti, ki dobo, o kteri so prišli novi slovenski rodovi, še bolj natanko določijo. Kakor piše Prokopi, so krog leta 548 Franki se polastili dela Venecije, celo so za kralja Teodeberta razprosterli svojo oblast čez Nori k in Pa-nonijo, in so jo deržali še leta 590, kakor se kaže iz listov tiste dobe. Ln kar posebno utegne tisto dobo pojasniti, Franki so v več mestih tistih krajev postavili škofe svojega rodu, in to je še veljalo leta 590 ali 591; nasprot pa iz tistih mest zginejo vsakteri škofje, kakor naglo so novi slovenski rodovi se zemlje polastili; med drugimi Janez, panonski škof, pribeži leta 599 v Venecijo. Imenovane pa so mesta Avgusta, Bekonija in Tibur-
nija; Avgusta, menijo učeni, da je Augsburg; pa Tiburnija nam je znano staro mesto blizo Spitala Da Koroškem; Bekonija pa ugibajo, da je Brennija ali Brevnija na Tiroljskem; pa menim, da je nar hitreje le Betovija ali Ptuj na Štajerskem. Tedaj v teh mestih so leta 590 ali 591 še Franki, in z njimi vred Bavarci; kar leta 595 pa se ima ondi bavarski Tasilo bojevati s Sloveni. Kaj more jasnejše kazati, da so Slovenci v te strani prišli med letama 591 ali 592 in 593? Se se da to dokazovanje pojasniti z drugo pri-godbo. Poprej so Sloveni, tudi še z Avari vred, le na-merjali na južne dežele, Mezijo, Tracijo, Macedo-nijo; v letu 592 — 594 pa je oboje poleg Tise hudo natolkel bizantinski vojvoda P ris k. Ravno ta nesreča je utegnila S love ne prisiliti, da so se proti zahodu, skozi Panonijo v Norik, Karnijo in Istro zavalili. (Procop. 1. III. 33. — Epistolae Theodeberti R. ad Justinianum Irap. apad Duchesne, episcoporum Venetiae ad Mauritium Imp. apad de Rubeis p. 272 — Gregorii M. ad Mariniamum Rav. I. IX. 9. — Theophanes et Anastasius apud Stritter.)
(Dalje sledi.)
-----    148    -----
Jezikoslovne in zgodovinske reži.
Spisal P. Hicinger.
/. Prihod novih slovenskih rodov i? naše kraje.
(Dalje.j
Od kod pa so   prišli  ti novi slovenski naseljenci?   Dr. Rački (str. 252) se ozira na Šafarika, ter pravi, da iz zatatranskih strani,  in  v  dokaz naveduje imena narodov,  ki  so  poleg  letopisov starega Nestorja  stanovali v tistih straneh,  ki se pa po tem  nahajajo tudiv v Noriku in Panonii.    Stodorani se kažejo krog mesta Štire, ki se v starih  listinah   imenuje   „Steier  in  Stoder";   Suselci ali S ušli   na   Lasnici   v  doljnem  Štajerji,   kjer  stare  listine znajo faro „Susenzelier", opominjajo na Suselce ali Susole na litvanskih granieah; panonski Dudljebi okoli Blatnega jezera, kjer je bila kdaj krajina Dudleipa, kažejo na Dud-ljebe  med  Bugom   in   Štirom,  ktere  so   si Avari leta 563 upokorili.   Tudi   ime  Slovencov opominja na unstranske Slovjene,   ki   so   poleg  Nestorja   prebivali   krog   jezera Umerja,   ondi  kjer   se   je   postavil   slaviti   Novgorod. Misliti si je,  da so s temi zatatranskimi Sloveni  potegnile tudi   nektere  plemena,   ki   so   se  pred   nekterim   časom že vselile bile v poddonavskih straneh. Tudi nektere imena rek se strinjajo z zatatranskimi vodami;   Sana ali Savina in Štira na Štajerskem   opominjate  na  enake   reki v Galicii. Kazim tega pa se zamore še mnogo imen iz slovenske zemlje primerjati  z imeni v zatatranskih  in v poddonavskih deželah. (Primeri Nestorjeve letopise in A nagi t az j a  pri Stritteru).   Poljani  ali B ulj a ni  zatatranski opominjajo na Poljane na Kranjskem in na Bulje v Istri; Kadi m i či   krog Radoma  na Poljskem najdejo enake Radomlje in potok Radomljo na Kranjskem; Bjatiči zatatranski se  morebiti strinjajo   z Bi tn jam i  na  Kranjskem in  z V i tanjami  na Štajerskem;   Vojnici   v Poddonavji se   dajo   primeriti  Vojniku  (Hohenegg)   na   Štajerskem, S a ku lati   pa   s  Sokovo   (Himmelsberg)   na   Koroškem, j ti   Kun čin i   s  Rončino   na   Goriškem;   Sjeverani   na Diesni v Rusii,   in  na Donavi  v jugu opominjajo zopet na Severin na kranjsko-horvaški meji.   Med gorami   in rekami se Javornik   nahaja  na Koroškem   in  na Kranjskem  kot v Tatrah;  Bele,  Bistrice,   Šujca so na Kranjskem in Koroškem,  in Raba  na Štajerskem,   pa  tudi   v Galicii  in na Poljskem Bjala,   Bistrica,  Raba   in   Švica.    Med kraji in mesti pa imamo K rakovo, Ternovo, Beč, Bo-
hinj na Kranjskem, Rogatec na Štajerskem, kot v Ga-licii Krakov, Tarnov, Bječ, BohnijoinRohatin: celo naša bela Ljubljana se nahaja v poljskem Lub-iinu; in Moravče na Kranjskem se snidajo z reko Mo-ravo v Serbii, če ne tudi z Moravo v zahodnem koncu tatranskega gorovja. Tako primerjanje bi se utegnilo še na mnogo strani pomnožiti.
v
2. Cakovci med jadranskim morjem in Savo.
v
O Cakovcih je govoril po Vuku v lanskih ^ovicah44 (str. 370 in d.) gosp. Kobe; o njih govori tudi dr. Rački v Arkivu (str. 254). On pravi tedaj, da Cakovci so ostanjki tistih Slovenov, ki so z A vari vred v pervih letih sedmega veka Rimljane pognali iz Dalmacije, in Solin leta 630 razrušili; so se tedaj pred prihodom Horvatov in Serbov vselili med morjem in Savo. Njih jezik je nekako v sredi med horvaško-serbskim in med slovenskim; več različnost tega jezika naveduje dr. Rački, ki jih ni omenil Vuk. Povzamem jih tukaj. Cakovci govorijo sudec, sudoc, Horvatje in Serbi sudac; p on, vona, boha, sonce namesti pln ali poln, volna, bolha, solnce; suč, tuč, vuč, so k o, t oko, voko namesti s lic ali sleč, tlič, vlič, slko ali slečejo, ti ko, slko: učenji, sedenji, enako Cehom, namesti učenje, sedenje; rekol ali rekel, pri šol, prišel, ko imajo Horvatje in Serbi rekao, prišao. Besede staroslovenske imajo Cakovci, ki so jih zgubili Horvatje in Serbi: jašč (voran), bujol (stultus, starosl. bujati, stulte agere), lob-zati (cielovati), en j a (starosl. ijnja, nune), dil (dlja). Besed litvanskih nimajo, ki se pa nahajajo pri Horvatih in Serbih: veruga, horv. lanac; hudost, horv. pakost; p i š č e n e c, horv. pile.
Mislim, da nektere imenovanih različnost se nahajajo tudi med Slovenci sem ter tje; na pr. v Bledu in Bohinji pravijo tudi točem, ob 6 če m, boha, tost namesti tol-čem, oblečem, bolha, tolst alitovčem, ob ovcem, bovha, tovst, kakor govorijo drugod. Krog Šent-Vida pri Zatičini se sliši terdo peršel ali peršol, kozelc ali k o z o l c, ko drugod govorijo peršu ali prišev, kozuc ali k o zeve. Morebiti bi ne bilo napčno, takošne enakosti in različnosti še dalje preiskovati; po njih bi se utegnila stara slovenska zgodovina tudi kaj več pojasniti. Omenjene so bile nektere take posebnosti v besedah o Sarmatih linii-gantih in o imenu Kranje ali Kraj ne po gosp. Ravnikarji in Terstenjaku, in nekaj tudi po meni (v Novicah lanskih str.  198, 231 in 306).
(Dalje sledi.)
-----    165   -----
Jezikoslovne in zgodovinske reči.
Spisal P. Hicinger.
3. Starost pismenosti glagolske.
(Dalje.)
Prestavljen po J. M. se nahaja v „Arkivu" (str. lil in d.) sostavek J. Srežnjevskega 55o pismenosti glagolskoj% kteri ima veliko tehtnosti za staroslovenščino; nove najdbe so namreč zgodovino te pismenosti pojasnile prav obilno, kar naj se tukaj pove ob kratkem.
Dobrovski je stavil pocetke glagolskega pisanja v 13. stoletje; Kopitar v svojem „Glagolita Clozianus" je dokazal, da ni mlajše od 11. stoletja, in da se je počelo v Dalmacii; prof. Preis je leto 1843 poleg rokopisa, ki ee nahaja v parižki biblioteki po imenu „Abecedarium bul-garicum", poterdil starost za 10. ali 11. stoletja, pa hor-vaško Primorje odločil za pravi dom glagolice; profesor Grigorovič je našel na Sveti gori (Mons Athos) dva glagolska rokopisa, ravno tako stara, kakor „Glagolita Clozianus", ter zaterdil Bulgarijo za izvirno stran gla-golskih čerk; in v poslednje leto 1847 je arhimandrit Por-firi na Sveti gori našel utemeljivni list Iverskega samostana od leta 982, v kterem je gosp. Georgi podpisan z. glagolskimi čerkami.
-----    166   -----
Po vseh teh najdbah je vstalo tehtno vprašanje, je li gla g o lica starja ali cirilica?
Učeni Kopitar je terdil, da je giagolica slovenska abeceda, cirilica pa greškoslovenska, tedaj una neodvisno lahko starejša memo te. Prof. Preis tega ni dal veljati, marveč je skušal dokazati, da se je glagolsko pisanje pozneje izobrazilo po izgleda cirilovega. Prof. Gri-gorovič pa meni, da je pač giagolica starejša slovenska pisava, in da velika različnost med obojimi čerkami kaže poprej, da je cirilica v nekterih čerkah posnela glagolico; on pristavi celo, da poleg besed v nekterih rokopisih (Apostola iz XII. stoletja, in službe s. Metodja) se utegne sklepati, glagolico je znašel s. Ciril, in po tem glagolsko in greško pisanje v cirilico združil s. Metodi. Srežnjevski v poslednje šteje glagolico med novo vvedenje Bogomilov, po kterih je prišlo v horvaško Primorje. Kaj da meni slavni Šafafik v svojem „Pohled na pervovek hlaholskeho pis-menictvi", bo 3)Arkiv" prinesel drugi pot.
Med tem sta izdala dr. Hofler in dr. Šafarik v Pragi spis pod naslovom 5)GIagolitische Fragmente", in tu se pokaže nova, tehtna najdba glagolske pisave. V latinskem rokopisu listov nove zveze, ki se hranuje v nad-škofskem arkivu v Praži, sta namreč pridjana dva lista, pisana z glagolskimi čerkami, ki obsegata del cerkvenih molitev za velikonočni in binkoštni čas po greškem obredu. Učeni Šafafik sodi po podobšini, ki se kaže v začetku rokopisa, da je ta spominek kdaj bil lastina Sazavskega samostana v Hrudimskem krogu, kjer se je po naredbi češkega vojvoda Bretislava od leta 1039 do 1096 služba Božja opravljala v slovenskem jeziku. Dalje sodi učeni mož po obliki pisave in po lastnii berila, da glagolski spis ne more biti mlajši od leta 950, in da je utegnil biti prinesen iz Ogerskega, kjer je bilo od 10. do 12. stoletja mnogo greško-slovenskih samostanov. (Primeri tudi „Ginzel's Geschichte der Slavenapostel Cvrill und Method." Anhang II.). Ta najdba kaže, da je bila glagolska pisava nekdaj zadosti na široko rabljena, in da je po starosti kmalo spredaj pred tisto, ki se sploh imenuje cirilska. Dr. Gin zel v spred imenovanih bukvah (str. 36 in 131) sklepa iz več vzrokov, da je giagolica izvirna najdba s. Cirila, cirilica pa prav za prav početek bolgarskega škofa Klemena, učenca s. Metodja, ker od tistega se piše, da je upeljal bolj razločno pisavo. Učeni mož se namreč opira na to, da po vseh okolišinah obred Božje službe, ki ga je rabil sv. Metodi, ni mogel biti greško-slovenski, temuč rimsko - slovenski, in da ravno rimsko - slovenski obred se nahaja od nekdaj, že od Metodjevega časa, v jadranskem Primorji, in da vse bukve tega obreda, kar se jih je našlo do slej, so pisane od kdaj z glagolico. Tehtno je tudi to, da sloveče evangeljske bukve, na ktere so francozki kralji prisegali o svojem kronanji v Remih (Rheims), so deloma pisane z glagolico, deloma s cirilico; bile so pa, kakor učeni možje dokazujejo, kdaj lastina Praškega samostana po imenu „Emavs", kjer je cesar Karol IV. z apostoljskim dovoljenjem vpeljal leta 1346 Božjo službo po slovensko z dalmatinskimi minihi. (Primeri „Ginzei's Geschichte der Slavenapostel Cvrill und Method" str. 151).
Zastran glagolice je tehtno pomniti, kar piše Linhart v svoji zgodovini, da je bila do štirnajstega stoletja tudi na Kranjskem navadna, in da se sem ter tje nahajajo taki rokopisi, samo ne v arkivih nemških gospodov. Njegovo besedo poterdi kamen, ki ga je gosp. Dež man našel na vratah grajšinskega hrama v Vinici z letnico 1556 (Mitth. des hist. Vereins fur Krain 1856 str. 48). Rajnki gospod Zemlja je v Retji, poddružnici Hinske fare na Dolenskem, našel zvon z glagolskim napisom, (lllir. BI. 1838, str. 22).
(Konec sledi.)
-----    181    ------
Jezikoslovne in zgodovinske reči.
Spisal P. Hicinger. (Konec.)
4. Krajna in Krajmki nadškof Andrej.
Za K raj no ali Kranj o se preganjamo, kakor da bi bila ena sama na svetu, pa jih je več. Dolenci imajo svojo Kraj no, pa ne Hsuho Kraj no", ktere ondi nihče ne imenuje, ampak samo Kraj no, kakor terdi rajnki gospod Zemlja. Pa imajo tudi Dalmalinci svojo Kraj no, namreč primorje med Neretvo in Cetinjo, kakor terdi dr. Rački („Arkiv" stran 260); in imajo Arbanaši svojo Krajino med Skadarskim blatom in jadranskim morjem, kakor piše J. Kukuljevič („Arkiv" stran 345), rekoč: „Grad Bar (drugač Antivari) u tako nazvanoj Krajini/
Kaj bomo zdaj naredili s svojo Kranjo ali Krajno?
Jez ne rečem ne černe ne bele, ampak le to pristavim: Zdaj je rešeno vprašanje, ki se je pretresalo že v baselskih, dunajskih in ljubljanskih časnikih, tudi vlani v ^Novicah" (stran 310): Kdo je Andreas archiepis-copus Craniensis ali Cravniensis, ki se nahaja v listih papeža Siksta IV. do cesarja Friderika lVr. leta 1478, s pristavkom: „orator tuus?u Je Andrej, barski nadškof iz Krajine, ki je pobegnil pred Turci, ko seje Mahamed II., turški car, bojeval z Jurjem Skenderbegom, in je po tega smerti leta 1477 vzel Skadar, Drač in druge arbanaške gradove. Sprejel pa ga je cesar Friderik, kakor so se drugod tudi sprejemali ubogi pregnanci, in ga je rabil za svojega poslanca ali poročnika („oratora je poročnik v cerkveni latinščini). Na Kranjskem pa sicer za tega nadškofa Andreja ni prostora nikjer. V Akvileji namreč je leta 1464—1471 namestoval Andrej škofFerentinski, leta 1471 —1491 je bil patriarh Marko I. Bar bo kardinal; v L j ub Ija n i je bil leta 1463 do 1488 Zigmund Lambergar, in v Te rs tu pa leta 1452 do 1487 škof Anton H. Goppo, in v Pični leta 1468 do 1490 škof Paskasi; za druge škofe pa Kranjska ne ve tisti čas, sploh pa za kacega svojega nadškofa ne do Michaela bar. Brigido.
O tej priliki smem potožiti, da zgodovina naše kranjske zemlje se nima še toliko boriti s temotami časov, marveč z zmotami, ki se po sili v r i v a j o v a - n j o. Tako se po vseh straneh še piše: ^Kranjska je bila združena s Koroško, dokler ni prišla pod Avstrijo." In vendar je bila večkrat združena z Istrijo in Furlanijo, kot s Korotanom. Enaka je, kar se tiče Solnograških škofov, tudi Cirila ia Metodja;
Kranjska namreč je vedno spadala pod akvilejske patriarhe. Tudi čas luteranstva na Kranjskem ni toliko na dolgo razširjen, kakor se je terdilo doslej. In tako še mnogo; komaj bi kdo preiskoval, kako bo posiljene zmote poravnal, ko bi raji bolj temne strani  pojasnoval,  ali   najdeno v red  deval.
5.   Stridon, rojstni kraj sv. Hieronima.
Med cerkvenimi učeniki si Jugosloveni sploh smejo gv. Hieronima šteti za svojega; v teh straneh je bil rojen, v teh straneh je preživel svojo mladost v Akvileji, na te strani so tudi obernjeni mnogi njegovi listi, zlasti tudi dva v staro Emono. Rojen je bil v Stridonu, mestu, ki je bilo na meji med Dalmacijo in Panonijo. Samo: kje je bil ta Stridon? Istrijani ga devajo v svojo Zdrenjo, ki je blizo Opertega; Štajerci in Horvatje ga išejo v Stre-donu v Medmurji, ker je tudi v njih soseščini; Dalrna-tinci pa ga tudi ne dajo radi spod sebe, in kakor Farlati (lllvricum sacr. tom. I. stran 200) piše, ga stavijo nad iz v i rje Kerke. Vsakteri bi ga radi imeli za se. Kakor pa je med popisom bosanskih starin v „Arkivua (str. 153) omenjeno ob kratkem, ga Bosnaci tudi sebi prilastujejo, in pravijo, da je stal na mestu sedanjega Steržana; Ster-žan pa je kraj višje od Hlevna blizo Kupresa.
Rekel bi skoraj, da bi ta kraj pred utegnil bili stari Stridon, kakor vsakteri drugi. Rimskih starin namreč se po besedi „Arkivaa ondi ne pogreša; nahajajo se grobi s kamni in napisi, in rimski denarji; in če se razvaline ne poznavajo v posebni svetlobi, se mora pomniti, da je bilo mesto razdjano po Gotih. Kar pa lego tega kraja zadeva, je utegnil res prav biti na panonski in dalmatinski meji; ne more se to lahko terditi ne od istrijanske Zdrenje, ne od medmurskega Stridova. Farlati na omenjenem mestu primerja, da bi Stridon utegnil biti Sidro na, ki je pri zemljopiscu Ptolomeji imenovana (lib. II, c. 17); in Si-drona, ki jo ta zemljopisec stavi pod 43V20 daljave in 4tkxl%° širjave, zadeva ravno v tisto stran, in tudi imeni se strinjate zadosti dobro. Pa tudi sedanje ime Steržan ni preveč razločeno od starega Stridon a, kterega kaže zmiraj bolj iskati v Dalmacii, kakor pa v Istri ali Panonii; saj beseda sv. Hieronima, ki sicer ni zadosti jasna, vendar nar bolj sega na Dalmacijo.
Zdelo se mi je zadosti tehtno, omeniti to drobtinico iz „Arkivatc, in pristaviti nekoliko dokazov, ki se drugod nahajajo za to menitev, da je stari Stridon stal v sedanji Bosni.