m la vero dom i'/-linja vsaki i., lO. in 20, dan v mesecu. Cen a za celo leto I g;. 30 n., za pol leta 65 nov. Posanie&ne številke ^e dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. A reclništvo in vpravništv<> mu je v Gorici, Nunske ulice št. lO — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Ilolcopisi se ne vračajo o-glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. Primimo za rožni venec! Naš list je političen. Zatorej ni, da bi v njtrn pridigali. Vender dandanes je tudi molitev kos politike Glavni vzrok, da n itn v javnem življenji tako slabo gre, je zanemarjanje molitve in oskiunjevanje Gospodovih nedelj in praznikov K molitvi nas zopet pozi vije sv. oče papež, in sicer k molitvi vsem nuj ljubši, k molitvi najbolj katoliški To je mo itev sv. rožnega venca. Zakaj nas sv. oče spodbuja k sv. rožnemu vencu? Prvič, da se znova v nas oživi sveta vera. V rožnem vencu izgovarjamo in si preduiujeino glavne skrivuo.-ti naše vere. Ob premišljevanji verskih resnic se tudi srce ogreva in volja se unema za nebeške reči. Rožni venec nas torej nazaj pelje h kr-šiauskemu življenju, ki je življenje iz vere. Drugič, rožni venec je vez. katera ima verne kristjane zopet združiti v eno bratovsko družino. Dandanes vse razpada. Razpadajo družine, ker ni y njih več zakonskega miru in zvestobe, ker so otroci nepo korni in prezgodaj hrepenijo po prostosti. Razpadajo države, ker podložniki se vpira-jo od Boga postavljenim oblastveni, ker so-cijalni demokrati siepijo ljudstvo z obetanjem zlate pdhodnosti, ko ne bo ne postav, ne kraljev, ne duhovnikov Da celo kaloliški kristjani dveh narodnosti. kateri so se dozdaj shajali v eno cerkev častit Boga, ki je oče vseh ljudi j in vseh narodov, ne morejo več skupno moliti, ampak eden drugega potiskajo iz hrama Božjega! Zatorej primimo za rožni venec ! Primite zanj, družinski očetje, ter zvečer, po težavnem dnevnem delu. zbirajte okol sebe ude svoje družine, da se bodo vsi čutili kot udje. tudi tiste nebeške družine katere mati j e Marija. Vzemite v roke rožni venec, duhovni pastirji, ter vse vaše duhovne otroke zbirajte okol oltarja Marijinega, da se v njih znova obudi čut, bratstva in ljubezni. Pa tudi vi, ki stojite na glavi narodom, v katerih roki je vsoda držav — v-klonite se vender Sinu Božjemu in njeni Materi. Skrivnosti sv. rožnega venca naj yam bodo zvezda-vodilnica, kako vladati ljudstvo, ki je stvarjeno za nebesa. A mi, sinovi širne Avstrije imamo še poseben razlog, častiti in na pomoč klicati kraljico sv. rožnega venca. Ona iras je v grozovitih bojih proti Turkom branila ter rešila Dunaj in cesarstvo propada. Novodobni Turki so se znova zarotili zoper Avstrijo : Delenda est Austrja ! Av strija se mora razdejati! To geslo so izdali. In da se to zgodi, treba nahujskati narode enega proti drugemu ! Razdejavno delo res i tudi vrlo napreduje. Kmalu se avstrijski narodi eden drugega ne bomo razumeli, kakor nekedaj pri zidanji babilonskega turma. Zatorej rožni v<-nec v roke. da avstrijskim narodom znova v srcu oživi stara vera, vera očetov ! Da s to v?ro zopet v njih oživi tudi smisel in ljubezen do skupne avstrijske domovine! Enaka pravica vsem, ljubezen med vsemi — kakor se spodobi v družini, katere mati je Kraljica sv. rožnega venca. Da bi Kraljica rožnega venca strla in razkropila masonske sile in stvarila nam novo, katoliško Avstrijo ! po Primorskem. V Gorici. Slovenski slavolok pred mitnico je tako razdražil živce naših mestnih očetov, da ministra niso sprejeli na meji goriško-solkauski, k hkor je bilo določeno, marveč na Katerinijevem trgu. Pozdravil je ministra župan a nekaterimi starešini, mestna godba je godla ter z bakljami razsvitlja-vala temo. ker drugače se je vršil vspre-jem v temi. Po mestu je godla godba. Krepko seje razlegal po ulicah slovenski ,.živio!“ Žal i bog, da se je temu odgovarjalo z nespodobnim laškim vpitjem kakor po ulicah, tako še posebno na trgu pred hotelom južne železnice, kjer se je nastanil Badeni. Slednjič se je minister prikazal na oknu, mahnil z roko, ter (bil vgasiti luči na balkonu v znamenje, da hoče imeti mir. V četrtek od 9 zjutraj do 12‘/s je sprejemal na glavarstvu obiske dostojanstvenikov in odposlanstva. Prvi je bil prev-zvišeni knezo nadškof. Laška odposlanstva so baje precej ojstro govorila. Župan Ve-nuti je govoril italijanski, potem pa čital nemški. Priporočal je furlanski tramvaj in razna javna poslopja. Posebno slovesno pa je trdil, da hočejo z vso odločnostjo obvarovati staro - italijanski značaj goi iškega mesta. Dobro j' je baje podkuril minister dr. Pajerju radi poročil o Slovencih. Izmed slovenskih deputacij je ona slovenskih starišev radi slovenske šole, ki je marsikaj potrebi'ega pojasnila. Poklonila se je tudi deputacija županstev goriške o-kolice, ki je ministra spominjala vsega, kar nas boli v političnem oziru. Ko je zapustil grof Badeni glavarstvo, pozdravili so ga na Travniku Slovenci z „živio !“ Italijanov je bilo prav malo navzočih. Tudi v Šempetru je bil slovesen vspre-jem. Slavolok in vas odičena sta bila s slovenskimi trobojnicami. Med obedom so peli domači pevci, katerih petje je ministra ze'o ugajalo. Ob 4 urah je odpotoval minister iz Gorice skozi Podgoro do Tržič i. Po lgira je odela narodno lice. Pri slavoloku p"zdra-vil ga je g. župan v slovenskem jeziku. Minister se je tako lahko prepričal, kako je Gorica obkoljena se samimi Slovenci. Tudi po Furlaniji je bil vsprejem ministra slovesen. V Tržiču je vstopil v večerni brzovlak. V Trstu. V četrtek ob 8 uri 41 min. je dospel grof Badeni v Trst. V Nabrežini se mu je poklonil v imenu okoličanskili Slovencev drž. poslanec vit. Nabergoj. Na tržaškem kolodvoru so ga pričakovali mil. škof Sterk, načelniki uradov in župan. Ko se je Badeni prikazal, zaorili so pred postajo gromoviti „živio !*, kajti med občinstvom je bila velika. večina Slovencev. Ta pojav je osupnil min. predsednika, kajti obstal je nekaj tre-notkov, predno je sedel v voz. V petek po 9. uri je vsprejemal nj. ekscelencija posamezne deputacije. V imenu mesta je prišlo le predsedništvo. Slovenskih deputacij je bilo jednajst vsprejetih. Posebno važna je bila deputacija okoličanov, v katere imenu je posl. Nabergoj razkrival krivice, ki se. gode. tržaškim Slovencem. Bila je tudi deputacija prosilcev za slovensko šolo, o kateri se je grof Badeni prav dobro podučil. Po vsprejemu si je ogledal min. predsednik vse najvažniše naprave tržaškega mesta. V Mri, V soboto ob 7. uri zjutraj je odpotoval grot Badeni v Istro. V Dolini so postavili slavolok. Preti slavolokom je bilo ogromno ljudstva z godbo, ki je pozdravilo ministra s »živio !‘l-klici. Vozovi so drdrali dalje, ter se ustavili pri Orehu, kjer je pričakovalo ljudstvo iz os&pške okolice. Dež. poslanec Kompare je pozdravil ministra. Bil je tudi občinski svetovalec iz Milj dr. Vallon s svojimi ljudmi. Iz Milj je dospel v Koper; odtod pa se je odpeljal dalje proti Poreču. V Poreču je iredentska gospoda pokazala svojo oliko. Napadli so slovensko-hrvatske deputacije. Slišale so se najostudnejše psovke. Tekla pa je tudi kri, kajti pravniku Červarju so razbili glavo, med tem ko so župnika Pta-šinskega kmetje komaj obranili. Iz Poreča je odpotoval preko Rovinja v Pulj. kamor je dospel v soboto zvečer. V Pulju je vsprejemal deputacije, med njimi tudi slovanskih društev in deželne poslance. V Pulji je iredentska tolpa pred očmi gr. Badenija in ces. namestnika Rinaldinija napadla hrvatske poslance. Žvižgali so in kričali: „Fora i ščavi, farabutti malscal- zoni“ itd. Ko je grofBadeni odhajal, so dejanski napadli poslanca Mandiča pred kolodvorom. Obmetavali so poslance s sadjem. V Višnjami je bilo več Hrvatov ranjenih. V Pazinu ga je pozdravil župan dr. Trinajstič in voditelj glavarstva g. Šorli. Razne deputacije in župani so posebno prosili za hrvatsko gimnazijo v Pazinu. G. min. predsednik se je odpeljal iž Pazina proti Divači. Na vsej poti ga je pozdravljal krepki slovenski ,.živio !“. Tudi v Divači so ga Slovenci burno pozdravljali. G. ministerski predsednik je zapustil Primorsko. Prepričal se je lahko vsaj deloma o razmerah naših pokrajin, prepričal, da so dejanske razmere pač drugače, kakor so jili slikali naši prijatelji. Zato gojimo nado, dasi v strahu, da ne ostane vse pri golili obljubah. ____ Kmetijsko vprašanje. Vsaka zadruga mora imeti pisana oziroma tiskana pravila, to je tista pogodba, katero sklenejo udje med seboj in po kateri zadruga dMuje. Vsak ud, kadar pristopi, mora podpisati pismeno pristopnico. 3. Kaj mora biti v tej zadružni pogodbi ? Ta pogodba ali pravila morajo imeti 13 glavnik toček ali paragrafov in sicer : 1. tvrdka in sedež zadruge, 2. predmet podjetja, ali s čim se zadruga peča, 3. čas, za kateri jo. vstanovljena zadruga, ako ni za nedoločen čas, 4. vsota denarja pojedinih deležev zadružnih udov iu način, kako jih bodo vplačevali, 5. načela in določbe, po katerih se sestavlja letna bilanca, (bilanca je zapisnik imetja [aktiva] in dolgov [passiva]) se določuje letni dobiček ali zguba na posamične ude iu kako se vrši pregled pravilnosti teh računov, 6 volitev načelništva zadruge in sestava njegova, oblika legitimacije nasproti gosposkam, 7. določba, kako se sklicujejo udje na zbor in načelstva k sejam, 8. določbe o glasovanju, 9. določbe o naznanilih in objavah zadružnih sklepov, 10. ali je zadruga z omejenim ali neomejenim poroštvom, 11. kdaj in kako se zadruga neha in kdo preskrbi likvidacijo ali konečni račun, 12. imena prvega načelstva ali tistih oseb, ki morajo preskrbeti vpis zadruge v kupčijski register pristojnega c. kr. sodišča. Ko je zadruga vpisana v zadružni register pri c. kr. pristojnem sodišču, sme začeti svoje delovanje, mora pa se načel-ništvo ozirati na zadružna pravila in na druge veljavne postave. Zato je dobro, če ima zadruga v svoji pisarni tako zbirko postav, da pogleda, kadar je * treba vedeti, kaj terjajo postave Te le zbirke postav bi prav prišle v vsaki zadrugi: 1. splošni državljanski zakonik, 2. postava o zadrugah, 3. splošni kupčijski zakonik, 4. postava o pristojbinah in 5. avstrijske davčne postave Po teh pojasnilih si zamore vsakdo sestaviti tako pogodbo za zadrugo, vendar je najkrajše vzeti pravila vže potrjene zadruge in jih toliko prenarediti, kakor je za ta li oni kraj primerno Politični pregled. Notranje dežele. Deželnozborske volitve. — Na Koroškem so Slovenci pridobili ednega poslanca. Izvoljeni so Einspiler, Muri in Grabmeier, vsi zavedni Slovenci. — Na Spodnještajerskem zmagali so v kmečkih skupinah slovenski kanditatje, v mestnih skupinah pro-borili so Slovenci znatne manjšine. Državni zbor se je pričel danes. Na dnevnem redu je zakon o domovinski pravici. Bog daj, da se razbremenijo kmečke občine. — Obravnava se tudi zakon o volilni svobodi. Mladočeliom vedno bolj diši oves iz vladnih jasli, zato hočejo izključiti posl. Vašatyja, ker se noče vkloniti v vladni jarem. Nova volilna preosnova je potrjena. Po novem zakonu bodo tedaj prihodnjo spomlad volili vsi samostojni, ki so dopolnili 24. leto. — Pri Oršovi otvorili so razširjeno strugo Donave. Slavnosti vdeležili so se presvitli cesar, ter kralja Karol Rumunski, in Aleksander serbski. Protiframasonski shod v Tridentu se je pričel pod vodstvom kneza Lo\ven-stein-a. Nad 600 je vdeležuikov. Framasoui so posebno strupeni radi tega shoda. Ogerska vlada je zaprla nič manj kakor 55 srbskih šol, češ, da učitelji ne znajo dovelj mažarskega jezika. Liberalna svoboda na Mažarskem! Vnanje države. Papežev poslanec Maccario je dospel v abesinsko prestolnico. Menelik ga je vsprejel v slovesni avdijenci ter se posebno spoštljivo izrazil o sv. očetu. — Menelik zahteva od italijanske vlade 2 milijona lir kakor odškocfhino za prehranitev jetnikov. — Uboga Italija! Angleška kraljica obhaja 60-letnico vladanja. Pač lepa doba. Prvi je ji čestital ruski car, ki jo je obiskal. Angleži so se začeli živahno potegovati za ubogo krščansko rajo v turškem cesarstvu. Ruski listi pa odločno branijo sultana, da se mu pač ne skrivi las. 20 september (dan obletnico oropanja papeža) so slovesno obhajali po Italiji. Pa kedo ‘? Vlada in nje uradniki; ljudstvo pa se za nesrečni 20 september ni zmenilo. Turška baraka se na vseh straneh maje. V Carigradu po armenskih cerkvah iščejo bomb, in če jih ne najdejo pa jih Turki sami menda podtikajo. Armenci ne mirujejo. Na Kreti ni miru, v Mačedoniji se bijejo, v Mali Aziji razsajajo. Maje.mo se, majemo ! Dopisi. Sv. Lucija na Mostu. — Izvanredni občni zbor društva »Sloga-4 se je 27. sept. tu ob lepem vremenu in obilni vdeležitvj lepo izvršil. Naš deželni in državni poslmiec, veleučeni g dr. Anton Gregorčič je dospel vže ta večer prej k Sv. Luciji, drugi dan je ob (3 uri maševal v pričo mnogoštevilnih faranov, je prišel v veliko spodbudo ljudstvu tudi k farni sv. maši ob 9. uri. Brž po 10. uri je začelo zborovar.je na gospoda Ig. Kovačiča dvorišču, ki je bilo polno ljudstva iz bližnjih in daljnih gorskih duhovnij. Otvoril je gospod poslanec zborovanje v navzočnosti c. kr. okrajnega glavarja grofa Marenzija, ter je v dolgem, mnogovrstnem in jako bogatem govoru z gladko tekočo besedo kazal razvoj naše srečne in nesrečne, žalostne in vesele politike zadnjih let. Dal nam je upanje, da se bo prihodnja po-stavodaja vršila v krščansko-socijalnem duhu ter je dosedanjo postavodajo označil kot liberalno in židovsko. Povedal je kako naj tudi ljudstvo samo skrbi za svojo boljšo bodočnost. Poslušajoče ljudstvo je zrlo v govorečega poslanca z velikim zaupanjem in pričakovanjem, da tista boljša bodočnost skoro pride po krščanski postavodaji, pri kateri naj gospod poslanec v deželnem in državnem zboru krepko sodeluje ter naj bo prepričan, da ga bo pri tem svetem delu vsa duhovščina kakor en mož podpirala ter mu kakor nekaka črna vojska na strani stala. Kot drugi govornik je nastopil gospod Ernest Klavžar. Živo je priporočal kmetijsko društvo v Goric1, naj se obilno v društvo vpišemo, da bomo imeli besedo v njem. Govoril je dalje lepo in dobro o mlekarstvu in sadjarstvu Kot tretji govornik se je oglasil gospod Roški kurat Nikolaj Kocijančič, našteval je različne vzroke, zakaj kmetsko ljudstvo gmotno propada. Priporočal je na adnje „ Gospodarski Lista iu „ Kmetovalca". Posamezne osebe so še posebne reči priporočale gospodu poslancu, naj se za nje poteguje v deželnem ali državnem zboru. — S tiikratnim „živio“ na cesarja je gospod poslanec zaključil zborovanje. Ljudstvo se jo razšlo zadovoljno, da je videlo in slišalo lepe in koristne govore, ter je izreklo po gostilničarju Ant. Mikužu gospodu poslancu svojo zaupnico. — La se je o prihodu in odhodu, kakor tudi vmes streljalo, da so zastave narodne in cesarske veselo vihrale, razume se samo ob sebi. Iz Tolmina. V nedeljo po treh popoldne nam je strel naznanjal, da dohajajo v naš trg — naši poslanci. Po trgu plapolale so tribojnice Ljudstva vseh stanov zbralo se je obilno število — najlepši odgovor na neumna sumničenja. — Burni „živio“ pozdravil je poslance pred hišo, v kateri je bil prostor odločen za zborovanje. Obširna sobaua bila je kmalu prenapolnjena. Otvoril je zborovanje gosp. drž. in dež. poslanec in predstavil je vladnega zastopnika — po svojem delovanju celemu okraju znanega grofa Marenzija. Poročal je dr. Gregorčič o svojem in tovorišev delovanju. Omenjal posebno posebno potrebnih prometnih zvez, katerih od vlade zanemarjena deželica nima. Skrajno potrebna je železnica, kjer dandanes so navadne ceste le bolj krajevnega pomena ; omenjal je cesto ob levem bregu Soče, ob Bači iu druge. — Razložil, kako bi se morale občine razbremeniti posebno šolskih naklad; to naj bi se doseglo stem, da deloma vsaj šolske potrebe sprejme dežela, ker se je zaman vže predlagalo v dež. zboru, in s tem da se tudi neposredni davek vžitnin obremeni v ta namen z dokladami. O političnem položaju razložil nam je gosp. poslanec razvoj na političnem polji od Taffeja do sedaj. Izrazil je upanje, da se kakor kažejo znamenja obrne na boljše v naši Avstriji; pokazal je na katoliško gibanje, na kršč. socijalizem, na razpadajočo barako židovskega liberalizma. Začel je prevrat, kateri sčisti naše zakone liberalnega duha, s katerim je vse »napojeno-1, s katerim je otrovljeno časopisje in sploh vse naše javne razmere. K temu bodo pripomogli po svojih močeh in s to nado pojdejo na delo. D.iugi govornik gosp. dež. odb. dr. Tuma razložil je poljudno in opirajoč se na statistične podatke, krivico katera se godi posebno kmetskim občinam vsled domovinskega zakona.. Opozoril je na novi zakon, kateri pride sedaj v drž. zboru na vrsto. — Govoril je dalje o goriški bolnišnici in norošnici ; priporočil je občinam, naj doma stvar premislijo in starešinstva naj sklenejo, ali hoče več krajev imeti skupno bolnišnico, ali eno za celo deželo; o svojem vkrepu naj sporoče predsedniku društva „Sloga“ ali poslancem. Občinstvo je odobrovalo govore. Tretji govornik, kateri je bil določen na programu, ni govoril, ker ga ni bilo. Oglasil se je gosp. župnik Kocijančič k besedi, ali nedostajalo je časa za daljši govor : „0 vzrokih propadanja kmetskega stanu." Več predlogov stavil je gcsp. Vrtovec, posebno naj poslanci delajo na to, da se Soča regulira — in vstanovi v Tolminu gospodarska šobi. Gosp. Kocijančič misli, daje potrebna obrtnijska šola, ker nimamo — mojstrov. Zbor je izrazil zaupanje svojim poslancem. Gosp. dr Gregorčič je na to zaključil zborovanje. Od nekod. Kakor je vže pisal vrli „Pr. L “, obnesel se je krščansko-socijalni shod v Cerknem nad vse sijajno! Le škoda, da Cerkno ni bliže, da bi se bili tudi mi dolinei udeležili shoda ! — Opozarjamo le še na nekaj drage bralce „Pr. L.“ Glejte, tudi „Krek“, kteremu so usta mašili v Šempetru, prav tisti, z ravno tistimi načeli je govoril burno hvaljen v — Cerknem. Se spojim temeljitim socijalnim znanjem ter z izvanred-nim govorniškim darom je kar očaral svoje poslušalce ter zavzel za kršč. socijalno misel vse brez razločka. In „Soča“ ? — No, po stari navadi! Naj pred je hotela vprizoriti škandal, kakor v — Šempetru. Pred shodom pisala je tako, da je vsakdo lahko spoznal, kaj želi, česa pričakuje „Soča“ od svojih somišljenikov glede na napovedani shod v Cerknem ! Za-orgljala je tisto znano „vižo“, s katero je menila prodreti do srca zavednim Cerklja-nom, češ, shod bo proti dr. Gregorčiču . . . torej: razženite ga ! Morala pa je vendarle popraviti svojo preprozorno pisarijo, ko so jo k temu odločno pozvali odlični možje prireditelji. — In vendar tudi še potlej, je „Soča“ v proslulem nje „genru“ namreč v dostavku uredništva, kateri je potisnila pod priobčeni popravek, trdila svojo in vzdrževala javno! mnenje, da shod bo vendarle proti dr. Gr..., češ, eden tistih „preklicanih11 prirediteljev (ne bodi treba) — shoda je v privatnih pismih goriško politiko imenoval „švindel“. Pa, o jej ! Nič ni izdalo, da je „Soča“ tako resno klicala na „pomagaj!“ . . . Prvačina in Dornberg namreč nistarna Cerkljanskem, a gori pa je^ vse bilo gluho za „Sočine“ svarilne klice. Še celo iz Idrije, kjer ima ,,Soča“ mogočne prijatelje v številnih udih socijalno - demokratičnega rudarskega društva, se ni dalo nič priklicati . . . „Soče“ prijatelji v Idriji so bili namreč sami še pred nedavnim razgnali shod kršč. socija-listov ter niso dali „Kreku“ besede; Cerkljam pa so „hoteli“ sami se prepričati o Krekovih „herostratskih“ načelih ter ga zaslišati. Misliti si smemo, da si idrijski „mo-krači44 ravno zaradi te okolnosti niso upali priti zgago delat v Cerkno. Pač, prišli so povabljeni tudi iz Idrije, ali ne tisti, s kte-rimi ljubkuje „Soča“, mari prijatelji „Pr. L.“ so prišli: udje kat delavskega društva v Idriji, ktero društvo je „Soča“ do danes do cela prezirala in našo trditev, da tisto kat. društvo izvrstno vspeva nedavno označila kot našo „izmišljotino ?“ Uboga „Soča“ ! Raj jej je bilo storiti drugega, nego to, do česar se je „Soča“ resnično ojačila. Zatajila se je in obrnila plašč po vetru, kakor je jel pihati v zadnjem času tudi na Cerkljanskem. „Krek“, kateri ji je bil pred shodom v Šempetru „kolovodja Slovencev“, „kranjski kričač41, „kranjski herostrat44 (izdajica), in le — kranjski kaplan sic!, ji je po shodu v Cerknem nakrat to, kar je v resnici, profesor bogoslovja, doktor sv. pisma, govornik po božji volji itd. itd. Oh, uboga, koliko si si pač prizadejala, da si sprejela dopis o shodu. Ti pa, „Pr. List“, veseli se, saj zmagoslavje načel, ktere je izpovedal dr. Krek v Cerknem, je zmagoslavje Tvojih načel!! — . . . Le tako naprej ! — Iz gor, — preko hribov prodirajte kršč. socijalna načela, pa pridite skoraj, skoraj k nam v nižave ... in — ante por-tam ! Z Bovškega. Dne 8. avg. t. 1. podarili so sv. oče papež apostolski blagoslov vsem vdeležencem četrtega občnega kat. shoda v Solnem gradu, ki se je imel začeti konec avgusta t. 1. Letos imamo sploh nev-godno vreme in v Solnem gradu po navadi še posebno. A prvi dan shoda bil je izven-redno krasen, ko smo se sešli v olepšanem Solnem gradu iz vseh krajev in iz vseh sta-nov. Vsi združeni v veliki dvorani pod mogočnim papeževim kipom izvolili smo predsednikom kneza Clary-Aldringen. kateri je pri nastopu med drugim tako govoril: „Vsi pravi deležniki tega shoda smo gotovo prepričani katoliški, zvesti sinovi sv. cerkve, pobratimi, med katerimi ne sme biti nika-kega strankarstva v verskih zadevah, v katoliških načelih, zakaj v vseh takih vprašanjih, zadevajočih našo sv. vero in cerkev, smo ena družina, ena velika zedinjena katoliška stranka — ju kakor taki se bomo znali zediniti tudi v drugih vprašanjih, v katerih smo lahko različnega prepričanja 44 Vže prvi dan pozdravili so shod imenitni govorniki. Kardinal soluograški je re-f16! med drugim: „Treba je resnico vselej izreči iu v dejanju pokazati ne glede na razne zadržke. Kakor kaplja ne prevrta še kamna, če enkrat nanj pade, ampak še le po tisoč in tisočkratih, tako mora enkrat resnica zmagati.44 Namestnik grof Thun nagovoril je shod kot zastopnik cesarjev med drugim takč : „Da se dandanes (posebno na shodih) verski čut poživlja in krepi, to tolaži in veseli vse prave domoljube.44 — Govoril je tudi deželni glavar solnograški in mestni župan. Prav mnogo telegrafičnih in pismenih pozdravov se je prebralo, potem pa smo šli v drugo dvorano, kjer smo se imeli med godbo, petjem in različnimi govori prav po domače. Drugi dan ob 8. uri zjutraj bila je slovesna pontifikalna sv. maša (celebrant je bil sam kardinal v pričo štirih škofov), med katero je bila (po evangeliju) slovesna pridiga in skupno izročenje katoliškega shoda v varstvo Jezusovega Srca. Vsak vernik je vdobil tiskano molitev v ta namen. Prav ginljivo in presunljivo je bilo slišati iz vseh ust isto molitev z govornikom na prižnici vred. Dalje. Iz baške doline. Te dni imeli smo na Grahovem občinske volitve. Knežani niso baje zadovoljni z izidom. Prav, zakaj niso šli sami si starašin izbirat. Župan na Grahovem ostane g. Franjo Golja. Naše ceste so zaradi vednih nalivov vse razorane in kažejo debela rebra. Nedavno najela sta dva gospoda na Grahovem voz do Tomina, pa sta na sredi poti izstopila in voznika odslovila. Gotovo sta imela prerahlo drobovje za tako naporno vožnjo. Tu bode skrajna sila cesto zdatno in stanovitno zboljšati in ne samo malo z lopato prebrskati. Cestni odbor kje si ? — Pa saj dobimo kmalo novo cesto po Bači in železni konj bode pihal po Zarakovcu. Kaj ne gosp. „Wolieinerbahnfeind14 tam v „malem Parizu44 ? No, ko prisope prvi stroj iz romantične bohinjske v divno našo baško dolino, takrat Vas povabimo, da se — veselite z nami. ,Toraj srečno, pa ne za večno ! K. Smarije, 30. sept. Dne 22. novembra je došel namreč k nam novi gosp. župnik, častiti g. Franc Kranjec. Prej bil je župnik v Breglnju. srčno snio se vsi vžraaostm, ko smo 20. novembra v cerkvi zvedeli, da dobimo novega župnika, zakaj Šmarenska župnija je bila v resnici potrebna stalnega župnika, ker bila je brez njega od smrti gosp. Kodriča, ako izvzamemo čas, ko je bil pri nas č. gosp. Čigon. Zato pa je ljudstvo navdušeno sprejelo novodošlega gosp. župnika in se obilno zbralo pri slavoloku pred šolo, se starešinstvom na čelu. Solarji in šolarice so bili vsi zbrani pod svojo šolsko zastavo. Neka šolarica ga je pri slavoloku nagovorila in mu podala krasen šopek svežih cvetic. Po kratkej zahvali gosp. župnika najprej starešinstvu, potem šolarjem, odšli smo vsi v cerkev, kjer je bil slovesen blagoslov. Zvečer pripravila se je novodošlemu župniku v čast večerja, med katero so se oglasili pod oknom čvrsti Šmarenski pevci in mu zapeli nekoliko lepih pesnij v pozdrav. Tudi mi ga pozdravljamo in mu kličemo iz dna srca: Dobro došli! Bog Vas ohrani mnogo, mnogo let pri nas zdrave iu srečne v vsakem oziru ! Kaj novega po Slovenskem. Na Kranjskem. — V Potoku nad Kamnikom so ukradli par konj. — V Polhovem gradcu je voz pomastil M. Natrinka, da je takoj umrl. — 77-letui starček pa je tresel hruške, obvisel na veji, a se rešiti ni mogel, ter so dobili mrtvega. — Hudo je obolel sloveči naravoslovec, župnik Simon Robič. — V Planini je srdit jelen hudo poškodoval Matevža Malca, ko mu je snažil jasli. — V vodo je skočil 37-letni Pengov iz Duplice. — V Zapogah so obhajali zlato mašo. — V Utiku je pogorel Zormanov skedenj. — Neki voznik je v Ljubljani povozil učitelja g. L. Zupina. — Trgovcu Travnu na Glincah so tatovi odnesli do 500 gld. denarja in več zlatanine. — Pri Medvodah je vlak povozil 71-letnega, gluhega Jarca. — V Ljubljani padel je zidar Micheluzzi z odra ter se nevarno pobil. — Pri Podnartu je vlak povozil nekega čuvaja. — Vlada otvori v Ljubljani kmetijsko-kemično po- skuševališče. — V Preserji je imela Barba Jerman svojo 21-letno slaboumno hčer od letošnje spomladi zaprto. — Na Štajerskem. — V Trbovljah so priredili okrajno razstavo živine in sadja. — Južnoštajerska hranilnica je imela do 1. julija 1,434.462 gld. prometa. — Na slovenski gimnaziji je lani vstopilo 90 učencev, letos le 45. Kje je vzrok ? — V Žalcu imeli so konjsko dirko. — V Vojniku je pomastil težak voz starko, da je pri priči mrtva obležala. — Ptujčani so pogostili domači polk št. 87, je v Trstu. — Kajžarja Marka Kurjo, ki je bil obsojen na smrt, je cesar pomilostil na 20 let v ječo. Na Koroškem. — V Volšbergu je zborovalo krško cecilijansko društvo. — Na Dolih pri Jurkeljnu je gorelo. Zažgala je zlobna roka. — V katoliško cerkev je prestopil žid Rob. Gross — Blizo Spodil. Drav-berga se je razbil čoln, eden delavec je utonil. — G. Tašlu v Št Pavlu so pogorela gospodarska poslopja. — V Volšbergu so vstanovili katoliško delavsko društvo. Dobro ! — Na Mostiču v jami je pesek zasul delavca Rodlerja, da se je zadušil. — V Velikovcu izdeluje kipar Progar novi veliki oltar. — Sveti Oče Papež so odobrili dne 8. julija t. 1. namen nekega posebnega odbora v Bolonji na Laškem, da bi se po celem kat. svetu slovesno zaključilo tekoče 20. stoletje in da bi se izprosil božji blagosloy za naslednje. Imenovanje in vmeščenje. Nj. Veličanstvo presv. cesar je imenoval stolnega kanonika msgr. Benso za kanonika-škola-stika, msgr. Zernitza, dekana v Kormi-nu, pa za kanonika tukajšnje stolne cerkve. Danes se je vršilo vmeščenje. Čestitamo ! Imenovanje. Finančnim svetnikom pri tržaškem c. kr. fin. ravnateljstvu so imenovani gg. ivan uroija, jaaoo ivunacevic m dr. Štefan Koczinski. Č. g. Frančišek Košar v pok., dobrotnik *Alojzijevišča“, praznoval je v nedeljo 27. sept. 50-letnico svojega mašni-štva. Prvo sveto mašo je daroval v Marijinem Celju nad Kanalom, ko je tam vže bil za vikarja č. g. Ant. Ukmar. Pri maši je pel tudi monsigr. Mercina, kapiteljski dekan. Na mnoga leta ! Preč. g. Fr. Krajnc, župnik v Bregi-nju, preselil se je 22. pr. m. na svoje novo mesto v Šmarje. Služboval je pet let v Bre-ginju. Upraviteljem izpraznjene župnije imenovan je preč. g. Sim. Gregorčič, vikarij v Sedlu. Prili. nedelja je roženkranska in ob enem god sv. Frančiška Asiškega, krstnega patrona prezv. cesarja Franca Jožefa I. Bog ga živi in podeli mu vse, česar prosimo pogostoma v cerkvenih molitvah (zlasti „inter diversa44 N ro 6)! Židovski „Corriere“ je prvi razbob-nal v svet neke dogodke, ki se tičejo čč. gg. Budina, kaplana pri sv. Ignaciju iu Nanuta, mestnega kateheta. Da je reč glede prvega gospoda zavita in pretirana, videlo se je na prvi pogled. Vendar se je *Cor-riere-ova44 vest ponavljala tudi v javni seji mestnega starešinstva. Najeti pouličnjaki so pri tej priliki v mestni dvorani spolnili svojo dolžnost. Obžalujemo, da raste židovski kliki greben od dne do dne. Ker se zadeva dotika dveh duhovnikov, ne spada v javne liste niti, in najmanj, pred mestno starešinstvo, ampak pred škofovsko sodišče. Mislijo li res mestni očetje, da bode premeščanje slovenskih duhovnikov določevali v starešinstvenih sejah, po nasvetu židovskih listov, mej odobrayanjem galerijskih poulič-njakov ? ! Tako daleč vender nismo prišli! Upamo, da v kratkem se reč pojasni, in veselilo nas bo, ako bomo mogli z dokazano resnico na dan. — Žal nam je le, ker doslej se ni nihče oglasil v našem vredništvu, da bi nam stvar pojasnil in da moramo vse doznavati le od strani, pa iz liberalnih listov. Nismo li pripravljeni zagovarjati resnico in pravico na vse strani, vgajajali ne vgajaj ? V zadnji „Soči“ je vso zadevo nekdo natančniše pojasnil. Okrožnim tajnikom sežanskega glavarstva je imenovan namestniški kancelist g. Ludvik Katko. »Corriere di Gorizia*, židovski list, katerega-podpirajo s peresom in denarjem tudi katoličani, celo d prav peklensko divja proti Slovencem, zavija, laže, obrekuje, da presega vže vse meje, poživlja Lahe, naj ne dajo Slovencem zaslužka itd... No, ako bi Slovenci merili Laliom z enako mero, s kakoršno merijo Lahi Slovencem in bi se Slovenci zavezali, da ne dajo odslej nobenemu Lahu dobička in zaslužka, bi morali romati celo krivonosi voditelji goriškili Lahov s torbico v rokah s trebuhom za kruhom v obljubljeno deželo. Tako delajo judje z nami in mi jim bomo dajali zaslužka? Slovenci ne hodite več k judom kupovat, tudi k drugim ne, ako ne spoštujejo ne Vas, ne Vašega jezika, ampak le Vaš — denar! Sestradajmo jih, da se strežne,jo proti nam iu z nami ravnajo vsaj človeško, ako vže ne — krščanko ! Slovenski stariši v Gorici so se zopet pritožili na deželni šolski svet radi podtuniske šole. Šolo tirjajo sredi mesta, ali pa ako to ni takoj mogoče, podporo „Slogi11. Moramo biti nadležni, sicer Slovenci ne dobimo od nikoder ničesar. V slovensko mestno šolo pod Turnom se je vpisalo letos 5 reci : pet otrok, a še ti nimajo poduka, ker so šolo zaprli radi bolezni — davice. Ali ni ta jasen dokaz, da bivša vojašnica ni zdrava? Mučenice v tovarni. Dobro znani bogatin, veliki nasprotnik slovenskega imena, narodni liberalec A. Lenassi, ima v Gorici pri stolni cerkvi tovarno-predilnico, v koji delajo ubožna dekleta, 12 do 20 let stara po 12\, do 13 ur na dan. Po letu delajo namreč od 5 do 7, od 7l/t do 12, od 1 do 7 7, ; po zimi pa od 6 do 8, od 8l do 12, od 1 do 8. Ne vemo, komu bi te ubožice priporočili. Hiuuiiuu-iiunutin/ tuusivu „cnvg,