,Gorli*a* Izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredni&tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Hefrankirana pinma se ne sprejemajo, enako se ne uv*žujejo pisma brez podpisa. BokopiHl dopisov se ne »račajo GORICA TELEFON št. 201. .ttorira* stane na leto 10 K, za pol let» 5 K, za četrt leta 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni'' ulica Vetturini St. 9 Aa oglaHe se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vm., za večkratni natis primeren popust. Ptmameznt* fttevilk« stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 3. V Gorici, v torek dne [). januvarja 1912 Leto XIII. Deželni zbor zopef sklican. Alea est jacta — kocka je padla — tako je vskliknil Cezar, ko je pre- koračil Rubikon, ki je ločil njegc-vo provincijo ((ialija) od drzavljanske Ita- lije. Kocka je padla — tako vsklikatno tudi mi .sedaj. ko je del'initivno odločen izid boja na življenje in smrt sedanje dobe našega deželnega zbora, boja med delavno večino in kijubovalno manjsino. Boja? — ne! — bolje recent»: intngi- ranja in spietkarjenja trojice ali četvo- rice rogoviležev iz laško-slovenske kle- rikalnoliberalne manjšine, ki so skušali zumfj zbornice z zakulisnim moledo- vanjem pri vladi doseči razpust dežel- nega zbora. v katerem razpustii edino so videli še morebitni izhod iz manjšine, v katero jili je obsodila pri volitvah ljudska volja. Upali so tiamreč, da bi jili murda utegnile nove volitve zoptt potisniti — kakor v prejšnji dobi v veüno, da bi bilo ustreženo njih po- hlepnosti po deželnem glavarstvu in de- želnem odborništvu, kakor tudi mozno- sti. da bi s terorizmom, v kakoršnjem so se ustanovitelji slov. liberalizma go- riškega izkazali nedosežne mojstre, stra- hovali celo deželo ter si tako postavili barikade, za katerimi so si upali za- gotov:ti za vedno gospodarstvo v deželi. In za te osebne in strankarske koristi so bili pripravljeni pahniti deželo v nove volitvene boje, ki bi jo bili ne- izmerno oškodovali v rnoralnem in ma- tenjalnem oziru. Da bi bili razpust de- želnega zbora lzvojevali v odprtem boju v zbornici, za to so se čutili preveč nesposobne. Odprt boj bi bil odprl ljudstvu oči, da bi bilo videlo, kdu je tisti, ki je peha v vedne volitvene boje, ki rnu izsiljuje iz žepa nepotrebne troške, ki je siii zapravljati čas in je zapeljuje v prepire in sovraštva. Sebičnim in strankarskim namenom teh ljudi je bolje odgovarjalo skrivanje za hrbet vlade: vlada naj gre po kostanj v žrjavico, vlada naj kakor iz svoje volje razpusti dež. zbor, vlada naj sprejnie nasc odi- joznost provzrocanja novih volitev; mi, pravi krivci, pa ostanemo skriti ter se hočemo pred ljudstvom zgražati nad „nasiljem" razveljavljenja uabrščekove lzvolitve, h kateremu ni mogla niti vlada sama molcati ter je bila po tern „nasilju" prisiljena kršiti celo avtono- mijo dež. zbora ter ga razpustiti. Strankai\>ka strast je gospode tako oslepila, da so iztegovali roke le po razpustu dež. zbora, frivolno prezirali dejstvo, da naprtijo cell deželi gorje novih volitev, žvižgali na dolžnosti, ka- tere so prevzeli proli ljudstvu z izvo- htvijo poslanceni, ustavili delovanje dež. parlamenta ter onemogočili še dru- gim poslanceni delovanje za Ijudstvo, V tern grdem igranju z ljudsko blaginjo so si gospodje razdelili uloge: laška zaveznika sta prevzela obdelo- vanje vlade na Dunaju, slovenska pa v Trsiu. Ker pa nočemo kratili nikoumr zaslug, ki nni tiCejo, radi pnznaiim, da je ležalaualoga v Trstu blizu izključuo ua ramah dr. Oregorina: politično bankro- tni (iabršček ni ze itak nikjer več upr- šttvčtn. Ce tudi sam, je pa dr. (mg.mn vse moči napel, da je dostgel prvenstvo v tern herostratskem početju. On je izsilil, da je bila tržaška vlada take] začelka za ra/.pust, dočini s-j je dunaj- .sk:t obntavija'a • in oslalu je pri zaključenju dež. zbora. V tej temni sliki nam smji dr. (iiegorin odkrit in razkrit kot giawii juruik med zlovoljnimi škodljivci na rodnega mini in ljudske blaginje v de želi. Njega, k< se je usilil v deželo z geslom: Proc z narodnimi prep.ri. vse za gospodarsko moč ljudstva ! njega. ki mu „Hdinost" že pit let plete okali glave glonjolo reševalca narodnega mini ua (ionskem. je to odkritje in razkriije najbolj zadelo. Un. ki nosi vedno na je/iku nur in spravo ter jo d'i sita prodaja v „lidinosti". je bil pri - pravljin narodni nür žrtvovati strasti sirankarstva. da bi bil le mogel mahniti po nastni narodnem vodstvu. To pač kaže njegovo miroljubnost in sprav- Ijivost v drugačni luči. nego jo slika njcgova „lidinost". A'i la a sera ram je prinesla že drug dragocui dokaz. Da je bil naš dez. zbor zaključen. to je bil uspeh tržaške vlade. Da je dunajska v to privolila. je moraio stati liudega napora; kajti mo- rala je kršiti pravno oblast dež. zbora. (jlejte, in to je doi-egel dr. (jrtgorin s svojim antišambriranjem in klečepla- plazcnjein v rimieni hiši v Trstu! Naši poslanci bi pri viadi ne bili mogli iz- prositi take nezakonitosti. če bi se bili postavili na glavo. To pač kaže. da je dr. (iiegorin velik zaupnik pri tr?.aški vladi in da uživa za svojo goriško po- litiko pri vladi velik ugled. Prav na- ravno. torej. da so vladni možje na Krasu pri zadnjih državnozborskih vo- litvah delali za njegovo izvolitev celo z vsemogočimi sredstvi in da je zmagal le kot vladni kandidat. Tonaj blagovolijo razmisljati posebno naSi nasprotniki, ki so pri predzadnjih državno/borskih vo- litvah verjeli hrumenju „l;dinosti". da je bil dr. Laharnar vladni kandidat. Da, da, kdor hore biti večkrat nalagan. ta naj le veruje hinavski pisavi „l:di- nostini" ! Zdaj. ko je naš deželni zbor zopet sklican, ko je torej dr. (jregorin že zo- pet imenitno pogorel. ne bode odveč, ako se dotaknemo nekoliko članka „üo- riški deželni zbor zakljucen!" v katerega je izlila „lidiuost" !». oktobra 1910 stv. 280 vse svoje nebrzdano veselje. da pojde kovarstvo njenega šefa srečno v klasje. Značilen za „lfdinostino" hinav- stvo in zavijanje resnice je že začetek njenega članka. Ona piSe: „Prihodnja seja se je imela vršiti jutri, v pondeljek (10. okt.) ob 10. uri predpoludne. — Na dnevnem redu je bilo 29 toček. mej temi najvažnejše....." (Navedla jih je ime noma 7, nied njimi debelo tiskano : „sa- niranje deželnih financ; ukrepi za olaj- šanje bede v okrajih, prizadetih po ele- mentarnih nezgodah" in docjala: „in cela druga vrsta gospodarsklh stvari.") Nato je nadaljevala: „Z zaključenjem dež. zbora odpade do bodočega zase- danja (ki menda ne bo jako hitro) skk- panje o vseh gori navedenih važnih stvareh." Vsak logično niisleč čitalec je mo- ral že po tem čtivu razsoditi, da krivla zaključenja ne more nikakor biti pri zbornični večsni, kajti ta je pač z dnev- nim redom pokazala. da hoče pošteno dtlovati za bedno ljuustvo in dezelo; da bi vlada iz svoje volje zbornico za- kljuCila, tudi ni verjemo. kajti ona na- vaduo deluje za deia/možnost deželnih zborov. Tretji laktor je tu zbornična manjsinit, torcj pncakovati je bilo, da pove „Hjinost". aii ;ii uiordd manjsinn (oziroma kdo iz manjšint) knva zaklju- čenja. In glejtc pud težo logike je u.Ala „Hdinosti" kratka omemba o pntozbi manjšine v spomenici na viado zarad ,.:'asilstev" F^jer - Gregorčičeve veči:ie. Aha! In katera so bila ta nasilslva? Teh „lidinost" pri tej priliki sicer nt ponovi. ker ve, da jih je njena publika v njej čiiala, že v vseh glasovnih na- činih. saj jih znajo na pamet že vrabci po tržaskih strchah. Ta „nasilstva" so: razveljavljenje (iabrščekovega mandata. v kar je imela večina zakonito oblast. katere so se poshžili na enak način pred leti tudi sI.jv. liberalci proti cnemu našemu poslancu. katero dejstvo svoji publiki povedati se varuje „Hdinost" se dandanes: drugo „nasilstvo" je zadrža- vanje potrjenja izvolitve slov. liberalnih poslancev v veieposestvu zarad nepra- vilnosti pri volitvi; tretje in za ,,I:dinost" menda največje „nasilstvo" je fakt, da ni večiria se potrdila izvolitve nje šefa. Zarad tega se ra/iarjena „EJinost" v predlanskeni članku vspenja kar po- konci. Svetoogoičena deklamuje: „Aložu. kakor je dr. (iregorin. ki je po svoji politični kvaliteti tako čist in vzvišen. da rnu tudi pravičen političen nasprot- nik ne bo odrekal spoštovanja. takemu možu so se po poročevalcu vecine oči- talii kaznjivi čini. proglašaje ga nevred- nim, da bi sede! v zbornici dežele go- nske !" — No. no. ali men: „lidinost". da je dr. üregorin sakrosankten, da sme žaliti druge. ki se mu pa ne smejo bra- niti!? Ali je pozabila „Hdinost". kako se je predrznil dr. Gregorin na shodu v Dutovljah krvavo žaliti ;n smešiti naše poslance, svoje tovarise, irnenovaje jih Fakanape, zalučavši jim v obra/. grdo obtožbo o razdelitvi deželnih podpor. On ni tega še dandanes dokazal in tudi „lidinost" ne. če tudi nam je ponovno žugala. da dokaze. Tradne stevilke so obema zaprle sapo. Z natolcevanjem naše delegacije na vest! je prišel dr. örtgorin v zbornico. in bilo je pač naj- manj. kar so mogli naši v zadoščenje svoje ra/žaljene časti storiti. Po zdravi pameti bi se torej smelo od „bdir.ostr najprej pričakovati obljubljenih dokazov, potem se le naj bi deklamovala o „čisti in vzvišeni politični kvaliteti"! Kar so torej naši poslanci ukrenili proti manjšini. so morali storiti. da so braniii svojo cast, da so se zavzeli za čistost volitev in da so si zagotovili mirno zbornično delovanje z izključit- vijo nemirnega elementa. Vlada je za- ključila zbor — to zdaj vemo — ker je bila enostransko intonnirana od manj- šinskih rogoviležev. Ona jim je prvi hip verjela, jim je Sla na led in — se pre- naglila. Neizpodbitno dokazuje to zo- petno sklicanje dež. zbora. Med dr. (ire- gorčičem in dr. üregorinoni sta se torej ulogi menjali. Zaključek dež. zbora je „lidinost" (izrečno pričakujoča razpusta) uporabila. da je v imenovanem članku izlila ves žolč strrstt in sovraštva na dr. uregorČiCa. njemu je očitala vsa fa- bricirana „nasilstva". njega je delala odgovornega za vse posledice novih vo- litev itd. Mi ji na lo podlo int'amnost nismu odgovonli. odgovorila je zdaj vlada. Zakljii'^ila je ..lidinost" članek s tema-ie stavkoma: „Hilda je pijiiska. ki stc jo prt'jeli, gospod poglavar dezelo gonske dr. Anton (iregorčič! Po^teno stc jo zasluzih!" — Ta stavka jo /daj vlada s sklicanjein dež. zbora indi- rektno imenituo tako-le popravila : Huda je pljuska, ki ste jo prejeli, gospod za- stopnik kraških liberalnih magnatov, dr. GiHav Qregorin! Pošteno ste jo zaslužili! flli osiaiicjo sleparije pri zadniem Ijudskem šlelju nekaznovane? V Gorici in v Trstu se je vršilo zadnje ljudsko žtetje po istem kopitu. V obeli mestih se je posluževala go- spodujoča italijanska klika vseh -- tudi nedovoljenih — sredstev. da bi zmanj- sala vsaj na papirju število sloven- skega prebivalstva ter dokazala „materi Itahji". da sta Gorica in Trst „pretta- mente" italijanski mesti — in torej zrelo jabolko ... Osebe. ki niso bile v to pooblaščene, so napravljale nove naznanilnice v na- domesčenje izvirnikov: ti posleJnji so bill uničeni. Potem so se na novih na- znanilnicah ponarejali podpisi iz a\ten- tičuih riaznanilnic. V rnnogih slučajih se je dalo pod raznimi pretvezami podpisati naznanil- n:co po stanovalcu v prazno in je bila ista naznanilnica pozneje izpolnjena po komisarju ljudskega Stetja. ali pa po hišnem upravniku. Včasih niso bile naznanilnice niti izpolnjene, niti podpisane po imetniku stanovanja. temveč naravnost po hišnem upravitelju. in najemniku se ni niti dala prilika. da bi bil vpogledal v nazna- nilnico. Raznih oseb. posebno dekel. hlap- cev in služabnikov se ni v mnogih >lu- čajih niti vprasalo po njihovem obče- valnem jeziku. ali pa so jih revizijski organi silili naznaniti laščino kakor jezik, ki ga rabijo v svojih stikih z gospodarji. V drugih slučajih. v katerih je stal v rubnki 13 (občevalni jezik) prvotno le „slovenski jezik". se je s črkami, bolje ali slabeje ponarejenimi, dodalo nad takim vpisom še besedo „italijan- sko" in eventuelno tudi spodaj besedo „in nemško". pa se je pozneje povsem i/.brisal „slovenski in nemski jezik". V raznih' slučajih se je v 13. rub- riki izbrisala beseda „slovenski" in se je potem vpisala beseda „italijanski". Večkrat se je pripetilo. da se je, vporabivši odsotnost slovenskega dru- žinskega glavarja. zahtevala od njegove zene ali od njegovih otrok napovedba obCevalnega jezika. vsiljujoč te osebe, naj na naznanilnici. k? jo je družinski glavar slovenske narodnosti izpolnil, podpišejo neko izjavo glede obCevalnega jezika, oziroma. naj podpišejo novo naznanilnico v pnuuo (in bianco), v katero se je pozneje vpisala ltalijan- sčina kakor občevalni jezik. Rezultat takih in slicnih sleparij je bil ta. da so pozobali ltalijani na pa- pirju tisoče Slovencev, in sicer v Trstu čez 20.000. v Ciorici pa čez 3.000. Te t'alzit'ikacije in nesramne goljufije je razkrila vladna revizija ljudskega štetja, ki je vsaj deloma popravila neraben stevm uperat gonskega in tržaškega magistrata. Da se ne bodo godile pri prihodnjem Ijudskem štetju I. 1920 zopet enake slepa- rije, je treba fa!zifik;torje zadnjega ljud- skega štetja iztakniti in v smislu § 30. za- kona o Ijudskem š etju strogo kaznovati. Co je naloga in dolžnost državnega pravd- ¦t nišlva in kazenskega sodšča. Palzifikato rji zadnjih volte» za goriško kupčijsko in obrtno zbornico so ostali nekaznovani; upamo, da se bodo kaznovale vsaj sle- parije, ki so se izvriile pri zadnjem Ijud- skem štetju Dopisi. Dopls iz Tolmina, due 2. januvarja 1912. — Že več časa sem dobiva pri pravljalui odbor za ustanovitev sanu>- stojiie bolniške blagnjne v Tolmiiiu od vseli strani pismena vprašauja, kediij bode začela poslovati samostojna bol- niška blagajna. Vsem dotičnim deloda- jalcetn in delojemalcem bodi sledeči od- govor: Podp'sani pripravljalni odbor je vložil pri tukajšnem c. kr. okrajnem gla- varstvu prošnjo že dne 27. decembra 1910, ledaj bo 14. tega meseca pretelÄo eno !eto odkar leži piošuja pri c kr. namestništvu v Trstu. Meseca septembra se je pridružil skupni prošnji *e kanalski sodni okraj in vložila se je prve diii septembra pre- teklega leta zopet prošnja za ustanovi- tev samostojne bolniške blagajne za v s e li pet s o d n i h o k r a j e v. Čeprav se je pripravljalni odbor pismeno obrnil potom c. kr. okrajnega glavarstva do c. kr. namestništva, ven- dar ni do danes še iiobene rešitve, ako- raviio so imele slavne c. kr. oblastnije eno leto časa za razne informacije. Iz tega se vidi, da nam c. kr. obla- sti niso uaklonjeue, ker tako važno za- devo zavlačujejo toliko časa, akoravno je v državni postavi z due 30. marca 1. 1888 § 12 jasno rečeno: Praviloma je ustanoviti za vsak sodni okraj po eno bolniško blagajno v kraju, kjer ima okr. sodišče svoj sedež. Ali politično deželno oblastvo ima vendar pravico, z ozirom na posebne razmere posameznih okra- jev tem blagajnam okoliš drugače usta- noviti ter zlasti zaukazati, da se za večsodnihokrajeveneiu iste deželesamoena bolniška bla- gajuaalipazaedensodni okraj v eč bol niških b 1 a gaju u st anov i. Kljub temu, da nam po državnem zakonu pritiče sainostojna bolniška bla- gajna, vendar c. kr. oblastnije tako zav- lačujejo tako opravičeno prošnjo. Pripravljalni odbor ne more niče- sar ukreniti v tej zadevi, nego obrača se tem potom do gospodov deželnih in državnih poslancev, da se z vso vnemo zavzamejo za to zadevo. Toliko v znanje vsem tistim. ki so se pismeno obrnili za pojasnilo do pri- pravljalnega odbora. Pripravljalni odbor za ustanovitev samo- stojne bolniške blagajne v Tolminu. Peter Laharnar, načelnik odbora. Iz Srednjega Loga — Zvedeli smo, da je neki goriški list imel notico iz Loga, v kateri n znanja svetu, da je v Logu umrla ženska Ana Komac vulgo „Mihelčuka", rojena v Čadrgu pri Tol- minu, v starosti 102 let. Toježe druga raca letos iz Loga. Radi bi vedeli, kdo tako brije norce iz omenjenega lista. Enkrat se že da človek polegniti, da bi se pa venomer tžke stvari spuščale med svet, je že odsile. Bodi omenjeno da je bila ista žena dopolnila 91. leto. Lepastarost; pa ven- dar so še starejši ljudje pri nas ter krepki in zdravi. Toliko v znanje, da se spet kakšen ne nasede, če pride v ome- njeni list zopet kakšna „kroftna" iz Loga. Log pod Mangartom. — Dne 3 januvarja 1912 se je dogodilo nekaj čud- nega v neki krčmi v Srednjem Logu. Tnje lovci čakajo v gostilni na lisice, kar primaliajo okrog vogla tri lisice, se posedejo pod okno ter začnejo igraii „Tarok". Čutijo se prav varne, ker že dolga časa igrajo. Potem pogledajo iz radovednosti skozi okuo v gostilno, a vse radostne si pravijo: „Ako so ti le trije lovci. potem smo že na varnem; tedaj dajnio še enkrat okrog naš „Ta- rok"." Poznu v noč stopi lovec pred ßostüno. ves prestrašen skoči po ona dva lovca, vsi tnje letijo na dvonšče - - pa žalibog od Ii• hoteli celo poz- nati pogoje, pod katermii uaj bi se skleuil mir. Ali k:ikor se zdl sta vo,- ikujoči dižavi še daleč ml mini, kcr nc- čt* ni ciia u! drtiiTa odjenjiti od sta*- Ijenih zahiev. \i oficijeluili ilalijanskih poročil se posnenilj(\ di ^o izgube Italijanov v Tri- polisu sleJeče: 5000 laliko ranjenih. 1800 ninv:h in težko ranjenili. N.ko poročilo pravi, da je Ain- Zara zvezana s Tripolisom z železnico, ki so jo z^radili v tem kratkem času Italijnni. Francija. Nekdanji fiancoski zuiianji mini- ste . senator Pichon, je i/.javil uasproti poročevalcu „Berliner Tagblatta" o zu- uanjem položaju sledeče: Po inojem mnenju se novo leto ni pričelo tako, da bi bli lahko prijatelji miru, katerim se i jaz prištevam, popolnoma pomirjeni. Zdi se mi, da je politično obnebje teni- no in v diljavi opažam veliko težkoč, mogoče celo zapletljaje. Bivši srbski ministerski predsddaik utnrl. V soboto ponoči je umrl v Bsli- gradu podpredsednik srbskega državnega s;eta, bivši tninistrski predsednik Pero Velimirovič. K tajska se razdeli. Iz Mukdena so dospela navodila za vo- litve v naroduo skupščino. Iz navodil je razvidno, da vodi volitve v severuih po- krajiuah, v Turkestauu, Tibetu in vMon- go'iji pekinška vlada, na jugu organi- zuje volitve pa republika. Volilni red naniiguje ua možnost delitve države za slučaj, da ne pride iiarodna skupščiua do enogiasnega sklepa. Darovi. Za ,.Šol sk i Dom" so plačali predsedništvu: Wan Berbuč. deželni poslanec in odboniik, za praz- nike 50 K; Franc Leban, vladni svetnik v Gorici 25 K; Franc Marinič, župnikv Kojskem 20 K; Ivan Kunšič, kurat na Srpenici 5 K. Srčna hvala blagitn dobrotnikom slovenske mladine! Domače in razne vest!. Goriškl deželni ?.bor. — Zasedanje goriškega deželnega rzbora se bo pričelo v četrtek s sv. mašo, ki se bo darovala ob 10. uri predp. v stolni cerkvi. Ob 11. uri predpoludne bode po4em otvoritvena seja, kateri bode sledila ob 5. uri po- poludne istega dne drüga seja. Smrtna kosa. — V najlepši moški dobi, star 38 let je umrl minulo nedeljo na Dunaju g. Jožef Lukežič, pisarni- ški uradnik v zuuanjem ministerstvu. Pokojnik je bil sovodenjski rojak in brat faktorja „Narodne Tiskarne" g. L. Lukežiča. Pokojnik je bil odmenjen za pisarniŠkega uradnika pri avstro-oger- skem poslaništvu v Rimu, a mu je ne- nadna smrt zastavila pot. Pogreb se je vršil na Dunaju danes pop. N p. v m.! Spoštovani žalujoči družini Lukežičevi našesožalje! Odložitev maüdatov in abstinenca v gorlškom deželuom zboru. Liberaini „Slovenski Narod" kakor tudi liberalna „Edinost", ki sta postala slovenski gla- sili takozvanih furlanskih krščanskih socialcev, sta celo, predno je to storilo Faiduttijevo glasilo ,,L' eco del Litorale", objavili sklep furlanskih kršcansko-so- cialnih deželnih poslancev, katerega so napravili v nedeljo, sklep namrec, vsled katerega so odložili svoje deželnozbor- ske mandate, z ogorčenjem protestujoč proti temu, da je bil goriški deželni zbor proti njih volji sklican in ne raz- pusčcn. Ta sklep so baje naznanili ofi- cijelno de/elnemu glavarju. Znano je, da je naše slovensko ljudstvo na vec shodih zahtcvalo skli- canje deželnega zbora, a znano je tudi, du sta bila dr. Hugatto in dr. Faidutti s pomocjo slovcnskih glasov izvoljena za dežclna poslanca. Če ta dva ;;ospoda torcj scdaj v znak protesta proti skli- canju deželnega zboru odlagata svoja mandata, ne dclata to po volji volivcev, kateri so jima pripomogli do inandatov, iiinpak le po svoji volji in je dokaz, da jima niso nikakor pri sreu koristi nju- nih volivcev, pač pa njuna osebna trma in ambicija. Sicer se nam je ravno pred skle- pom lista od neke strani povedalo, da se bodo denes ob 4 uii pop. nadalje- vala v GradišČu tozadevna posveto- vanja. Prav tako izvemo ttidi iz ome- njenih dveh listov, da so slovenski li- beraini poslanci sklenili abstinenco ter da se ne bodo udeleževali deželnozbor- skih sej. Glede teh poslancev ni to nie novega, ker se niso tudi v prejšnjem zasedanju udeleževali (*eželnozborsldh sej. Dnevoi red 11. javne seje dožel- nega zbora, kisebo vršila dne 11. janu- varja 1912 ob 5. p;>p.: 1) Volüni spisi: a) Poročilo zadevajoče dopolnilne vo- litve poslanca v volünem okraju knieč- kih občin političnega okraja sežanskega. b) Poročilo, ki se tiče volilnih spisov splosne kurije prvega volilnega okraja. c) Poročilo o izvolivi treh poslance/ v volilnem razredn kmečkih občin poli- tičnega okraja gradtščanskega (sedaj polit. okrajev gradiščauskega in trži- škega). d) Poročilo o dopolnilni volitvi 3 poslancev slovenskega veleposestva. 2.) Volitev deželnozborskih odsekov. 3.) Imcnovanje nekaterih članov v deželno komisijo za obrtni davek in prizivno komisijo za osebnodohodninski davek. Zadnji Junaški čin starega šol- skega sveta za goriški politični okraj. Stari okrajni šolski svet za goriški po- litični okraj je imenoval v zadnji svoji seji znanega nadučitelja Alojzija Urban- čiča, ki je sedaj na Vogerskein, za nadučitelja v Biljah, ne da bi bilo to učiteljsko mesto poprej razpisano. Svojo veljavnost zadobi seveda to imenovanje še le potem, če je bo potrdil deželni šolski svet. Šolske dokiade zagorlški political okraj zvišano. — Stari okrajni šolski svet je v svoji zadnji seji povišal šolske doklade za I. 1912 od 90% na 94%. V isti seji je bil baje stavljen predlog, naj bi se zvišaie doklade od 90% na 108%, to pa zaradi tega, da bi dobili učitelji draginjsko doklado. Ta predlog je bil odklonjen. „Banca Popolare". Kakor je znano, je najvišje kot kasacijsko sodišce ugo- dilo nicnostni pritožbi zagovornikov Le- nassija in dr. Luzzatta proti razsodbi tukajšnjega porotnega sodišča, s katero sta bila omenjena dva obsojena, in je odredilo novo razpravo, ki se ima vr- šiti pred tržaškim deželnim sodišcem. Zagovornika omenjenih dveh obsojencev sta v svoji ničnostni pritožbi med dru- gim tudi povdarjala, da so goriški po- rotniki izrekli svoj pravorek pod pri- tiskom javnega mnenja in ker so se bali občinstva, katerega je bilo okolo justične palace vse polno zbranega, ko se je imela izreci razsodba. V včeraj- šnji „Eco" pa porotnik Velicogna v svojem kakor tudi v imenu večine po- rotnikov odločno zavrača tako trditev in pravi, da so izrekli porotniki svoj če tudi mil pravorek v svojem popol- nem prepričanju in spoznavanju. Smrtna nesreča v Lolwi ua Erasu V pelek se je ponesrečil v Lokvi ta- inošnji posestnik in trgovec g. Ivan P 1 a- cer. t^alagal je v svoji ogradi na voz drva, pri čeinur se je, ne ve se kako, voz prevrnil in pokopal nesrečneža pod seboj. Velika teža drv ga je zmastila,. ne da bi se pokojnik več zavedtl. Bil je takoj tnrtev. Veselioa v prid „Slovenskemu si- Totišču". ki se je ponovüa na dan Sv. Treli Kraljev, privv, orkostrijoiiov itil. Me- lisliiiCiiii clokiviiicii. Poliriinjc i clektrično ^onilno Silo, tor cm;i]lir;Hij;i dvokoles n.i plin. Kolesarjem i< koiist! Kilor hočc staro dvokolo obnoviti n;ij i^;i takoj poSJje omajlirat ki staue K ti, v lazliOinli barv;ili K S pii BATJEL-U [ üGorlca, S"TOLNA ULICA 2 4 i JMelianicna ilchiviiica. *- I' r o i\ a j a I it . Odlikovani fotografski atelje A. JERKK, GO RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom —— naj to plcjc. —- I Jakob Miilus! ! mizar in lesni t r g o v ec j I v Podgori ! 1 na vfltln leleniiteia mm ; (»a cesti, ki peljeproti Grariiški) o o c j Tryuje tinli z opcko vsake vrste. inia vt-liko zalogo vsakovrstnc^.i trdega in melikeya lesa. ima tudi vsakc vrste gred«\ tramove 3 .'¦? ml 3—12 metrov dulge in 3 8 od .'5 VI colov debele. JOSIP B0NÄNNI naslednik T. Slabanja srEbrer in zlstnr y Eorici ulica Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkveiiini oskrbništvoni za vsakovistna izgotovila cerkvenega orodja. Plačnje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis iranko na dom. Kupujte! le pri tvrdki Kupujte! Kerševani & Čuk GO RIGA — Stolni trg štev. 9 — (Piazza Duomo) ker ta vam nudi Irnajboljše in najccucjo štvalno stroje. dvokolesa, puške, samokrcse. >Gramofo- i:ov« in plošče, vsakovistno kniftijsko oro'ljc, !-lanioieziiicp, stiskalnice, drozgalnice (stroje /.a -- masteiiji' grozdji') orala, brano itd.. itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so pripiavni za nn.ctno vczanje in krpanjo, imajo i lahki tek. šivajo naprej in nazaj. Original Vic- ] loria šivalni so napravljcni z dvcnui gasovama za hitri in pocasni It'k, so po 20 letni rabi še vi'dr.o brczšunmi. Z „Oripiiml \ict«rift" stroji so napravi v t ni minuti od 2000 do H0C0Lubo- dov (štihov). Za „Originaliii Victoria." šivalnc strojo jamčimo 10 let. tTrvdka KERŠBVANI & CUE, opazarja conj. kolesarje, da ima ko- 'icsa raznih tovarn, kakorPuch, St"y ri a, Was fe iirad, Diirkopp tor^doniačefizdelke. " Vsak kolcsar, kateii kupi pri tvrdki Korše- v a n i Ä Č u k dvokolo, dobi solidno in poštono postrežbo in si je objed- liem tudi prihranil naj- nianj<> K 30, kor tvrdka nc vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalccv. Vslrd tega jo pri tvrdki Kerševani in Cuk po ceni blago. ü^ W?C\ h ?<¦.:¦¦ tvrdka BERŠEVANI & ČUK dajc tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Pottiä „Ljubljanske kreditne baute" ------se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.------ OIoqe na hnjižice obrestuje po H«/Q, ylagz v tchoccm recunu po dagouoni. I \^ \J A>V JL V JL Rezervnl zaklad K 800.000. - Delnlška glavnlca K 8,000.000. Centrala v Ljubljani. PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. Izdajatelj in odgovoru! urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.)