Narodnost pa deželni zbori.
Razun bukovinskega zborujejo sedaj vsi deželni zbori cislitavske polovině cesarstva. Konstitucijonalna posebnost teh zborov, kateri ni analogije po drugih državah, združuje v sebi stalni antagonizem raznih narodnostij; nasprotstva so stalna ter se razkrivajo v raznih oblikah, naj postavljajo vladni organi ali stranke kakoršna si bodi vprašanja na dnevni red. Kar je v korenini nezdravo, dá se lečiti in ozdraviti le pri korenini; vsi dragi leki katere vrste koli ne morejo imeti zaželenega vspelia. Ker pa niso začeli in nočejo zdraviti pri fundamentu, porabljajo se od leta do leta ob deželnozborskih zasedanjih pomisleki in premišljevanja o eislitavskih deželnih avtonomijah in njih preustro-jenjih. Sestava deželnih zborov sama po sebi, potem pa dosedanje skušnje so sosebno Slovence izučile o vrednosti, boljše rečeno, o neugodnosti teh avtonomij; če kakemu narodu, morajo biti Slovencem jasna vprašanja o pomenu sedanjih deželnih samouprav in o neugodnem njih vplivu na obstanek in razvoj slovenske narodnosti, kakor slovanskih narodnostij V obče.
Na čast slovenskim novinám in torej tudi širšemu občinstvu slovenskega naroda je priznati, daje ta priznal načelni pomen nacijonalne avtonomije, torej tudi odgovarjajočega preustrojenja deželnih avtonomij, kakor malo kod pri kakem drugem narodu tostranske polovině. Nad narodno avtonomijo so se od leta 1886 na Slovenskem izpodtikali le taki modrijani, katerih slovenska inteligencija niti ne pošteva v narodnih in na-rodnopolitiških vprašanjih. To pa, da Slovenci iščejo in imajo prijateljev in zaveznikov v češkoslovanskem narodu, da so kot sorodni narod, po sosedstvu, zgodovini in sosebno tudi po sedanjem llteraturnem razvoju navezani na hrvatski narod; z druge strani pa, da ravno češki in hrvatski narod poudarjata v sedanji dobi svoje zgodovinsko državno pravo: to, pravimo, provzročuje,
da tu pa tam omahujejo Slovenci med stremitelji za razširjenjem deželne avtonomije, oziroma izvršenjem zgodovinskih državnih prav, in med stremitelji za izvršenjem nacijonalne avtonomije. Dasi je bilo uže obče jasno, da nacijonalna avtonomija ne izključuje izvrševanja historiških prav, temveč jim pripravlja celó pot bolj, nego vsako drugo politiško sredstvo sedanje dobe, začeli so ponavljati tudi na Slovenskem feeló uže zatrto ime federalizma, misleč morda, da se prikupijo jedino takó krvnim bratom čehoslovanskim in hrvatskim. Taka, dasi redka in izjemna pojavljanja, bi rušila gledé na jasnost načel in taktike, kar se je vsled doslednosti dosezalo zadnjih 6 ali 7 let. Potrebno in primerno je torej, da ob sedanjem občem deželnozborskem zasedanju kar možno zopet združimo odločilna vprašanja o tem, kar je slovanskim narodom, sosebno cislitavske polovině, sedaj potreba gledé na jasnost načel, kakor taktike.
I. Ako bi sestavljalo naše cesarstvo, oziroma cis-litavsko njegovo polovino, jedna sama narodnost, mogel bi centralni zastop s pomočjo centralne vlade reševati in izvrševati, kakor vsa druga obča, tako tudi narodnostna in jezikovna ali jezična vprašanja. Naj bi se stranke v osrednjem parlamentu delile še tako različno po načelih, običajnih v ustavnih državah, in naj bi se osrednje vlade kakor si bodi tekom časa vrstile v smislu teh strankarskih razlik, zakoni in izvršbe teli zakonov bi se nikdar ne obračali proti jedni in isti j edini narodnosti, od katere bi prihajali sami zakonodavci in vladni izvršitelji zakonov.
V taki narodno jednotili državi pa bi zaradi olajšanja in primerne vsestranske uprave tudi delili državo na dežele ali pokrajine ali, če hočemo, na raznoobsežna okrožja s podrejenimi okraji. Tudi delokrog teh pododdelkov bi bil tak, da bi ne nasprotoval nikdar interesom jedne in iste narodnosti, od katere bi prihajalo
vse naseljenje države. Kar se ukrene v taki državi gledé na narodnost in jezik, zgodi se brez antagonizma proti narodnosti kot taki; zadeve gledé na narodnost in jezik umejo se same po sebi, in zato nikdo niti ne govori o narodnosti in jeziku, in bi bilo celó nesmiselno, da bi se imenovala kaka parlamentarna stranka narodna stranka, ker narodne so vse brez izjeme. V deželnih, pokrajinskih ali okrožnih zastopih, kateri vsi utegnejo tudi biti v jednotní narodni državi, razpravljajo se vprašanja o interesih narodnosti in jezika brez vsakega nasprotja proti narodnosti kot taki. Osrednji parlament uredi vse v tem pogledu, osrednja vlada pa izvršuje narodnostne zadeve in jih nadzoruje takó, da se jednotní narod razvija v vseh pokrajinah jednako-merno po kakovosti in kolikosti šolskih predmetov in v obče v vsej skupni literaturi in narodni kulturi. V pokrajinskih zastopih utegnejo po največ tu pa tam razgovarjati se in sklepati, da se, na pr. nabira narodno blago, pospešuje dijalektna književnost ali pa kaka specijalna stran svojstvene kulture tega ali onega odlomka ali plemenskega oddelka jednega in istega naroda. A tudi v takem slučaju ni narodnega antagorizma, in če je kako navskrižje, ne zadeva isto narodnosti kot take, ampak po največ gospodarske aH financijalne interese, kateri gledajo, da se potrosi samo, kar in kolikor se mora. Narodnost in jezik sa razvijata v narodno jednotni državi brez narodnih nasprotstev, popolnoma pravilno ali vsaj po notranjih močeh in sposobnostih dotičnega naroda. Vsekakor imajo zakonodavci in vlade v taki državi jedno glavno, t. j. narodnostno in jezikovno vprašanje manj, ker se v taki državi v tem pogledu ume vse samo po sebi.
II. Avstro-Ogerska pa ima razne narodnosti, in ako se omejimo na cislitavsko polovino, bavijo se z narodi kot takimi doslej v državnem zboru, nekoliko pa tudi po deželnih zborih. Tu in tam imajo opraviti tudi osrednje in pokrajinske vlade. Ako bi bili dežel-nosamoupravni organi vstvarjeni takó, da bi obsezal vsak posebe po jedno narodnost ali vse skupne oddelke jedne in iste narodnosti, katera je priznana v Avstriji, ne bilo bi tudi v teh zastopih narodnega antagonizma; navskrižja ali razlike bi bile le gledé na druga, ne pa narodnostna in jezikovna vprašanju. Taki deželnoavto-liomni organi bi na malem odgovarjali velikim ali centralnim organom narodno jednotne države. Vsak deželni zbor bil bi nacijonalni deželni zbor in bi reševal in izvrševal vse, kar je potrebno gledé na narodnost in jezik dotične narodnosti. Osrednji parlament bi vstvarjal samo zakone, ki se dostajajo narodnosti in jezika jed-nakomerno vseli narodov, in osrednja vlada bi skrbela jedino zato, da se tudi izvršujejo ti skupni zakoni. Osrednji parlament bi določeval, na pr. gledé na osnovne šole, ki so za narodnost najvažnejše, kaki predmeti in
v kaki meri naj se učé pri vseh narodih, in osrednja vlada bi gledala po podrejenih organih, da se tudi narodi zares razvijajo na podstavi takih določeb. Osrednja vlada bi poleg tega po največ gledala nato, da se vrši vse v patrijotiskem duhu, kakor se potegujejo razne cerkve, da se mladina in narodi v obče vzgojujejo v verskem, ne pa protiverskem duhu. V pogledu na narodnost in jezik pa nima centralna vlada ali država vzrokov, da bi se potegovala zato, kak naj bode pou-čevalni jezik v tej ali oni osnovni šoli, ali celó kak predmet naj se poučuje v tem ali onem jeziku, ali pa do kakega razreda naj se poučuje v tem ali onem jeziku. Zato bi skrbeli najprimerniše nacijonalni deželni zbori, in kar je potrebno za više potrebe, na pr. gledé na osrednjo upravo, dogovorili bi se strokovnjaki osrednjih organov s pooblaščenci nacijonalnih deželnih za-stopov. Gledé na taka vprašanja bi ne bilo nobenega posebnega nasprotja; kajti osrednje vlade bi ne imele potrebe iu interesa zahtevati več, nego je po objektivnem presojenju potrebno, in nacijonalni deželni za-stopi bi se ne bali, da se potujčijo narodnosti, ako se mladina na primerni šolski stopinji začne učiti poleg utrjene materinščine tudi kakega drugega jezika za upravne ali administrativne potrebe.
Nacijonalni deželni zbori bi združevali brez narodnih nasprotstev, kakor druga, sosebno občegospo-darska, specijalno gospodarska vprašanja dotičnili narodov. Taki nacijonalni deželni, ali kakor si bodi imenovani zbori, bi se lehko porazumevali od dežele do dežele v gmotnih interesih, ki bi jih imeli z deželami ali deli dežel, v katerih bivajo druge narodnosti. Ako bi bilo uravnavati n. pr. kako reko, ki teče po deželah, naseljenih z različnimi narodnostimi, zjedinile bi se dotične narodnosti o teh skupnih gmotnih interesih, in zaradi narodnosti bi ne nasprotoval jeden narod drugemu ; saj bi si z osnovo lastnih nacijonalnih zastopov ne nasprotovali glede na narodnost in jezik.
III. Avstrija ali tostranska polovina cesarstva pa sedaj nima takih deželnih zastopov, določenih za vsako narodnost posebe ; večina teh organov obseza zastopnike mešanih narodnostij, največ po dveh, ali tudi po treh. Tudi niso ti zastopi tako obsežni, da bi po jeden imel pod seboj vse odlomke dotičnili dveh ali treh narodnostij : jedna ista narodnost ima svoje odlomke zastopane v 3, 4 ali več deželnih zborih.
Denimo, da bi bili pa zastopniki odlomkov raznih narodnostij, združeni v jednem deželnem zboru, popolnoma pravični drug proti drugemu gledé na narodnost in jezik zastopanih narodnostij, neugodna bi ostala vendar sedanja setava deželnih zborov uže zaradi tega, ker zastopniki, ki sklepajo o interesih narodnosti in jezika odlomkov drugih narodov, vendar ne morejo imeti pravega razuma za potrebe in interese drugih narodov.
Uže vsled nerazuina stvarij bi se zastopniki raznih na-rodnostij križali sosebno v specijalnih zadevah.
Ali tudi če mislimo najugodnejše, in denimo, da bi prešinjala brezizjemna pravičnost in popolno razumljenje interesov drugih narodnostij pojedine in vse zastopnike današnjih deželnih zborov, njih blagohotni pravični sklepi bi se gledé na narodnost in jezik zastopanih narodnih odlomkov vendar križali s sklepi drugih deželnih zborov o odlomkih jedne in iste narodnosti.
Tu bi sklepali, n. pr. gledé na osnovne šole o primernosti takih in takih čitank, tam pa drugih; tu o pospeševanju takih kulturnih svojstev, tam pa drugih: jednotnega duha v sklepih, oziroma potrjenih deželnih zakonih gledé na jedno in isto narodnost bi ne bilo.
Vsled take nejednakosti določeb ali zakonov v raznih deželah za jedno in isto narodnost se tudi jeden in isti narod v svojih odlomkih ne more jednakomerno, še manj pa v jednotnem, narodnosti odgovaijajočem duhu razvijati. Potrebe o jednotnosti duha pri razvijanju kake narodnosti niso slovanski zastopniki doslej dovolj poudarjali; nasprotno, prezirali so to popolnoma, in vendar odločuje ta potreba obstanek in zaresni razvoj naroda in jezika. Za to jednoto pa ne morejo po sedanji sestavi skrbeti deželni zbori, tudi ko bi bila jedna narodnost nasproti drugi, kakor smo postavili tu, popolnoma pravična.
IV. Skušnje dosedanje učé, da odločujejo po sedanjih deželnih zborih večine jedne in iste narodnosti v nepravičnem smislu proti manjšinam odlomkov drugih narodnostij. Slabi zgledi zavajajo, in tako so se porodile gospodovalne stranke jedne narodnosti, katere oblastno sklepajo na škodo narodnosti in jezika negospodovalnih ali manjšinskih strank. Gospodovalne stranke določujejo samooblastno Abecednike, čitanke in poučevanje v različnih jezikih po šolah drugih narodnostij, katere so v dotičnih deželah v dejstvenih manjšinah ali vsled neugodnega volilnega reda v manjšinah samo zastopane, dejstveno pa v večinah naseljenja. Ali ni to abnormalno in narobe svet, da določujejo jezike in učna sredstva za te jezike, m pr. italijanske gospodovalne stranke Hrvatom in Slovencem, jednake nemške stranke zopet Slovencem, potem Čehoslovanom, Poljakom, in zopet poljska gospodovalna stranka Malorusom? Kje je možno pri takih razmerah doseči primernih uslovij in sredstev za narodno razvijanje v obče, ali celó za jednotno razvijanje narodnosti in jezika vsake negospodovalne narodnosti posebe ? Centralne vlade, katerim je skrbeti pred vsem za jednakomerno razvijanje pojedinili in vseh narodov, morale bi same sprevideti, da jim sklepi sedanjih deželnih zborov za pomešane narodnosti križajo njih zadače, ko pojedini odlomki jedne in iste narodnosti vsled tujčenja^osnovnih šol morajo zaostajati in
dejanski zaostajajo za narodnostimi, katere se razvijajo brez takih zaprek, prihajajočih od deželnih avtonomij.
V.	Gledé na to, da deželne avtonomije ne po razumu, ne, specijalno v sedanji dobi, po pravičnosti, niso sposobne določevati o narodnosti in jeziku drugih narodnih odlomkov, ki so zastopani naravno ali umetno po manjšinah, sledi neizogibna potreba v interesu države, ki potrebuje na vse strani jednako razvitih, krepkih narodov, kakor v interesu narodov samih, da dobi vsak narod v vseh svojih skupnih odlomkih svoj juristiški organ, z drugimi besedami, da se izvrši še neizvršeni narodnostni in jezikovni člen v smislu nacijonalne avtonomije. Taki juristiški organi so sposobni izpolnjevati zadače takih nacijonalnih pokrajinskih zastopov, kakor smo jih imeli zgorej v mislih. In če se vstvarijo jedino kot zastopi narodnosti in jezika vsakega naroda posebe, ustrezali bodo pepolnoma tej zadači, odstranijo dosedanja narodna nasprotstva med narodi, in ti se bodo razvijali v jednotnem duliu in jednakomerno, ne pa tako, da zaostanejo pojedini odlomki po 50 let ali po več rodov za odlomki drugih narodnostij jedne in iste narodnosti, kakor je to zapaziti med slovanskim naseljenjem v Istri, na Koroškem, med Malorusi v Galiciji, v Sileziji itd.
Jednotno organizacijo pojedinih narodov v smislu nacijonalne avtonomije zahteva pa tudi pozitivno sedaj veljavna ustava, in ustava se vendar ni podelila, da bi se ne izvrševala, ali kakor da bi ne bila v državnem interesu. Vsled iste ustave pa tudi narodi ne potrebujejo, da bi jim pojedine gospodovalne večine raznih deželnih zborov, tu pa tam vstvarjene na podstavi dejstvom nikakor ne odgovarjajočih volilnih redov, narekovale Abecednike, čitanke, jezike in kvalifikacijo učiteljskih sil, in da bi iste večine vzgajale ravno v teh silah še posebno vrsto renegatov, z zadačo, tujčiti mladino teh narodov.
VI.	Reorganizacija v smislu nacijonalne avtonomije bi imela v posledicah, da se izbacnejo narodna vprašanja iz deželnih zborov. Ako bi ostali ti poleg nacijonalnoavtonomnih juristiških organov, omejili bi se na pristojnost vsega drugega, kar ne spada v interese narodnosti in jezika. V resnici bi ostajala deželnim za-stopom bolj gospodarska vprašanja, in na to je delovati uže sedaj, da se po deželnih zborih kar možno zatrejo razpravljanja in še bolj reševanja vprašanj o narodnosti in jeziku v obče, in da se vstvarijo zato nacijonalni juristiški organi.
Kar se dostaje gmotnih potreb za upravo v smislu narodnih avtonomij, utegnejo najpravilniše one same skrbeti zato, in se more pristojnost deželnih zborov omejiti tudi na to stran.
VII.	Vstvarjenje juristiških organov v smislu nacijonalne avtonomije spada v državni zbor, ker se dostaje
vseh narodov jednakomerno. Izvršba nacijonalne avtonomije ne pomenja drugega, kakor jedino primerna in tudi logično neizogibno potrebna izvršba narodne jednakopravnosti.
Narodno jednakopravnost v smislu nacijonalne avtonomije ima izvršiti s posebnim izvršnim zakonom jedenkrát za vselej državni zbor. S tem odpade potem stremljenje za razširjenjem deželne avtonomije glede na pomnožen je pristojnosti v narodnih zadevah ali v vprašanjih, dostojajočih se narodnosti in jezika katerega si bodi naroda.
VIII.	Vstvarjenje jednake nacijonalne avtonomije za vse narode ne ponižuje, ne slabi in ne izključuje razširjenja deželnih avtonomij v vseh drugih pogledih, in narodi se po tem vstvarjenju laže razumejo za razširjenje deželnih avtonomij potem, ko se jim ne bode bati več, da streme gospodovalne stranke za razširjenjem deželne samouprave sosebno tudi zaradi tega, da bi še bolj tujčile tuje narodnosti. Razširjenje deželnih avtonomij se bode potem laže vršilo tudi v smislu izvršbe raznih zgodovinskih državnih prav, ker ne bodo nasprotovale manjšine tej izvršbi toliko, kakor sedaj. Nacijonalna avtonomija obseza samo interese narodnosti in jezika vsakega naroda posebe. Ona zmanjša antagonizem tudi v gmotnih interesih, kjer ni opravičen, in se sedaj vstvarja in vzdržuje jedino vsled nacijonalnega an-tagonizma.
IX.	Izvršbi nacijonalne avtonomije ne morejo nasprotovati ne zunanji vplivi, ne odločilni faktorji na znotraj, ker se jim je držati ustave in njenega pravega tolmačenja.
Ako bi torej po izvršbi nacijonalne avtonomije celó narodnosti, katere sedaj nasprotujejo historiškim pravom, ogrevale se ali vsaj laže pridobile za ta prava, je vsekakor racijonalno, da se poprimejo ne-
gospodovalni narodi najprej borbe, skupne borbe za nacijonalno avtonomijo in potem šele borbe za izvršbo historiških prav.
Sedanje poudarjanje historiških prav je bolj načelnega, nego aktuvalnega pomena. To poudarjanje ni samo primerno, ampak, gledé na vedenje in poniževalno pometanje s temi pravi od strani gospodovalnih strank, celó potrebno; pri tem pa ni pozabljati, da sedanje skupno položenje v naši državi zahteva za aktuvalno politiko najprej izvršbo narodne jednakopravnosti, torej nacijonalne avtonomije.
Racijonalnost na tem mestu uže večkrat poudarjane taktike razvidna je tudi iz tega, da bi celó po izvršenih historiških pravih morali najprej izvršiti narodno jednakopravnost. Ivajti izvršila bi se historiška prava Slovanom jedino pod vslovji, da se izvrši narodna jednakopravnost, in ko bi se zanemarila ta stran, razjedali bi isto historiško pravo z nova odlomki negospodovalnih narodnostij, kakor je to na velikem očitno v duvalistiški obliki na Ogerskem, nekoliko tudi na Hrvatskem.
X. Slovan noče gospodovati v smislu podjarmljenja in tujčenja; to mora biti naš aksijom, kakor je naš postulát nasproti drugim narodnostim. A ta načela nam je pokazati tudi v stremljenjih za zunanjimi oblikami, s katerimi hočemo dobiti poroštvo za narodni obstoj in razvoj.
Takih poroštev pa ni iskati s stremljenjem za razširjenjem sedanjih deželnih avtonomij, katere bi služile slovanskim narodom le v pogubo, ne pa v rešitev. Deželne avtonomije je omejiti s tem, da se jim odtegne vsaka-tera pristojnost gledé na narodnost in jezik; toliko bolj pa je stremiti za izvršbo narodne jednakopravnosti s pomočjo nacijonalne avtonomije, in šele po izvršbi te avtonomije ravno z njeno pomočjo za izvršbo historiških državnih prav.
0 kritiki dr. M a h n i č a.
IV.
K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
d) Gledé na bogosluženje, specijalno liturgijo ali
mašo.
Liturgija rimske cerkve. (Dalje.)
Ako ne gledamo na nekatere podrobnosti, katerih običajno niso določevali v prvih stoletjih, in ako ne gledamo tudi na nekatere izraze, sosebno na poudarjanje dvojih narav v Kristu, katero se je obračalo proti monoiizitom in kaže na nastanek po najmanj v sredi V. stoletja, obseza takó
imenovana Liturgia Jacobi Konstantinopolitansko veroizpo-vedanje, o katerem se dá dokazati, da je je vložil v liturgijo Antijohijski patrijarh Fullonius koncem V. stoletja, potem pa Konstantinopolitanski patrijarh Timotheus leta 510'); v liturgije drugih cerkev, specijalno tudi rimske, so pa to ve-roizpovedanje uvedli še le mnogo pozneje, zato se kaže tudi v sakramentarju Gregorja Velikega pač kot sestavina obreda pri krstu, ne pa kot sestavina liturgije8). Vrhu tega so v tej liturgiji še molitve, katere so nastale ter se vpletle v
liturgijo v razmerno pozni dobi. Takó zlasti po Konstan-tinopolitanskem patrijarhu Proklu (438—439) uvedeni „'Ayto; 6 0EÓ?"a); za cesarja Justinijana po Konst. patrijarhu leta 535 uvedeni ,Jedinorojeni Sin in Beseda Božja"4); za cesarja Justinijana Mlajšega, specijalno leta 573 po Konst. patrtjarhu Sholastiku vpleteni herubinski slavospev5) in oba Materi Božji posvečena slavospeva, ki sta nastala še le iz analognih slavospevov Efrajma Sirskega (f 380)"), in katera sestavljena takó, kakor ju kaže Liturgia Jacobi, zlasti prvi slavospev, je uvedel sveti Kosma Majski (Maium) v VIII. stoletju, in sicer le nekoliko v liturgijo, ker sta se po začetnih besedah popolnila celó še le leta 980, torej v X. stoletju.')
XVII. stoletju pripadajoči učeni Leo Allatius (z rimsko cerkvijo zjedinjen Grk in knjižničar Vatikanski) je skušal sicer v lastnem obširnem delu dokazati, da grška litur-gija Jakobova bi bila v resnici ista, katero je uvedel in sporočil apostol in prvi Jeruzalemski škof Jakob; po skrbni preiskavi pa je bil prisiljen pripoznati, da pod tem imenom nam ohranjena liturgija, dasi obsezajoč podstavo apostolskega izvirnika, kaže vendar na raznih mestih vklade in spremembe, in da v pogledu na nje ni lehko, določiti s popolno zanesljivostjo, kaj prihaja od Jakoba samega") S tem potrjuje posredno to, kar smo navedli zgorej mi o razvitju grške liturgije Jakobove do razmerno pozne dobe. To, kar smo navedli gledé na ohranjeno nam grško liturgijo Jakobovo, in kar priznava celó Leo Allatius, prilega se pa tudi na Liturgia Jacobi, katero so preložili na sirski jezik še pred nastopom monofizitskega krivoverstva, in katero nam sporoča Renaudot po najdavnejših prepisih9); kajti ista obseza Konstantinopolitansko veroizpovedanje, „'Ayioc 6 ©eós" potem molitve ne samo za vsakodobnega patrijarha kot očeta očetov in gospoda, ampak za vse verne, zares krščanske vladarje, ki so ustanovili v svetovih cerkve in samostane Božje, sosebno pa za lastne pobožne cesarje in cesarice, vrhu tega tudi še mnogo obrednih predpisov in molitev, odnašajočih se na oblačenje duhovščine, na prižiganje sveč, kakor tudi proskomedijo. Teh predpisov in teh molitev nima niti grški „primaevum exemplár" (izraz Benaudotov).
Vseh takih vklad in premen, katere svedočijo, da so ostale v V. in VI., dá, celó v poznejših stoletjih, in
') Ohranjeni fragmenti iz Hist. eccl. Leetoris Theodoři lib. П. cap. 32.
г) Celó v Vlil stoletju ni bilo Konstantinopolitansko veroizpovedanje še nikaka sestavina rimske liturgije. Prim. Koessnig. Liturgische Vorlesungen pag. 339. sg.
3) Natančno se razlaga v delu : Арнепнскопи Филарета Чср-нитовскаго Обзорт. nicHonima греческои церкви. Второе издате 1864.
Ст. 140, 141.
*) Temeljito dokazuje delo Церковнаа líciopia Иннокентш
Et.KL 6.
■'') Prim. Филарета Обзорг nicHoninia 1. с. pag. 164.
8) Opera SS. Patrům. Edit. Caillon et Ctuilon tom. XLI. Pre-
cationes ad Deiparam IV—IX.
') Primerjaj Филарета Обзорх ntcHoniHia 1. c. pag. 296.
katere kažejo liturgije ne samo Markove, ampak tudi Jakobove celó v svojih znanih najstarejših prepisih, je popolnoma prosta jedino ona apostolska liturgija, katero so nam ohranile Constitutiones Apostolorum, in katera, kakor smo uže omenili, navaja se ondisto kot liturgija, katero so sestavili apostolski prvak Peter in drugi apostoli in sveti rimski škof Klement I. To se razlaga naravno uže iz okolnosti, da obsezajo to liturgijo Constitutiones Apostolorum, in govori zato tudi njena skupna vsebina, kakor hočemo to pobliže razložiti v naslednjem.
V grškem jeziku nam ohranjene Constitutiones (ДдаауаЕ ali Ataxa?6iS) svetih in prečastitljivih apostolov, sporočene po Klementu, škofu in meščanu Rimskem10), sestajejo iz osmero knjig, in se v 85. kanonu apostolov uvrščujejo med častitljive in svete knjige (pípxia аз^аарла xal Syta), s pristavkom, naj bi se ne sporočale vsem, ker go-voré tudi o skrivnostih (misterijih). Da „Constitutiones" niso sporočili pismeno neposredno apostoli, kaže se uže iz tega, da se postavljajo kakor take, ki jih je razglasil in sporočil papež Klement, in to izraža tudi navedeni 85. kanon apostolov, ko med knjigami, katere je poštevati kot častitljive in svete, spravlja osmero knjig Constitutiones v zvezo s Klementom, kateri jih je sporočil škofom11). Ako pa se kljubu temu Constitutiones pripisujejo apostolom, dá se to naravno razlagati iz te okolnosti, da preprosti sestavljavec ali zbiralec dela, kateri prezira razvoj rituvalnih institucij, je pošteval v svoj čas običajno skupno cerkveno disciplino kot tako, ki jo je zasnoval sveti Klement, temu pa kot apostolskemu očetu (Pater apostolicus), ki je bil z apostoli v tesni zvezi in je imel mnogotero priliko, občevati ustmeno z istimi apostoli, je mogel pripisovati jedino to, kar so zau-kazali apostoli.
Vsekakor se je pri najznamenitiših kanonistih naše dobe utrdilo mnenje in se všteva tudi v učne, po naših vseučiliščih rabljene knjige cerkvenega prava, da pod starim imenom AtSao*aX-.a ali kar je jednakega pomena, Aižo^ TcóváiíoaTÓXujv (Doctrima Apostolorum znanih in o ustavi in disciplini cerkve govorečih šest prvih knjig Constitutiones je bilo jako razprostranjeno uže v III. stoletju in v velikem spoštovanju15). Aižaх^ prišteva v resnici uže Evzebij Ce-zarejski poleg Acta Pauli, tako imenovanega Pastor-ja in
Celó iz besed svetega pisma (Luc. 1: 28 in 42 sestavljeno angelsko češčenje se je razprostranilo še le od ekumenskega kon-cilja Efeškega (431), in so očetje konciljski pridejali angelskemu češčenju besedo „Božja porodnica" (Mati Božja). Buron. Annal. ad ann. 432 Nr. CXXIX.
s) L. Allat De liturg. S. Jacobi Symmict. Opuse. Graec. et Lat. Edit. Nilius 1653. pag. 176 sq.
9) Renaudot Liturg. Orient: Collectio tom. II. Dissert de syriac. Melch. et. Jacob. liturg.
Novejšo obsežno sirsko liturgijo Jakobovo, kakor menimo, nam je prezirati, kakor tudi tako imenovano kratko sirsko liturgijo jednakege imena, katero je Gregor Katholikos sestavil še le leta 1591., kakor svedoči o tem naslov njenega prepisa, ki se hrani v Kolbertinski knjižnici.
pod imenom Barnabe znanega lista apokrifnim knjigam11). Tudi sveti Atanazij") navaja gledé na knjige, o nastanku katerih se prepirajo (Aá*y;r:, ■v.a).oo[jivr] tiliv áitooióXwv KXYjjjívTta), tako imenovani nauk apostolov Clementina (^Љуб^аш ), in pripominja, da so jih, jednako drugim, očetje določili za katehumene, ki se pripravljajo h krstu (rstuTtojj.sva), in da se nahajajo tudi v posnetkih, kateri obsezajo, kar je k o r i s t n i š e g a, ter da so se tudi uže preložili15). Gorenje mnenje kanonistov je torej opravičeno, dá, mogli bi nastanek prvih šestih knjig Constitutiones, ne da bi se motili, preložiti ne samó v III., ampak pač celó v II. stoletje.
Gledé na dve poslednji, tudi pod imenom „rafa? nžpl (хозтит;? Xarpsía;" (Constitutiones de mystico ministerio) znani knjigi Constitutiones, jedna katerih (sedma) obseza moralne in nekoliko liturgiških predpisov, druga (osma) pa po svetem mučeniku Hipolitu sporočeno vrsto apostolskih naredeb o ordinaciji (posvečevanju), kakor tudi o svetih opravilih škofov, in nekoliko predmetov discipline, je pa mnenje znamenitih kanonistov to, da so to od д larafalxMV čtitootófuov ločeno delo sestavili v prvi četrti IV. stoletja in je tekom istega stoletja prideli poprej imenovanim šestim knjigam, in da je še le potem celota, torej vseh osem knjig skupej, dobila ime „ЈтаотоХтј xaftoXwij". To mnenje, kolikor se odnaša na ločenje šestih prvih in poslednjih dveh knjig Constitutiones Apostolorum, ima pač to zase, da je v obeh poslednjih tudi kot Constitutiones de mystico ministerio znanih knjigah opaziti le majhno zunanjo zvezo s prvimi šestimi knjigami; vrhu tega se ne kažeti, kakor poslednjih šest, ako namreč ne gledamo na apostole, v zvezi samo z imenom papeža Klementa I. (91—100), ampak tudi z imenom mučenika Hipolita. Hipolita smo spoznali zgorej kot papeža (219—235), katerega je izvolila sicer le manjšina Rimljanov strožega pravca ali napravljenja, katerega so pa vendar jako spoštovali v obče, sosebno v Kiiuu'6). No gledé na čas nastanka obeh poslednjih knjig Constitutiones ne moremo pritrjevati mnenju kanonistov.
Uže vedno močnejši vpliv svetega Hipolita, sosebno na ti dve poslednji knjigi Constitutiones Apostolorum17), kaže
<0) Besede „škof in meščan Rimski" poštevajo tu pa tam kot poznejši dodatek.
") Da jih je sporočil Klement, poudarja tudi kanon 2 Tru-lanskega koncilja.
") Pač skušajo sosebno v novejši čas spraviti v veljavo mnenje, da Constitutiones Apostolorum bi bile močno razširjene in spoštovane samo na Vstoku, na Zapadu pa jedva ali le malo poznane. No to mnenje kaže se popolnoma brez vsake opore v pogledu na ravno v najstarejši dobi dokazano živahno ustno in pismeno medsebojno občevanje nerazdeljenemu rimskemu cesarstvu pripadajočega duhovenstva Vstoka in Zapada med seboj, kakor tudi v pogledu na pogostna pregnanstva zapadnih škofov na Vstok, katera so pospeševala to občevanje; nadalje v pogledu na pogostna potovanja za-padnikov v svoje izobraževanje ali v svoji lastnosti romarjev na Vstok. Popolnoma brez opore kaže se to mnenje, ko se ne dá spodbijati zlasti dejstvo, da so na Zapadu, sosebno v Rimu vedno pozorno opazovali cerkveno življenje Vstoka, torej so čitali in dobro
na prvo četrt III., ne pa na IV. stoletje, in se zlaga tudi njijna vsebina z razmerami one dobe, v katero spada delovanje Hipolitovo.
Ako namreč izpahnemo ali odstranimo iz VII. knjige v 2. kanonu Trulanskega koncilja kot poznejše vklade za-znamenovanih nekoliko anomejskih (staroarijanskih) izrazov, obseza ista knjiga prav za prav jedino opis ali perifrazo poslednjih poglavij prvi polovini II. stoletja pripadajoče in običajno svetemu Barnabi pripisovane, Јгл-тЦ ка»о\^и1в) o dvojih poteh moralnega življenja, kakor tudi zbirko molitev, z večine sestavljenih iz mest svetega pisma, med katerimi so brez vidne sestave ali zveze vložena tudi še imena škofov, katere so posvetili apostoli. Vsebina te knjige ne obseza torej čisto ničesar, kar bi se ne moglo do cela preložiti v dobo delovanja Hipolitovega in celó Honerskega škofa Ireneja, torej v začetku III. in celó II. stoletja, zlasti ko je ta vsebina v celoti jako sorodna vsebini prvega dela „Constitutiones per Clementem et ecclesiastici Apostolorum canones""), te pa poštevajo kanonisti običajno kot take, ki bi bili sestavljeni začetkom III. stoletja.
Isto visoko starost kaže tudi vsebina VIH. knjige Constitutiones Apostolorum; kajti v isti knjigi nahajamo najprej primerjanje daru, delati čudeže, z darom, pametno prisvajati si pravo nepopačeno vero; potem pa sledi glavni predmet, namreč navajajo se določbe ali predpisi, ki se odnašajo na podeljevanje posvečenj škofom, svečenikom in di-jakonom, kakor tudi predpisi, odnašajoči se na liturgijo, ki je v zvezi s temi posvečevanji!0), in se te določbe navajajo na način, ki spominja na prva stoletja krščanskega štetja. Celo v manj važnih posamičnostih se izraža davnost ali visoka starost te knjige ; kajti tu pa tam pojavljajoče se mnenje, da bi v tej knjigi navedene molitve, ki se imajo rabiti pri posvečevanju lektorjev, oziroma poddijakonov, kazale na poznejšo dobo, je brez vsake podstave. Lektorjev se spominja uže II. in IH. stoletju pripadajoči Tertulijen (f 220) kot uže udomačene cerkvene institucije, in to nam pravi celó papež Kornelij (251—252) o poddijakonih,") ki so torej utegnili biti uže v II. stoletju. Ako se pa imenujejo tu de-
porabljali vse, na to življenje odnašajoče se duhovne proizvode v grškem izvirniku, pozneje pogostoma tudi v latinskem prevodu. Jedva se dá misliti, da bi bile od tega pravila delale izjemo Constitutiones Apostolorum, katere, kakor razložimo spodej,. so rabili v poučevanje katehumenov in so jih v ta namen prelagali celó v druge jezike, in so ohranjene tudi v posnetkih. Mi smo temveč tega mnenja, da Constitutiones Apostolorum so se v svoji prvotni sestavi priobčile v Rimu in se ondi tudi pomnožile ali razširile, kar si pridržujemo pobliže razložiti spodej.
,s) Euseb. Hist. eeel. lib. III. cap. 25.
,4> S. Athan. Opp. Edit. Paris, pag. 39, 40.
ls) Take posnetke „Triginta capita seu Excerpta Capitula ex apostolicis constitutionibus" sporoča kardinal Pitra v svojem delu Juris eccles. Graecorum historia et monumenta. Romae 1864, p. 96-100. Takisto nam sporoča Bickel Geschichte des Kirchenrechtes (tom. I. pag. 178—180) v arabščini nam ohranjenih 36 apostolskih naredeb, katere je ravno takó poštevati kot posnetke iz Constitutiones Apo-
vice, vdove, asceti in eksorcisti, ne pa redovniki: imamo v tem nadaljnji dokaz za visoko starost tudi VIII. knjige Constitutiones Apostolorum. Med manj važnimi posamič-nostimi je pač nekoliko vklad, katere imajo značaj IV. stoletja. V to kategorijo s, adajo sosebno naštevanje praznikov, v katere naj bodo sužnji prosti dela; izražena nada v bližajočo se dobo, ko ne bode več nevernikov, in nekoliko obrednih podrobnostij, med katerimi je vredno poudarjati to, da naj se razglašenje (epifanija) praznuje ločeno od praznika rojstva Kristovega (Božič.) Vidi se jasno, da vse te postranske podrobnosti so vložili pozneje, in take vklade celó veče važnosti so tudi v prvih šestih knjigah, sosebno v V. in VI. Takó se razpravlja na primer v 20. poglavju V. knjige, da je Gospod razrušil toparhije, utrdil pa monarhijo Rimljanov. Takó se razpravlja v 25. poglavju VI. knjige, da Rimljani, sprejevši vero Kristovo in popustivši malikovavstvo, zaščiščajo pravične, ne dovoljujejo pa Hebrej-cem izvrševanja njik pravic.
Ako torej kljubu temu postavljajo kanonisti nastanek prvih šestih knjig v tretje stoletje z ozirom na njih drugačno vsebino, imajočo znake II. in III. stoletja: dostojno bi bilo, da bi veljali isti oziri, ko presojujejo starost obeh poslednjih knjig Constitutiones Apostolorum, zlasti ko se prve dopolnjujejo po poslednjih dveh, in ko kažeti obe knjigi, kljubu svoji šibki zunanji zvezi, notranjo zvezo. Gledé na notranjo zvezo nam je potreba kazati samo njiji popolno soglasje gledé na praznike in poste, kakor tudi glede na litur-gijo, h kateri se še povrnemo.
Ne brez vzrokov se spravljajo Constitutiones Apostolorum v zvezo z imenoma svetega Klementa, delovanje katerega se razteza do prvega leta II. stoletja, in svetega Hi-polita, pripadajočega začetku III. stoletia; kajti njih vsebina, in vse okolnosti kažejo nató, da njih nastanek v prvotni sestavi pripada IL, njih notranje pomnoženje pa 111. stoletju
stolorum. Še celó pri Abesincih je jedrn posnetek iz Constitutiones Apostolorum (Dob. Ludolfi Commentar. a d Hist. Aethiop. 1691.
ie) Zgorej smo omenili tudi mramornasti spomenik, ki so ga Hipolitu postavili hvaležni Rimljani, in ki se je ohranil do današnjega dne : zajedno smo s pomočjo dela S. Hippolyti episcopi et martyris opera curante Fabricio Hamburgae 1716 pag. IX. navedli svedočbo iz Leont. Byz. 7ipá|et pag. 430, po kateri sta se med svetimi očeti do Konstantina Velikega Clemens in Hippolytus imenovala episcopi Romani. Nadalje smo po pag XX navedenega dela poudarjali svedočbo svetega Hieronima v martirologiju „In Grae-corum Meneis et menolgiis hac die (30. Januarii) Hippolytus cele-bratur, quem episcopum et papam. Romae appellant".
") Iste je v najnovejši čas sporočil Haneberg kot Canones S. Hippolyti (Miinchen 1870) po rimskih kodikih v arabskem jeziku ter jim pridal latinski prevod.
,8) Fessler Patrol, tom I. pag. 181 sq.
19) Te sporoča kardinal Pitra 1. c. pag, 77. sq.
*>) K tej liturgiji se še povrnemo.
sl) Dotični list papeža Kornelija, ki poleg poddijakonov navaja tudi lektorje, eksorciste in druge vrste, obrača se do Anti-johijskega škofa Fabija, in ga sporoča Evzebij (Hist. eccl. lib. VI, cap. 43).
in da oboje, namreč nastanek, kakor obogačenje ali notranje pomnoženje, kažeti na Kim, kjer sta delovala Klement in Hipolit. Vse pozneje in neznane vklade, katere smo uže omenili, naj se torej odnašajo na samo rituvalno vsebino, ali pa na nekoliko staroarijanskih, oziroma monofizitskih izrazov, so z večine utegnili napraviti oni, ki so po našem preverjenju po grškem izvirniku prirejali posnetke ali prevode na sirski, koptiški in druge jezike in pri teh delih pačili tudi tekst izvirnika, da bi s tem počastili krajne svojstvenosti ali jih razprostranili. Nadaljnja naša razpravljanja bodo pomagala mnogotero poblíže pojasniti in potrditi to, kar smo navedli tukaj; tukaj hočemo jedino še malo dotakniti se izreka Trulanskega koncilja, kakor tudi mnenja sedanjih kanonistov o Constitutiones Apostolorum ter izvesti iz obeh naravno sledečo posledico.
Trulanski koncil j v 2. kanonu priznava z jedne strani, da v smislu kanonov apostolov, pripoznanih izrecno kot iz-točnik cerkvenega prava, bilo bi sosebno po besedah njih 85. kanona tudi po Klementu sporočenih osmero knjig Constitutiones Apostolorum uvrstiti med kanoniške knjige; razglaša pa z druge strani, da je to prezrl zaradi tega, ker mišljene Constitutiones bi se bile popačile po nekaterih he-retiških vkladah. Sedanji kanonisti uvrščujejo Constitutiones Apostolorum med psevdoapostolske zbirke ali, kakor se izražajo značilno, onim v tretjem do petega stoletja nastalim cerkvenopravnim spisom"), kateri, dasi nepravi ali nepristni po svoji obliki, vendar obsezajo po stvari pozneje, s pri-kladami pomnoženo zapisanje apostolskega sporočila; pri tem pa, kakor smo uže omenili, postavljajo nastanek prvih šestih knjig v III. stoletje, nastanek poslednjih dveh knjig pa v prvo četrt IV. stoletja. Mi imamo torej v Constitutiones iz prvih stoletij krščanskega štetja prihajajoče, vsekakor v prvi četrti IV. stoletja završeno delo, katero po
") Med istimi se Constitutiones Apostolotum vsled svoje važnosti običajno navajajo celó na prvem mestu.
") Po vsem tem imajo Constitutiones Apostolorum do današnje dobe nekako avtoriteto ne samo, kakor menijo napačno, v vstočni, ampak tudi v zapadni cerkvi. Mi bi mogli mnogokaj navesti v dokaz, da jih mnogotero morejo jedva ugrešati, vsaj v lastnosti zanesljivega zgodovinskega iztočnika iz prvih stoletij ; omejiti pa se hočemo na „Institutiones liturgiae" kanonika Furnici ja, ki so nalašč določene v rabo rimskemu semenišču, in tudi iz teh hočemo na-glašati na primer samo jedno mesto (pag. 147), katero govori o dnevnih časih ali urah, določenih pobožnosti, in se naposled prav posebno sklicuje tudi na svedoštvo apostolskih konstitucij, navaja njih besede („Precationes facite mane, tertia, sexta et hora die nona, vespere atque ad galii cantum") in sklepa: „Ex quibus indubium est, puhlicam orationem, quum statutis horis persolvere tenentur, ab ipsis Apostolis suain traiisse originem et autiquitatem".
г4) Liturgijo etijopsko, katero nam sporoča Job. Ludolf (Com mentar. ad Hůt. Aethiop. 1691 pag. 323—327) preziramo popolnoma, ksr je posneta iz posnetka. Constitutiones Apostolorum, in jo je torej poštevati takisto kot posnetek iz liturgije, o kateri govorimo tukaj.
stvari obseza v II. in III. stoletju s prikladami pomnoženi zapis apostolskega sporočila, katero se zaznamuje v 85. apostolskem kanonu kot častitljivo in sveto delo, in katere bi bil tudi Trulanski koncilj uvrstil med kanoniške knjige, ako bi ne bile tega preprečile nekatere heretiške vklade") (katere se pa drugače dajo lehko odstraniti).
In to obsežno delo obsega poleg mnogih, na ustavo in disciplino cerkve odnašajočih se določeb zajedno ono apostolsko liturgijo, katera je med vsemi doslej znanimi litur-gijami jedina prosta vseh poznejših vklad ter kaže v vseh svojih posamičnostih znake visoke starosti'4), vrhu tega kaže samo na jednem mestu25) neznaten, samo iz malo besed sestajajoči arijanski pristavek, kakor dokazuje po Danielovem
") To mesto je takoj začetkom v blagoslovu, ki ga ima škof podeliti katehumenom neposredno pred njih izgnanjem iz cerkve ; začetek tega blagoslova se glasi: „Vsemogočni, nerojeni in ne-pristopni Bog in Gospod nad vsem". Z vloženim staroarijan-
Codex liturg. Lipsiae 1853. tom. IV. porabljeno Kotelersko izdanje, s katerim se zlagajo tudi v istem letu 1853. takisto v Lipsiji priobčeni grški teksti (pri Ueltzen-u, Constit. Apostol, in pri Bunsen-u Hippolytus und seine Zeit tom. II). Uže v 57. poglavju II. knjige je naveden red liturgije v kratkih potezah, kakor ga v letu smrti svetega papeža Klementa L, rojeni, torej prvi polovini II. stoletja pripadajoči sveti filozof in mučenik Justinus sporoča v svoji prvi apologiji (cap. 65—67). Temu redu odgovarjajoča liturgija v svoji celoti polni poglavja 5-—15 VIII. knjige, in ta je, katere smo se spominjali uže zgorej, katero hočemo ogledati tukaj pobliže, da opravičimo zgorej rečeno, oziroma, da pojasnimo pobliže in utrdimo. —
skim pristavkom pa je dobil isti blagoslov naslednjo sestavo: „Vsemogočni, nerojeni in nepristopni Bog, jodini, pravi Bog in Oče Tvojega Krista, Tvojega jedinorojenega Sina, Boga tolažnika in Gospod nad vsem".
Ruske drobtinice.
Сћ rnpy no iriiTKÍ, голому рубаха
Pred kakimi 15 leti je bilo še malo poljskih naseljencev v notranji Rusiji. Sedaj jih je uže precej. Držé se pa povsodi na strani od ruskega prebivalstva. Vsako leto seli se Poljakov več v notranjo Rusijo. Tudi število poljskih činovnikov množi se tam, kakor trde „Mosk. Ved." št. 14. t. 1. ne gledé na naredbo, da obče število činovnikov ne sme presegati 3"/0- Posebno mnogo pa služi Poljakov pri železnicah in med merniki. „Moskovski Vid-" izražajo željo, da bi se na jednem kraju ne nabiralo preveč Poljakov, ker ne ljubijo Rusije.
V	„Severnem Vestniku" (za januvarij 1.1.) natiskana je nova povest precej glasovitega pisatelja Cehova: Жена. Kritika jej očita, da, kakor druge povesti tega pisatelja, tudi ta nima prave jedinske misli. Pisatelj da posnema zunanjost grofa L. Tolstega, a nima njegove notranje sile. Ta „žena" je gospodarica svojega slabega moža, ki nekako ljubi to bitje bez duše i srca. Misli pa žena in z njo vred tudi ljudje, da je mož ne razumeje. Da napolni nekako pustoto svojega življenja, začne ta žena nabirati za gladne in jim pomaga na tuj račun. To je vse : veliko gotovo ni.
V	1. zvezku „Ruskega vestnika" t. 1. je zanimiva razprava dobro znanega mislitelja in kritika N. Strachova: „Итоги современ-наго знатн". Isti pisatelj napisal je bil med drugimi zanimivimi razpravami uže 1. 1872. knjigo : „Mipi какг цЉше".
Tu on jasno dokazuje, da sovremena znanost ne hodi prave poti, da ne napreduje. Isto misel izraža tudi v gore omenjeni razpravi. Rénan pravi v novi svoji razpravi, da se v človeški prirodi vse dela redom vzrokov in posledic. Priznava pa Rénan, da se je motil, ko je prej slavil človeštvo kot središče sveta. Rénan trdi, da v zgodovini ver ni našel božje objave. Strachov oporeka Renanu, trdeč, da vera v objavo celo sedaj tiho raste pri nas, in da se življenje Spasitelja ni nikoli tako pretresalo, kakor ravno v 19. stoletju: „Krasota neizmerno lepega obraza Krista je zmagala, prošla je čez vso temo in vso svetlobo prošlih vekov in do sedaj sije pred nami ter nas greje". Renan pa misli, da človeštvo izgubi svoje idealistične težnje ali himere, kakor jih zove.
Znanost je nabrala mnogo faktov, ali smisla človeškega življenja, človeške zgodovine ni pojasnila. „Pa saj, pravi Strachov, ta materijalizem v znanosti več tudi storiti ne more" na tem krivem potu, po katerem so udarile znanosti. Ali vendar pravi celo Rénan, da bitje, katerega mimoletnim pojavom smo mi,je bilo vedno in bode vedno. Gledé na tečaj sovremenega življenja, zaključuje Strachov, da ni daleko čas miru, ko bodo ljudje mirno živeli ravno za to, ker bodo brez viših idej, ravnodušni k veri, k domoljubju v obče k vsem idejam, ki so nekdaj vznemirjale ljudi. Nadejamo se, da se Strachov tu moti, da ne nastopi ta duševna smrt pri živem telesu.
Rusko leposlovje v ožem smislu je le redko zajemalo snovi iz onih divnih časov prvega kristijanstva, ko je živa vera oduševljala ljudi, krepila in bodrila jih v življenju in tudi v mučeniškl smrti. Puškin je sicer mislil z navdušenjem zajemati iz življenja svetnikov, ali prehitela ga je smrt. Za njim so šli le: A. Tolstoj, ki je napisal „Joanna Damaskina", nekoliko del malo znanega Almazova moramo simo prišteti, globok je tudi „Севаспанх Мученник" od K. R—a, in neke stvari slavnega pesnika A. Majkova.
Gospa Evgenija Tur pisala je povesti o prvih kristijanih „Катакомбн" i „Посд^дте дни Поашен", kjer je snov vzeta iz angleškega, pa samostalno-umetniški predelana. V tretji povesti: „Мученики Колизен" je bolj izvirna. Prva povest je predelka znanega Wisemanovega dela: „Fabiola". Te tri knjige E. Tur čitajo jako radi.	C.
Privolžski listi poročajo, da prihodnje leto vlada uvede v gubernijah samarski i saratovski, a more biti tudi v nekaterih drugih, обгцественннн запашки — občinske poseve. Te poseve bodo vodili zemski načelniki, najnovejša merodavna administrativna jedinica med kmečkim ljudom. Zemljo bo dajala vlada, ali svojo ali pa jo bo najemala od velikih posestnikov. Dohodki od teh posevov pojdejo: jedna tretjina — vladi za zemljo, druga — na občinske potrebnosti v запаснне магазшш — žitne zaloge, tretja
pa__samim kmetom za njih trud. Zemstvo pa bo takim kmečkim
zadrugam prirejalo i posojevalo zemljedelna orodja, kakoršna se rabijo pri bolj popolni kulturi, nego je ona, katero zna ruski zem-ljak. Ti občinski posevi obnesli so se v nekaterih zapadnih guber-nijah, kakor na pr. v Crnigovski, jako dobro; isti vspeh dadó_ tudi na Volgi, če jih bode vodila vladna roka, i če jim bode pomagalo zemstvo; sami kmetje pa nič ne storé, to je dokazano uže 77krat, torej meni pač ni treba šele spričevati : bolj jasno nikdo ne more dokazati, nego je dokazala grenka, pregrenka poskušnja . . .
Iz Baku izvozila je lanskega leta, 1891. zakavkaška železnica 100.252 nalivnih vagonov nafte ali kamenega olja 61,000.000 pudov. Sama železnica porabila ga je 6,000.000 pudov : v zasebnih nalivnih vagonih prevozili so te tvarine 43,000.000 pudov, kar daje 70% vsega prevoza. Statistika kaže, da so tega velikega dara božjega za ruske državo prevažali: 1890.1.94.677 vagonov, 1889.1 81.292 vagonov, 1888. 1. 62.830 vag., 1887. 1. pa 27.337 vagonov. Kakor vidite iz teh številk, pridobitev kamenovca se je za poslednjih 5 let skoro ustrojila. Da, ko bi ta velikanski promet bil delo ruskih rok ! Kako bilo bi to radostno ! Ali žalibog, da je najbolj mero-davni faktor tudi tukaj, kakor v trgovini sploh, Nemec i Zid. Ali pa v jedni podobi — nemški Žid. Ti ljudje, če je res, da so tudi ljudje, barantajo en gros, ruski trgovci pa le drobtinice pobirajo ; da! i drobtinice jim je pridržala in ohranila le vlada, dobra vladna
pomoč, bez koje bi jih bili razni Rothschildi i Gebriider Nobel uže davno odrli tako, da bi jim nikoli ne rastle kosmatine . . .
Ker govorimo o Baku, ni nam pozabiti i tretjega inorodnega življa — Armencev. Ta narod je svojega zakala, svojega jekla, kar mu pa prav malo preti, da bi ne igral uloge tretjega odrtnika — armenskega Žida! V to svrho se jedini i z Nemcem i Židom proti Rusu, za kar jih tukaj ne sovražijo manj, nego same Žide, naj bi bili ti kakoršne narodnosti koli. Armenec je trudoljuben, ali še bolj je kováren i goljufiv, tako da je všel (prišel) celó v pogovorko (prislovico): Армншка плуи>. Vsa ta svojstva se prav lepo vjemajo z nenavadno žejo bistrega (naglega) bogatstva. K vsem tem lastnostim pribavite še vzhodno gorečnost, i tedaj se ne boste čudili, da se v tej obljubljeni deželi vršé take reči, kakoršne so možne le pri takem stolpotvorenju, kakoršno kipi v Baku. Rusi, Cerkesi, Lezgini, Osetini, Armenci i Židi vsega sveta ... ali to ni babilonska zmešnjrva ? I ves ta ljud bogati, da je grdo, dobro jé, pa še bolje pije, plameno ljubi, se po svojem zabava i lišpa i jeden drugega požira po vseh pravilih borbe za obstanek . . Vsaj dopisnik „Nov. Vr." priobčil je iz carstva kamenega olja takole sliko : O d 25. d o 29. decembra min. leta bilo je tukaj 10, recite deset ubijstev!!! Figo pokažeš, a za njo dobiš nož v rebra.
Nemško-židovska kultura na vstoku.....Dá, lieb' Vaterland,
magst ruhig sein 1 . .	Božidar Tvorcov.
0 NEVIHTI.
Zanesi nam, zanesi Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog! Grozi sovražnica srdita, V oblakov sivih plašč zavita; Beseda njena — grom rohneč, In nje pogled je — blisk goreč. Besede grom in blisk očesa Nebesa in zemljo pretresa. Pod plaščem nosi bič prikrit, Oj bič iz zrn ledenih zvit! Gorje, če jezna ga zavzdigne Ce njim po polji plodnem švigne, Gorje !
Glej, tam na polji setev mlada, Živilo naše, naša nada, Pod težoj skleneno drevo, Glej, nežni cvet na mladem vrti, Ognjeni sok na vinskej trti Plaho ozira se v nebo, In vse se vije, vse trepeče, Boji vse šibe se grozeče, Zanesi nam, zanesi, Bog. Otmi nas rev, otmi nadlog ! Oh, saj te kličemo očeta, Čuj prošnjo siromaka kmeta, Vsprejmi naš jok in vzdih in stok,
h poezij Simona Gregore
o НЕВИХТЂ.
Занеси нан, занеси Бог, Отми нас pf.B, отмц надлог ! Грози совражннца срдита, В облаков сивих шшц завита; Бес4да швна. — гром рохнАЧ, Ин hia поглад i« — блиск горлч. Бес4де гром ин блиск очеса Небеса ин землж претрлса. Под плаш,ем носи бич прикрвгт, Oii бич из зрн лед^ншх звпт! Topie, че нзна га завздпгне, Че hliim по полви плоднем швигне, | Гори!!
Глаи, там на полви сбтев млада,
Живило наше, наша нада,
Под тажои склонено дрЂво,
Глди, HÍ;;K7ir.iii цв4т па младем врт%,
Огнкшни сок на винскец трт4
Плахо ознра се в небо,
Ин все ca Biie, все трепече,
Бои все шибе са грозАче.
Занеси наи, запеси Бог,
Отми кас pliB, отми надлог !
Ох, caii ta кличемо очета,
Чуи прошнж сиромака кмета,
bcnpeirah наш ííok ин вздмх нн сток,
П0ДЂ ГР030 И.
Прости, Творецг, своих д-Lxeii, Десницец мош,нок> cBoeii IlaCL охрани отг(> злоц напасти ! . . . Идегв б-кда — идетЂ гроза . . . Огонв вт. еа зловЗлцеи пасти II слобои cbíthtch глаза; Вт> ен оловахг — раскати гроаа ; Предг Heii смушенннн nipi. дрожнтБ, — Она-же, мш;етеЈГБ влекома, Вђ плаш,^ сокрштнн бич% хранитг. II бичт. totl — градгЕ, да бурн злал . . , Погибнегв нива золотан, O rope ! . . .
Глиди, стоцгб носћвг густои, — Надеждн наши и отрада. A тамт. — цв+>тн, yrkxa сада. И плодт. румлншн наливнои ; Тамг — украшенве вертограда, Ст> кисхлми пивгнмми лоза Трепешетг, бури ожидаа . . . Идегв б-ћда — идет гроза, Греаа и молшеи игран. Прости-же наст,, прости, Творецт,! Мн — д^ти, Tu-же нашг Отедх ! Внемлп иолвбамг души несчастнои. Не разрушаи л»дских% трудовг,
66
Ster. 5.
Ne vniči žuljev pridnih rok ! Ti migni — blisku žar se vpihne, Le prst zavzdigni — grom potihne, Le veli — bič se razdrobi, Le želi — led se raztopi, In roka, ki je prej grozila, Bo blagoslov na nas rosila. Zanesi nam, zanesi, Bog ! Otmi nas rev, otmi nadlog!
Zastonj !
Nebó mu prošnje te ne čuje; Vihar strašan
Cez drn in strn grmé prihruje Ledeno zrnje v setve vsuje Oblak teman —
Končan je cvet in sad obran — Gorje !
Ozre se kmet na strte nade. Ozre na sinke, hčerke mlade, In divja bol, skrbi strašne Očetu v srcu zabesne, — Gorje ti vbogi kmet gorje!
Ponatis iz izvirnika.
i
He вничи жулвев лриднш ржк! Tti мигни — блиску жар ca впихне, Ле прст завздигнн — гром потихне, Ле вели — бич са раздроби, Ле жели — лед са разтопи, Ин ржка, кш н5 iipiii грозила. Бж благослов на нас росила Занеси нам, занеси, Бог, Отми нас plíB, otmii надлог !
Застонв!
Небо му нроиппљ тл не чуж ; Вихар страшан
Чев дрн ин стрн грмд лрихруж, Лед1шо зрнве в с^тве всук; Облак теман —
Кончан н= цв&г нн сад обран, — Topie !
Озре са кмет на стрте наде, Озре на сннке, хчерке младе, Ин дива бол, скрбл схрашне Очету в срди aaóicHA, — Горш ти B6oriii кагет ropi« !
ЛамурскЈн.
Вгзхнни, — nisrt и грозм ужаснои, И лучЂ блеснем. изђ облаковг, IIo слову мигомђ градг уиметсд II тан лед-Б слезои полБетсл. PyKoii, KOTopoii Tu грозилг, Hasrr, даруи кр4пости и силг ! Прости, Судба и Царв вселеннои. Внемли молб^ aoeii смЈгреннои! . . .
Напрасно ! . . .
Саговаигв не виемлмтх небеса . . .
CiraBHÍe вихрв . . . Шуаштг .ткса . , .
Треп;атЂ деревва . . . бура злитсл . ,
Поснпалт. градт.,
И прежши кладг, —
ПосквЂ, какх скошелнни, ложитса . . .
O rope! . . .
МужнкЂ bí ситешн гладита, Бг дуиг1; проклапе твердитт., A доиа ожидаитг д^ти . . . И просагБ icn . . . Ужаснни видг! . . . Какљ тажко б^днши. жцтб иа cbíií ! ... Iz knjige: Славпнскал Муза.
t
Hrvatsko pravo in Dalmacija.
Novi slovanski poslanec dalmatinski g. J. Biankini je imel 19. febr. t. 1. prvi govor v državnem zboru, in sicer na hrvatskem jeziku. Govoril je tako-le:
Častna gospodo! Stupajuci šilom taktičnih okolnosti u zastupničku kuču carevinskog vieca, smatram svojom duž-nošču izjaviti, da tim nemislim ni najmanje prejudicirati državnopravni položaj kraljevine Dalmacije, koja je, po svom državnom pravu, dio hrvatske države.
Hrvatsko državno pravo temelji se na ugovorima 'od godine 1527 i godine 1712. Prve od ovih dvijuh godina, stališi i redovi hrvatski izabrali su Ferdinanda I. a od Habsburské kuče za kralja hrvatskoga; a druge prihvatili su pragmatičku sankciju.
I kod jednoga i kod drugoga čina učestvovala je Dalmacija kao integralni dio Hrvatske. Ferdinand I., kad je biran kraljem, izdao je stališima i redovima zavjernicu, u kojoj je svečano obecao, da če uzdržati neokrnjenu slobodu hrvatskoga naroda; a Karlo III., kad je primio odluku sabora o prag-matičnoj sankciji, izdao je stališima sabora o pragmatičnoj sankciji, izdao je stališima i redovima diplomu, kojom po-tvrdjuje Hrvatskoj sva njezina prava, povlastice i slobodě.
I jednom i drugom prigodom sklopio se je, dakle, dvostrani ugovor izmedju kralja i nezayisnoga zastupstva hrvatske države.
Poslie pada mletačke republike — koja je bila osvojila Dalmaciju — ova se vrati pod žezlo svojih starih kraljeva, na temelju hrvatskoga državnoga prava; a na temelju toga istoga prava, austrijski carevi, kao hrvatski kraljevi, zaposjednuše Dalmaciju.
Poslie predaje, Dalmacija u istinu nebi pripojena Hrvatskoj, ali za to nije svoje pravo izgubila. Hrvatski su sabori uvjek i neprestano zahtjevali, da se to pravo oživotvori. Dosta je spomenuti članak 6. od godine 1802, članak 5. od godine 1807, članak 15. od godine 1840, članak 9. od godine 1845, članak 5. od godine 1848, adrese banské kon-ferencije, i adrese svih hrvatskih sabora od godine 1861 unapried.
To je tražio i dalmatinski sabor u svojim adresam od godine 1870 i 1871; taj zahtjev, osnovan na državnom pravu, sačinjava stožernu točku u programu saborske večine u Dalmaciji.
Predšastnici Njegovog e. i kr. apost. Veličanstva cara i kralja Frane Josipa I., i samo Njegovo Vel. priznali su u toliko prigoda, i to na najizrazitiji način, pravo Dalmacije na sdruženje sa Hrvatskom. Spomenut ču § 73 državnog ustava od 4 ožujka godine 1849, carsku patentu od 7 travnja 1850, previšuja ručna pisma od 5. prosinca 1860 i 20 ve-ljače 1861. na bana Josipa Sokčevica, zadnju točku III.
članka carske povelje od 26. veljače 1861, koja točka nije nikad bila ukinuta, i koja bez dozvole hrvatskoga sabora nebi mogla ukinuta biti, te kraljevske odpise hrvatskomu saboru od 26. veljače 1861, 8 studenoga 1861, 2 studenoga 1865, 27 veljače 1866, napokon krunitbenu zavjernicu od 6 lipnja 1867, te §§ 65 i 66 ugarsko - hrvatske nagodbe, po kojim je Dalmacija integralni dio Hrvatske; a da nista nerečem o naslovu hrvatskoga sabora, hrvatskoga bana i hrvatske vlade, Koji naslov nije, i nemože da bude prazna rieč.
Usljed svega ovoga jasno je, da je Dalmacija samo privremeno zastupana u carevinskom vieču, i da bi po pri-rodnom i pozitivnom pravu imala birati svoje zastupnike u hrvatski sabor.
S moje straně uložit cu sye sile, da ovo pravo dodje do taktične vriednosti i izvedenja, uvjeren da lojalna obrana uzakonjenog i nezastarjeloga hrvatskoga prava, nije samo na korist i blagodat hrvatskih zemalja, nego i sveukupne monarkije.
Častna gospodo zastupnici! Ovo vam je moje političko vjerovanje. Odan do smrti samo ovom vjerovanju, željan, da činima dokažem, da slavenska solidarnost nema bit prazna rieč, i da mi Slaveni, pravedni prama svakomu, nepitamo nego da i drugi narodi budu pravedni prama nama — stupio sam danas božjom i narodnom voljom u ovu visoku kucu. S ovim vjerovanjem samo, želim i tvrdo odlučujem ostaviti je, kad mi bude sudjeno. Diii et salvavi animam meam!
Med govorom je nastal od strani nemške levice velik šum; poročali so celo predsedniku, kakor da bi Biankini čital svoj govor. Predsednik se ni mogel med hrupom sam
preveriti o tem, odtegnil je naposled besedo Biankiniju. Ta pa je drugi dan vstal ter rekel:
Visoka kučo! Jučer sam za prvi put govorio u ovoj visokoj kuči, I govorio sam hrvatski, za to, da izkažem dužnu čast hrvatskom narodu, kojemu dušom i tielom pripadam ; i za to, da se neki spomenu u ovoj visokoj kuči, da smo ovdje svi jednaki, sinovi jednog i istog otca, s istim pravim i s istim dužnostim, te da moj hrvatski jezik nevriedi manje od njemačkog. (Dobro! dobro! sa strane Slavená).
Ali liberalnoj gospodi od njemačke ljevice, rek bi, da slavenska rieč ljuto para uši, te nemogavši bukom i vikom zapriečiti da hrvatski govorim, neki lažno izviestiše N. P. gospodina predsjednika da čitam, samo da mi oduzme rieč. (Živo odobravanje).
To u istinu gospodinu predsjedniku nije pošlo za ru-kom, jer ga čuo nišam, te sam svoj govor sasvim svršio. (Dobro! Živio!) Ali sam doznao, da me je gospodin pred-sjednik pozvao na red.
Pošto taj poziv na red počiva na krivom temelju, jer svi Slaveni, koji se okolo mene bijahu sakupili, pa i obližnji Tirolci, svi jednodušno svjedoče, da ja nišam čitao, (obči glasovi: Tako je! Tako je!) želim to ovdje konstatovati. Dočim pak prosvjedujem proti nedičnoj manevri ljevičara, pozivljem se na nepristranost N. P. gospodina predsjednika, da on svoj jučerašnji poziv na red svetčano opozovne. (Burno odobravanje).
Predsednik Smolka, pripoznajoč, da so mu poročali krivo, preklical je včerašnji poziv na red med odobravanjem vseh strank, razun levičarske.
Ogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Magistrat Tržaški kakor Goriški, sta dobila ukaz, uradno potrditi število slovenskih otrok, godnih za šolo. Iz tega sklepajo, da ima naučna uprava zaresno voljo ustreči opravičenim zahtevam slovenskega prebivalstva v Gorici in Trstu. V Gorici zahteva ministerstvo po poročilu „N. Soče" slovensko četverorazrednico za deklice in trorazrednico za dečke.
Banka „Slavija" za Istro. Po poročilu „SI. Naroda" je upravni so vet banke „Slavije", po predlogu Ljubljanskega svojega glavnega zastopa, sklenil priskočiti v pomoč onim slavanskim posestnikom Istre, katerim laški njih upniki odpovedujejo posojila, dovolil za sedaj 200.000 gold. v ta namen, da se razposodijo na zemljišča v Istri. To vest pozdravljajo radostno slovenske novine in se nadejajo, da banka „Slavija" ne ostane samo pri tem koraku. Znano je, da, каког nikjer hujše, so laški posestniki, oziroma veči ali manjši denarni imetniki drli slovanske kmete istrske, kateri
so jim bili kakor si bodi na dolgu. V najnovejši čas so pa porabljali gospodarsko zavisnost kmetov v politiške namene. Zato so se silno zbali, ko se je lanskega leta ustanovila slovanska posojilnica v Pulju. Vsakatera gmotna pomoč slovanskemu kmetijstvu v Istri pomenja zajedno udarec na dosedanjo politiško moč italijanske še vedno gospodovalne in teroristiške stranke; zgospodarskim odbijanjem tega terorizma pobija pa se tudi iredentizem, in tako je gospodarsko podpiranje slovanskih kmetov v Istri zajedno eminentno lojalno in patrijot ško delo. Jasno je iz tega, kdo bi bil na prvem mestu poklican, da si zopet gmotno opomore slovansko naseljenje istrsko.
Trgovina s krompirjem na Goriškem. Slovenci v nižini in planjavi na Goriškem imajo raznovrstnih zgodnjih pridelkov, kateri se zaradi tega dobro razprodajajo v oddaljene severne kraje. Ali dobiček od te ugodnosti so doslej z večine imeli le podjetniki neslovanskih narodnostij, in so
bogateli zlasti od trgovine s sadjem. Kakor poroča „Nova Soča", utegne se na bolje obrniti to vsaj z zgodnjim krompirjem, ker so dobili veletržca, rodoljubnega Ceha, ki bode na veliko pokupoval in potem razpošiljal ta pridelek proti severu. Omenili smo to, ker je važno samo po sebi, in ker je nujno želeti, da bi podjetni Čehi lotili se trgovine zlasti na Primorskem tudi za druge pridelke, potem pa tudi velike obrti na primernih krajih po vsem Slovenskem, oziroma tudi Hrvatskem.
b) Ostali slovanski svet.
V češkem deželnem zboru se v ogovoru pri otvorenju niso omenile Dunajske punktacije. Staročehi so se 14. febr. izrekli za odloženje teh punktacij in so, pridrživši si še nadalje svoje mandate, čakali na izjavljenje velikega posestva. To pa je 5. t. m. takisto izreklo se za odloženje, poudarjajoč da se je sicer začetkom leta 1890 izrazilo za punktacije, ko ni vedelo v njih porušenja ne politiških, ne državnopravnih načel, da pa so se razmere spremenile neugodno za nadaljnje obravnavanje. Treba da je punktacije odložiti do dobe, ko se pomiriti obe narodnosti in bodeti razpoloženi v veči meri za sporazumljenje, nego je videti to sedaj. Večina češkega naroda da je sedaj proti punktacijam, katere se tudi po konterecijskem protokolu poštevajo kot celota. Veleposestvo da ne more vsiliti jedni obeh narodnostij oblike za sporazumljenje. Obravnavanje pri takem razpoloženju bilo bi nevarno in škodljivo za mir, zato smatra veleposestvo za svojo dolžnost, delovati na to, da se odložijo deželnozborska obravnavanja predlog, utemeljenih v konferencijskem protokolu od 19. jan. 1890.
Ta izjava je važna, ne kaže pa spoznanja, da bi bile punktacije same po sebi nevarne, ampak pošteva samo sedanji čas kot neugoden. Staročehi vidijo pa poleg tega tudi nekaj nevarnosti, če ne v drugem, vsaj v febr. naredbi pravosodnega ministerstva. Odločno nasprotni so punktacijam jedino Mladočehi, kateri dokazujejo nevarnosti pojedinih punktacij, sosebno tudi porušenje narodne jednakopravnosti in razkrojenje kraljevine v dvoje „zaprtih ozemelj".
Dr. Rieger se je popolnoma odpovedal politiškemu delovanju ; zaradi zdravja odpotoval je v Italijo. Mladočehi so stavili takoj ob začetku več interpelacij, na pr. zastran preiskav v Liberců, zastran nemškega vknjiževanja v posebnem slučaju za Čehe, itd.
Bukovinski dež. zbor je vlada razpustila zaradi na. vskrižja med dež. glavarjem in dež. predsednikom. Dejstveno pa so se pokazala nasprotstva, ki so bila uže dalje časa na znotraj. Nove volitve so uže razpisane.
Proslava I. A. Komenskega spada v ta mesec. Pedagogi vseh civilizovanih narodov se marljivo pripravljajo, da bi dostojno proslavili učitelja narodov. V Avstro - Ogerski bode največ primernih slavnostij po raznih krajih na Češko-slo>anskem, sosebno v Pragi. V novem češkem muzeju se 28. t. m. pri slavnostnem shodu otvori razstava in muzej
Komenskega. „Filosofická Jednota" v Pragi proslavi spomin Komenskega s slavnostnim shodom 13. t. m. v veliki dvorani na „radnice staroměstské." Razglasi se razpis 12 zlatih (cekinov) Jednote za najboljše delo o razmeri Komenskega k sočasnim smerom (napravljenjem) filozofskim. Na to pa bode predaval prof. Smaha z Rakovnika „O pansofii Komenského". b Narodni divadlo" v Pragi priredi glediščno predstavo. Na sporedu je nova uvertura Zdenka Fibicha, proslov (predgovor) Jaroslava Vrchlickega, kateri se završi z živo podobo „Komenský vyčuje narod", dramatiški prizori iz spisov Komenskega „Braný jezyku" in „Školy života", naposled pa „Věštba Kcmenskeho", slavnostna igra v 1 dejanju od I. Peliška. Odbor za proslavljenje Komenskega v Amsterdamu odkrije slavnostno spomenik v Naaidenu 28. t. m. Ta spomenik bode imel dva napisa, katerih jeden je določil Amsterdamski odbor, in bode udolben najprej holandski, potem v latinskem in češkem prevodu; drugi napis pa bode najprej češki, potem latinski in holandski. Ta napis bode imel lastne besede Komenskega: Učitel narodu I. A. Komenský. „Bodem Moravan, jazykem Čech, povoláním bohoslov". Naj-brže pošljejo Čehi v Amsterdam posebno depu^acijo k slavnosti. Ginljivo in tolažilno zajedno v dobi sovražeaja vsega slovanskega je to, da vsaj daleč na tujem se ne bojé tudi na zunaj pripoznati duševnega velikana slovanske krvi. Kaj takega se ni nadejati od drugih narodnostij v bližini rojst-venega kraja Komenskega.
Dr. V. V. Zeleny, češki pisatelj in sotrudnik „Hlasa Naroda", je umrl 29. februvarija t. 1. v 34. letu življenja Spisal je n. pr. životopis Pešine s Čechoroda, študije o življenju K. Havlíčka, članke po časopisih itd. Potegoval se je na glasbenem polju za glasbo Smetanovo in upiral se sedanjemu smeru češkega gledališča. V poslednji čas je ure-doval tudi „Českou Straž", v kateri je kazal ponosno češko zavest nasproti vsakovrstnemu, naroda nedostojnemu uklanjanju in bizantinstvu. Bil je jako spreten publicist. Deloval je s peresom do poslednjih dnij.
Uravnavo valute namerjati avstrijska in ogerska vlada zaresno izvršiti v kratki dobi. Obojestranska ministra, dr. Steinbach in dr. Weckerle, shajata se v Budapešti ali na Duuaju, da bi se zjedinila o glavnih točkah, in posovetovala sta se uže tudi z austro-ogersko banko. Sklicali so v 8. dan marcija tudi posebno enketo, sestavljeno iz raznovrstnih členov ; ta enketa odgovori na stavljena ji prašanja. Uže sedaj je gotovo, da se spremeni naša valuta ali denarna veljava v zlato veljavo. Zlato poda jednoto ali mero, in srebro bode ali bi imelo biti vsled tega bolj ali manj le blago nasproti zlati veljavi. Srebro bode gotovo še v rabi, ali srebrni denar bodo morali kovati tako, da bode odgovarjal bolj po imenu določeni ali nominalni vrednosti, nego doslej. Ne ve se še, kako velika bode zlata jednota, recimo pa, da bi bil zlat goldinar; v tem slučaju bode ali bi moral biti srebrni goldinar veči ali po čistem, va nj zlitem srebru teži, nego sedanji goldinar. Kajti srebro je sedaj ceneje, nego je bilo, ko se je
določila veljava sedanjemu srebrnemu goldinarju. Iz tega pa sledi, da dolg, ki ga je napravil kdor si bodi, n. pr. država, pred leti v srebru, bi se ne imel poplačevati s srebrnimi goldinarji, ki se bodo kovali odslej, ampak z manjšo vrednostjo, s približno tako, kakoršno je imel srebrni goldinar tedaj, ko se je napravil dotični dolg. Važno je torej, kako se določiti obojestranski vladi v tem pogledu, kako vrednost bode imel v resnici novi srebrni goldinar nasproti zlatemu goldinarju. Židovski denarni monopolisti bodo gledali, da bi za državi ali drugim izposojeni denar, tudi če ni bil zlat, dobili kar možno vrednost zlata. V obče se je bati, da bodo stari dolžniki vsled preustrojene valute na izgubi pri povračanju dolgov; upniki pa ravno toliko na dobičku. Dobički za državo in državljane pa bodo v tem, da dobi denar vsled zlate veljave stalno vrednost na znotraj in na zunaj. Vprašanje o valuti, kakor se vidi, je tudi publicistom premalo jasno; zato ima židovska žurnalistika, v službi židovskega kapitala, toliko laži posel v dosezanju specijalnih interesov tega kapitala.
Slovanov avstro-ogerskih se uravnava valute še posebe dostaje, ker sestavljajo veliko večino naseljenja v cesarstvu, in ker bodo oni najbolj poplačevali dobičke kapitalistom, ki imajo državna posojila v rokah, ako bi se tem upnikom določilo preugodno relativno razmerje, po katerem bode povra-čati dolgove. Slovanske poslance vsaj v tostranski polovici čaka velika dolžnost, ko bodo kmalu imeli tudi oni v državnem zboru besedo o preustrojenju sedanje državne denarne veljave. Potegovati se jim bode n. pr. za pravo ali vsaj ugodno razmerje prave ali stvarne vrednoti med zlatom in srebrnim denarjem, torej da bi se ne koval srebrni denar v manjši vrednosti nasproti nominalni veljavi, nego je neizogibno potrebno. Važno bode tudi vprašanje, po kaki meri se bodo poplačevali dolgovi, ki so se storili v raznih letih, torej v dobah, ko je imel srebrni denar pri nas različno stvarno vrednost.
Čehi pa cerkev na Dunaju Čehi so zopet prosili, da bi se v nekaterih okrajih Dunajskih privolila slušba božja in propovedi za češko naseljenje. Nadškofijski ordinarijat je pa utemeljeno prošnjo odbil, kakor ob drugih prilikah. Ves češkoslovanski narod je tako postopanje cerkvene uprave Dunajske užalilo in razburilo. To pot Dunajski Čehi pa ne ostanejo mirni, temveč se obrnejo naravnost v R.m, in od tod pričaknjejo ugodne rešitve.
„Novice" od 4. t. m. imajo veči članek pod naslovom „Deželni zbori", ki je jako zanimiv in poučen; z naše strani ne potrebuje popravkov, ampak le nekoliko popolnila. To smo podali v tej štev. na prvem mestu, drugo dodamo pri-lično.
Glad v Austriji. Govor dr. Vašatnga, ki smo ga navedli v 4. št. našega lista, je kazal na revščino in tudi glad v raznih krajih avstrijskih ter s tem dejstvom zavračal nedostojno vedenje nemško-židovske žurnalistike nasproti Rusiji. Kako prav da je imel, razvidno je iz razkritij o bedi po
goratih krajih gorenje Ogerske. Glad pritiska pa tudi v Galiciji v Pokarpatju na severu, v Čehah v Rudogorju, na Mo-ravi na Valaškem, potem v Pragi in na Dnnaju. V poslednjem mestu se °je vnela potrebna, no po židovskih listih očitno tondecijozna agitacija za pomoč. Vsled te agitacije so nabrali ravno na Dunaju uže nad 200.000 gld. poleg darov v blagu, in s to pomočjo delijo sedaj malo ne vsak dan mnogim tisočem potrebnih in v resnici gladnih ljudij kruha, mesa, obleke itd. Ta revščina na Dunaju pa je bolj ali manj stalna in izvira najbolj iz tega, da je židovski kapital spravil vse rokodelstvo, kakor obrt, pod svoj monopol ter tako vstvaril celó med nekdanjimi „mojstri" preproste delavce, potem pa na široko delavski proletarijat. Da se židovska žurnalistika zaveda ravno sedaj bede velikaga dela Dunajskega naseljenja, izvira odtod, ker pritiska na vlado in po tem na državni zbor, da bi kmalu dovolil 41 milijonov gld. za raznovrstna zidanja, sosebno železnice na Dunaju samem. S to pomočjo, katero dajo avstrijski narodi potom države Dunaju, hoče se okoristiti Židovstvo po špekulacijah, z druge strani pa narode ali občinstvo odvrniti od spoznanja pravih vzrokov o stalni bedi na Dunaju. Dr. Vašaty je imel popolnoma prav, ko je vprašal: „Kaj bode pa potem, ko se porabi teh 41 milijonov?". Vidi se, kakor je rekel tudi ar. Lueger v mestnem zboru Dunajskem, da v sedanji židovski agitaciji na Dunaju je vmes tudi „Schwindel". Židovstvo vidi bedo same tedaj, kedar se mu kaže dobiček; tudi bedo v Rusiji razkriva z največo slastjo zaradi specijalno židovskih interesov.
Glad med Slovaki. Slovaki so sosebno po „Nar. N." uže davno poročali o slabi letini prošlega leta, zlasti po nekaterih krajih, kakor Oravi; a temu niso verovali pri madjarski vladi. Naposled je jeden poslanec v Budapeštskem drž. zboru interpeloval vlado o stvari, ministerski predsednik pa je odgovoril, da so poročila pretirana, in da se hoče poučiti še le posebe o tem. Poslali pa so pomoči v znesku 3000 gld. „Nar. Noviny (5. t. m.) priobčujejo z Orave med drugim tako-le: Da tlači glad, to je dejstvo, na katerem ne spremeni ničesar nikako olepšanje, nikako tajenje, a zastran glada trpe občine dolenje in gorenje Orave. Na naših oravskih Dolnjakih (Dolenjcih) je uže uradno in zasebno konstatovano, da ljudje v polnem smislu slova nimajo, kaj jesti in ginejo. Kričeč zgled tega so na pr. občine Valaška, Dubova, Zazriva, Erdudka. Videli smo hrano („živnost") ljudij: ovsene otrobe, pomešane z zmleto drevesno skorjo ali z rezanico na pogačo spečene; drugega ni, ne zrna, ne krompirja, ne mleka. Človek se zagrozi in bi temu ne veroval, ko bi ne videl tega pred seboj. Ali je čudno, da pri takih okolnostih podlega narod različnim boleznim? Med otroci je zlasti umrljivost velika, uže zato, da vsled nedostatne hrane so se v silni meri razširile osepnice. V Valaški Dubovi trpi bedo in glad tudi duhovni pastir, kajti neuroda je zadela tudi njega in štolo, razume se, ne donaša ničesar.
Potem pravi dopisnik, da ljudstvo nima tudi nikakega zaslužka od lesnega izdelovanja, ker so železnice odvozile les-Stolično. (komitatno) predstojništvo je opozorilo vlado uže jeseni o bednem stanju kraja; vlada pa je imtla opraviti z drugimi velikimi rečmi, kakor na pr. z volitvami, in je prezirala te „maličkosti" ; nasprotno so pa biriči brez usmiljenja izvrševali svoje delo, in Orava je spolnila tudi tu svojo dolžnost.
Sedaj je nakrat nastal glad in vzbudil srcelomni krik. Vlada na novo predstavljenje je poslala 3000 gld. in v tem mislila odpomoči nedostatku! Začelo se je nabiranje, in prišlo je tudi iz Pešte okolo 5 žurnalistov-reporterjev preverit se o stvari. Čuden narod ti reporterji. Slovenski (slovaški) ne zna niti jeden ; prisiljeni so poučevati se v krčmah ali pri uradnikih.
Podpora se deli s koruzo, fižolom, želodec pa je oslabel, vsled česar pada narod v nove bolezni.
Beda je pa še le v prvem stadiju. Kaj bode sledilo sedaj, potem v aprilu, maju, to vé sam Bog. Ko pride pomlad, treba bode dati žita za setev. Zima je huda. Pomoči treba je veče, in tu bi morala pomagati država. Nikdo ne skrbi za ljudstvo, če ne duhovniki in učitelji, katere pa preganjajo šovinisti. Za šolo slovensko skrbi vlada, kakor mačeha. Kakó naj se ta narod razvije duševno in priuči razumnemu delu ? Oravska beda imela bi biti za merodavne kroge povod, kaj bi bilo storiti na korist slovaškega naroda v obče. Drugače irma nikdo prava prepovedati istemu narodu, ko zapušča svojo „drago" domovino, da bi si drugod preskrbel, ,,1'udske živobytie" !
„Budapešti Hirlap", torej madjarski list, šiba jako karakteristično ogerske razmere pod zaglavjem. „Glad na Ogerskem". Opisavši hudo bedo v Oravi in drugod, znano uže od jeseni, vpraša ta list: „Društvo rudečega križa, dobrega srca kje sta? Ta dva sta še le sedaj zvedela, da ljudje na malih posestvih, skritih med gorami in snegom, so v nevarnosti. Glej, še minister notranjih del je zvedel na interpelacijo najskrajnejšega opozicijonalca, da ni še vedel, da na gornjem Ogerskem nima ljudstvo kaj jesti. Isti Szapary je govoril resnico, kajti je nemožno, da bi vlada, kateri leže milijoni v blagajnici, in katera je milijone potrosila na volitve, ne bi poskrbela za nesrečne, ne bi bila obvarovala naroda in sebe pred očitanji, ko bi bila vedela, kako je položenje v pokrajini. To je karakteristično. Imamo telegrafe, pošte, imamo i glavne župane, v okrajih so uradniki, so finančni direktorji za razpisovanje in pobiranje davkov, okolu njih škofi, dekani, senioři, od meseca uže i vladni zastopniki ljudstva (poslanci) — a o od teh se ni našel nikdo, ki bi bil opozoril vse mogočne in bogato ministerstvo, da grozi glad ali da je
uže tu. Minister je čital to iz novin........
................... Vedi, da
uže od žetve, torej cele mesece, bilo je javno znano, ne samo v Oravi, ampak tudi v drugih stolicah, da se ni pridelalo toliko, da bi moglo ljudstvo prezimovati. Nikdo ni oznanil, tako zadovoljna je bila Ogerska, da pri nas ni bede, le na Buškem, tam je beda . . . Sedaj se bodo delili denarji, kruh in delo ; preverjeni pa nismo, ali se podelé denarji potrebnim, kruh in delo „vdovam in sirotam !" „Egyetertes" pa piše med drugim : „Ko smo nedavno pisali o grozah ruske bede, nismo pomislili, da morojo biti tudi na bogatem Ogerskem kraji, kjer pritisne kletba te najstrašnejše bede. A z Orave se ne razlega grozivni glas ljudskih množic, otrovljenih z nauki socijalizma; temveč razlega se stok prave bede in sile. Brezvspešno kličejo . . . Ni ga, ki bi jim pomagal. In takó v 17. letu blagoslovljenega gospodovanja svobodomiselne madjarske stranke morejo ljudje poginiti od glada v bogati Ogerski; kaj nam pomaga
................Sramota je in posmeh, da niso
štorih najenergičnejših korakov, ali da bi bili z majhno pomočjo odstranili zlo. Noben izgovor ne more opravičiti tega . . . popuščanja. Ko bi bili le delec tega imetja, ki so ga potrošili na volitve, žrtvovali na olajšanje bede, bilo bi odpomagano." Takó torej celó madjarski listi obso-jujejo . . . nemarnost gledé na stradajoče ljudstvo po gorenjih krajih slovaških. Obsoja se s tem tudi postopanje židovskih listov, pisanih na nemškem, madjarskem in drugih jezikih, ki so v Avstro-Ogerski pisali obširno in tendenci-jozno o gladu na Buškem, v tem ko so molčali o gladu, ki razsaja pred pragom doma. In take novine se poštevajo pri nas v raznih krogih !
Tatran se je imenovalo na Dunaju akademiško društvo slovaških dijakov. Nad 27 let je, odkar je živelo to društvo, ne da bi bilo kedaj prekoračilo meje svoje tje, kjer začenja politika. Sedaj pa so nakrat našli nekaj takega; vsled tega je razpustilo to društvo nižeavstrijsko namestništvo.
Ko se je lani praznovala 301etnica slovaškega memoranduma, poslala je tudi slovaška mladina telegrafski pozdrav, in ista mladina kot taka se je udeležila tudi večera slavnosti, pa ne kot društvo. Decembra meseca 1891. pa so priobčile „Amerikanske Slovenske (slovaške) Novine" poročilo o delovanju Tatrana. Ti dve dejstvi ste dali povod preiskovanju, a pokazalo se je, da društvo „Tatran" kot tako se ni po-litiški zagrešilo ne v prvem ne v drugem slučaju. Kljubu temu se je razpustilo, in pomagal proti temu gotovo ne bode tudi rekurs na notranje naše ministerstvo.
Praška „Politik" in slovaške „Narodnie Noviny" (od 3, t. m.) vidijo vzrok strogega postopanja nasproti Tatranu v vplivu translitavske vlade, oziroma madjarskega Pressbareau. Vsled tega vpliva so se prepovedale tudi „Amerikanské Slovenské Noviny" tudi v Cislitavijo, kakor uže mnogo let poprej na Ogersko, dasi zahajajo v našo polovino samo v 4—5 iztisih, in še ti brezplačno. Ko so zvedeli o razpustu „Ta-
trana", rekel je neki Slovak: „Ešte i drotarom zakažu po slovenski hrnce (lonce) drotovat", in „Narodnie Noviny" od 3. marcija 1.1 imajo uvoden članek „Prenasledovanie", v katerem slovaški dejatelj Vajansky primerno označuje postopanje na Ogerskem proti Slovakom, kakor tudi usluge, ki se delajo od te strani madjarski raznarodujoči stranki. „Pre-nasledovanie Slovakov, piše on, stalo se už jakousi maniou, má už na sebe symptomy choroby (bolezni); Slovákofobia — nova fobia k starým. Jako sa ale dá psyshologicky srovnat', na jednej straně tol'ka pýcha, tol'ke' povedomie i skutečna vel'ka politická, společenská, policajna' moc, a na druhej strach pred osem členovým spolkom ? Inu. nam zda se, tu hovoří iny faktor, zriedkavy sice u skotočnych politikov — svedomie."
Zmaju Jovanoviču, srbskemu pesniku, in Ljubomiru Nenadoviču, srbskemu pisatelju, je srbska skupščina privolila po 4000 dinarjev na leto za celo življenje, in to v znak spoštovanja Srbov do njiju literaturnlh del. Ta sklep skupščine dela toliko večo čast srbskemu narodu, kolikor bolj je poštevati, da Srbija ni velika, in njene financije niso ugodne; a narod je navdušeno pozdravil ta sklep.
V Koloferu, bolgarskem ш^Јп, je žensko učilišče, katero se je otvorilo in vzdržuje na račun Greg. V. Šopova, bolgarskega rodoljuba, živečega v Izmajilu. Najel je Šopov sedaj še 2 ruski učiteljici rokodelstva, kateri bodeti učili mladino, pa tudi meščane, ako bodo želeli. Poslednji so se posebe zahvalili Šopovu, izkazavšemu toliko dobroto svojemu rojstvenemu mestu.
Slavjanskoje blagotvoriteljnoje Obščestvo v Petro-gradu je imelo slavnostno zborovanje členov 26. febr. t. 1. Predsedoval je Theognist, episkop Vladimirskij. Zapel je zbor Archangelskega najprej pesem sv. Cirilu in Metodiju. Grof N. P. Ignatijev je prečital poročilo o delovanju društva 1. 1891. Častnih členov je bilo 36, za celo življenje 36, dejanskih 367. Umrli so : gen. Mirkovič, prof. Kojalovič, o. Naumovič, mitropolit Platon, prof. Nilj Popov in prof. Per-volf. Sovet Obščestva je po treh letih bil izbran zopet isti. Občih zborov je bilo 8, iz njih 5 slavnostnih. Oskrbništvo nad Slovani, učečimi se v Moskvi, je izdalo podpore 15 mladim ljudem in je potrosilo za nje 2967 r. Obščestvo je imelo 79 štipendijatov in 6 štipendijatek; vrhu tega dobiva 11 oseb podpore za plačevanje lekcij na vseučilišču in vojno-medicinski akademiji. Dohodkov je bilo 48.840, stroškov pa 46.354 r., vsega kapitala ima društvo 220.679 r. Grof Ignatijev je poudarjal neizogibno potrebo, da se podpirajo ranjeni prostovoljci 1876 leta in pa njih rodbine, skupno nad 80 ljudij; društvo je moglo iz svojih sredstev podeliti samo 1600 r. Na korist stradajočim je dalo 10.000 r., in sicer v namen, da dobe učenci v eparhijalnih šolah gorke hrane. Poročilo se je potrdilo. Po odpeti pesmi je D. L Mordovec prečital spis, posvečen spominu pok. prof. Per-volfa, znanega lingvista in pobornika slovanske ideje. Eaz-
pravo je zbor Davdušeno odobraval. Slovanski mitropolit je iz Cetinja poslal brzojavko, v kateri želi blagoslova od zgorej.
Književnost
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču. I. zvezek. V Ptuji 1892. Zaloga izdajatelja. Tiska W. Blanke. St. 40. Cena 15 kr. Marljivi g. izdajatelj je pričel, kakor poprej „narodne legende", tako sedaj priobčevati narodne pripovedke in pravljice, in je v ta namen zasnoval „Zabavno knjižico za slovensko mladino". I. zvezek so presojevali uže obširno in so-vetovali izdajatelju, da bi to in ono popravil glede na slovnične oblike in slog v bodočih zvezkih, v obče pa so jako priporočali tudi ta zvezek. Ker kaže g. izdajatelj zaresno voljo, uredovati zabavno knjižnico v smislu stroge naše šolske cenzure, in ker šolniki še jako pogrešajo dovolj primernega ščiva za mladino, ni dvomiti, da ga bodo podpirali. Da se je lotil g. Kosi zbirati in razširjati ravno narodno blago, ima njegovo podjetje še posebno vrednost in zasluži, da je podpirajo rodoljubi in rodoljubke po Slovenskem v obče.
„ Vesna", nov list slovenskih dijakov, začne izhajati tega meseca in bode stala 1 gld. 50 kr. na leto. Uredništvu je adresa: Eedaction „Vesna", Wien, VIII. Wickenburggasse 12. Upravništvo je pa v Celju pri Drag. Hribarju, kamor naj se pošilja naročnina. List, vsestranski nezávisen, bode lepo-slovno-znanstvene vsebine, ne izključujoč dnevnih vprašanj, ako so tesno združena s kulturnim napredkom Slovanov. Novine slovenske so priobčile obširen program; ako mu bodo odgovarjala dejstva, list ne bode slab, in mu bode le želeti, da dobi dovolj gmotne podpore.
Dalmacija. Iz djela Austro-Ugarska monarhija. Opisana i ilustrovana. Prievod s njemačkoga. Nakladoin knji-žare P. Maršiča u Spljetu. Tiskom A. Zannoni-a. Svežčič I. Cieua 30 nč. Delo, na močnem, finem popirju tiskano in ukusno prirejeno, je preračunjeno na 12 snopičev po 30 kr. Za 3 gld. dobi se celo delo po pošti. Vabilo poudarja, da za „Dalmacijo" so pisali domači strokovnjaki, in da je iz tega dela zares možno spoznati Dalmacijo na vse važne strani.
Svitem slovanským. Cesti L. Kuby. S vlastnimi kresbami a hudebními příklady. Díl I. Na Černé Hoře. Popsáni cest z K. 1890 a 1891. Sešit 30 kr. (i s poštou). Pred-platne na 12 sešitu zl. 3 90. Měšične vyjde sešit. Předplatné prejima a dilo odesyla každé knihkupectví, zlavstě vsak spisovatel Ludvik Kuba v Poděbradech. (Čechy). Tega dela sta izšla doslej 2 snopiča, katera imata mnogo ilustracij, katere je Kuba priredil sam na licu mesta, s tem da je risal in fotografoval. Kuba izborno popisuje Črnogoro in Črnogorce, in češki pisatelj, kritik in publicist Josef Ho!eček pravi, da Kuba je umel popolnoma Črnogorce, katerih Nemec
ne more spoznati nikdar. Kaki pa da so Črnogorci, označuje ruski učenjak Pavel Apolonovič Bovinskv najlepše takole : „Prepotoval sem stari in novi svet, da bi našel narod, kateri s svojo družbeno organizacijo in nravno dovršenostjo stoji na taki višini, da bi mogel biti ostalim vzor; našel pa nisem take popolnosti nikjer, našel je nisem niti na Črni Gori; ali treba je vendar priznati, da Črnogorci stoje v tem pogledu razmerno najviše". In s tem narodom nas seznanjajo prvi snopiči novega Kubinega izdanja.
Slovanstvo ve svých zpěvech. Sborník národních a znárodnělých (významných) písní vsěch slovanských naroduv. Sbira, harmonizuje a vydava Luclvík Kuba v Poděbradech. Dii V. Písně jihoslovanské. Čast' III. (kniha IX.) Charvatske. (Hrvatske). Preložil Bohomil Dadourek. Izšel je hrvatski del teh pesmij v skupnem zvezku 4 (1-4) snopičev in obseza 62 hrvatskih pesmij, prirejenih tako, kakor so doslej priobčene pesmi drugih slovanskih narodnostij. Stoji 3 gld. Izdavatelj, ki si je pridobil častno zasluženo ime med Slovani, je potoval četrt leta, da je nabral tu priobčene hrvatske pesni. Pritožuje se, da ga podpirajo jako slabo, da ima veliko gmotno izgubo poleg mnogoterih večletnih žrtev. Zato se je zakasnil ta zvezek, in izdajatelj ne vé, kedaj izide naslednji, nadeja se pa, da vendar završi to veliko delo. V ta namen deluje na druge strani, da bi si opomogel in tako mogel zakladati še ostalo delo za srbske in bolgarske pesmi. Pesmi češko-slovanske, slovaške, poljske, lužiške, maloruske, velikoruske, slovenske, črnogorske so izšle uže poprej v posebnih oddelkih ali knjigah. Slovenske (123 pesmij) stoje 4 gld, 40 kr. Tužno je slišati, da „Slovanstvo ve svých zpěvech", o katerem se je strokovna kritika izrazila toliko krat izredno ugodno, ni dobilo toliko odjemnikov, da bi se bili vsaj stroški pokrili izdajatelju. Ako bi se bila naročila jedino razna kulturna društva na to izdauje, bila bi bilancija ugodniša. Mi smo prilično izrazili se, da občine kot take bi imele dolžnost na svoje stroške naročati to delo, vsaj v oddelkih, odgovarjajočih narodnosti naseljenja, da bi imeli tako učitelji od roda do roda podstavo v poučevanje v narodnem petju in narodni glasbi. Kakor se vidi, tu pa tam zaostaja zavest za potrebami med Slovani. Zavestnim slovanskim dobrotnikom bi bilo konečno tu poseči vmes. Nadejamo se z izdajateljem, da „Slovavstvo v svých zpěvech" se završi še srečno, in pristavljamo, da bode še toržestvovalo'!
Bzemiosla i cechy krakowskie w XVI. i XVII. wieku, wyd. 2., znacznie pomnožene. Dr. Lozinski Wl. Lwow, 1892.
Česky katalog bibliograficki za rok 1889. Sestavili L. K. Žižka a Boh. Foit. V Praze, 1890. Vel. 8. XXIX. a 188 str. Cena 1 gld. 50 kr.
Ceslcy katalog bihliograficki za rok 1890. Sestavili Boh. Poit a Jos. Springer. V Praze 1891. Vel. 8. XXIIL, 185 str. Cena 1 gld. 50 kr.
Славлнское ОбозрТзте. Историко-лптературнип n полптпческш журналг. 1892. Ипварв. Годг первни. — Томт, I. Izšla je 1. št. z bogato, prek in prek neobičajno zanimivo, poučno in izborno vsebino, katero navedemo pobliže v bodoči št. „SI. Sveta". Slovani se morejo ponašati s tem izdanjem, katero je takoj s 1. št. stopilo v kolo prvih revij velikih narodov.
Оогцеславлнскт кзикг, сг рлду друтихг обцнхг лзиковђ древнеи и hoboíí Европн. Антонт. Буднловичг. Томг I. Сти. VII—436. Тожђ II. Стр. 374. leks. formata. Varšava. Cena 4. rublje. O tem epohalnem delu bodemo govorili obširniše.
Časopisje slovansko.
Rusko. „Галии/Кал Pycb". Dnevnik. V Levovu. Četrtletno 3 gld. 75 kr. — „Страхопудг". Сатприческо-политеческан газета. 2 krat na mesec. V Levovu. Poli. 2 gld. 60 kr. ; z literaturno prilogo „Ee&bda" poluletno 4 gld. — „Науканлгострованннп журналЂ дла народа. Mesečnik. Na Dunaju. VIII. Kochgasse N. 17. Poluletno 2 gld. 60 kr. — „Листотт". Dvakrat ne mesec. Adres: An die Beclaction des „Listok" in Poroskó. L. P. Turja-Bysztra. Comitat Ung, Ungarn. Na celo leto 4 gld., s prilogo 5 gld. — „Ва/ршавскт Дневнаш". V Varšavi. Četrtletno 4 rub. 50 kop. — „CWk". Dnevnik. Petro-grad. Celoletno 4 r. — „3eisdau. Ilustrováni tednik. Celoletno 4 r. — „Правда". Tednik. Petrograd. Celoletno 4 r.— „Славлнское ОбозрЂте". Mesečnik. Petrograd. Celoletno 10 gld.
Listnica upravništva. Nekatera društva in posamič-niki so nas prosili, da bi jim doposlali raznih številk prejšnjih letnikov „SI. Sveta", ker so se jim poizgubile. To je za nas neprijetno, ker imamo z večine skupne letnike, in se ti razkosajo vsled tudi pojedinih številk, ako nimamo teh drugače na razpolaganje. Skušali pa bomo vendar ustreči popolnoma, samo prosimo potrpljenja. — Nekaj naših starih naročnikov je nam še vedno na dolgu ; nadejamo se, da storijo kmalu svojo dolžnost, ne da bi jih bilo treba opominjati posebe. — Prejšnje letnike „SI. Sveta" oddajemo po 3 gld., v posebnih slučajih tudi, kakor se dogovorimo. — Levstekovega „Martina Krpana" v ruskem prevodu razpošiljamo po 18 kr. odtis; več odtisov skupaj pa primerno ceneje.
Popravki h 4. stev. „Slov. Sveta". Str. 46 na desni 1. v. zg.: in pa . , . nam. ni; str. 50 leva 21 v. zg. Maslov a. nam. Malsova; str. 55 leva 9. v. zg.: šlo nam. sto; ondi 20 v zg.: nenaravna nam. nenravna
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld n za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld, 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44
Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in uredmk: Fran Podgornik.