28. Štev.
Novo mesto. 10. deccinbi'ii 1912.
Letnik XXVIII.
NOVIC

Izhajajo 10. in 25. TB&cc^a mescca. Cena jim je b poštnino Tred la celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naroinina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila
tiBkarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Mir? . . ,
Due 3. decembra ob 3. uri zvečer se je premirje podpisalo mod Turčijo na eni strani, in BuJg-arijo, Srbijo tor Ćrnogoro na driiífi — tako poročajo časniki tudi v soglasju z uradnimi izjavami. Te štiri države — katerim se Grčija še ni pridružila — 80 sprejele v glavnem sledeče pogoje: a) Armade vojskujočih sc držav ostanejo v svojih pozicijah, b) Oblegane trdnjave se ne provi an tirajo, c) Proviantiranje (preakrbljcvanje z živili) bulgarsko armado na vzhodu se vr.ši po Črnem morju in preko Drinopoija in sicer začenši z 10. dnem po sklepu [jremirja. č) Mirovna pogajanja se začno v Londonu 13. decembra.
Tako se krvaví ples na Balkanu bliža svojemu koncu. V enem članku o tej vojski smo zapisali, da po sijajnih zmagah naših slovanskih bratov na Balkanu zdaj i>reti nova nevarnost — od evropske diplomacije. In razvoj položaja nam to potrjuje.
Kdo je zaprosil za premirje, oziroma za mir? Iz vseh poročil je razvidno, da je prosila Torćijft. Še Je krepkih slovanskih rok je bilo treba, tla so odprle oči Turkom, ki niso hoteli služati nbogc rajo na Balkanu. Po silnih por&zih uprav na vseh bojnih postojankah od strani vseh balkanskih zaveznikov so prišli Turki k spoznanju, da njili režim no spada več v civilizirano Evropo. Eešiti hočejo vsaj še zadrgo postojanko — Carigrad in to so jim bo posrečilo po dobroti evropske diplomacije, kateri bi se štrcnje še bo|j zmedle, ako bi zmagoviti Slovan jírikorakal na čelu svoje hrabre vojske v turško prestolnico. Čudovita so pota v svetovni zgodovini. Tudi Turčija to spričuje. Kar jej je nekdaj pripomoglo k zmagi in podjarmtjergu toliko narodov in držav — rýcn islam, njeno verstvo, na katerem sloni ves ustroj to mnogoširne države, jej je zdaj tudi v padec, ali l)olje rečeno preziranje, nespolnovanje, omalovaževanje islama, Mohamedove vere jo pripcijalo do takega poraza veliko države.
Kdo pa je provzročil tak verski prevrat? To imajo na veati Mladoturki. Ti so se nasrkali zapadne kulture — a pod senco frauiasonstva in evropskih svobodomiselcev. Po njih uzorcn ao hoteli vso državo reformirati, evropsko lažisvobodo so prenesli na turško državljansko polje — a vse to brez ozira na njih sv. koran, na katerem temelji turško državno življenje. Mladoturčinstvo je prava kopija zapadnoga liberalizma z vsemi njegovimi odrastki. Kakor jo svobodomiselstvo v zaboduji Evropi pometalo s kra^i in vladarji, ki mu niso mogli biti na uslugo, ako niso hoteli spodkopati svojega lastnega temelja, in ni štedilo bomb, raorilnega orožja, preloma priseg pri vojaštvu itd., tako je tudi mladoturštvo vso to omiko preneslo uied Osmane, in poljubno odstavljalo, morilo, zajiiralo v ječe sultane ... ter se igralo z avtoriteto ali oblastjo, kar vso so je vršilo pred loti v Carigradu. Sultan je v Turčiji najvišja no samo državna, ampak tudi verska avtoriteta ali oblast. Mladotursko svobodomiselstvo jo vse to vrglo med staro šaro. Komu pa naj moslim potem verjame, če mu jo spod-nošen ta verski teme^? Višjo uradništvo, viSje častništvo, mor-narištvo je prepojeno z brezverstvom — njih obnašanje je kaj slabo uplivalo na jiodložne, ni čuda, da vojak ni imel več prave zaslombe, udal se fatalizmu in mislil le na rešitev lastnega živ-ienia. Tako razumevamo popise divjega bega vsled bitek razpršenih turških vojakov . . . Moderna Jiladoturčija z vso svojo nstavo, katere nasiiroti Neturkom itak ni izpolnovala — je napravila grozen fiasko, čegar naravna posledica je silen poraz njene evropske državo. Tur.ika inteligenca je posnemala evropsko iz-obraženstvo, pa je pozabila na maso svojega Çudstva, ki ne moro šo pojmovati njenih drznih skokov. Zadnji polom je morda streznil turško državnike in to je najbrž tudi uplivalo, da so zaprosili Za mir, ker bi radi še reSili, kar so v Evropi zan^c še rešiti da,
In prav v tej stiski pride gnjili Turčiji zopet prosvetljena Evropa na pomoč. Oná noče, kar bi bila logična posledica zadnjih zmag in morda prvotna namera balkanskih zveznih držav, da bi evropska Turčija nehala biti ter se morala preseliti na azijsko stran. Svobodomiselna Evropa noče spoznati, da jo bila ta vojska v istini boj krščanstva zoper mohamedanstvo, akopram so vsi 4 zvezni kralji v svojih manifestih pozvali svoja ^udstva v boj za „krst častni i slobodu zlatnu". Ta velika ideja za krščansko omiko in svobodo teptane raje je zvezda-vod niča v sedanjem ])0-krctu naših balkanskih bratov. Zunanji izraz temu stremljei^u bi bil oni trenutek, ko bi zmagonosna armada ob pohodu v (Carigrad na Aji Sofiji polumesec nadomestila s sv. križem. Slovani brez izjeme simpatizujejo s to nakano zmagujočib Itiilgarov. Zato je Dekama čudno, da se je njih prodiranje v zadnjih dneh pri Čataldži kar nepričakovano ustavilo. Najbrž ima diplomacija svoje prste vmes. Zavist, da bi mali narod bulgarski osvojil Carigrad, je spravil po koncu velesile, ki same ne vedó, kdo naj bi gospodoval ob Bosporu — in zato tam lečijo bolnega moža Turčina. Bog varuj, da bi čili Bulgar tam imel veljavno besedo. Zato se ima Bulgar «staviti pred vratmi Carigrada.
JngosloTaitoii) sovražno časopisje bi jih rado oropalo skoro vseh vojskinih pridobitev.
Itulgari so razun vshodnjega dela od Čataldže zasedli vso Tracijo in Macedonijo noter do Soluna. Nasprotni časniki pišejo, da naj dobi Macedonija samoupravo pa še pod turško nadoblastjo, le kak majhen kos Tracije do egejskega morja bi so Bulgarom milostno prepustil. Bulgarsko-srbska vojska je skupno osvojila vse pokrajine ob Vardarju prav do Soluna. In to prevažno staro slovansko mesto so osvojili tudi Bulgari in Srbi, kakor trdijo novejša poročila, Grki so baje prav ob istem času dospeli tija in zasedli mesto tertrud svojih zaveznikov progla.'iili za svoj uspeh.
Srbi 80 si osvojili vso Staro Srbijo, ki je bila nekdaj središče njihove države, ves Sandžak in velik del Albanije, ter prišli do jadranskega morja, kjer želé imeti pristanišče za svoj izhod v širni svet.
Cmogorei so začetkoma srečno prodirali, a našli so v Ska-derskih trdnjavah velik odpor, kateremu do zdaj še niso kos.
Ko se je vojska za Slovane ugodno razvijala in se je kazalo, da vojaški oddelki zasedejo tudi Albanijo tija do jadranske obali, so posebno nemški listi sjjraviii na dan albansko vprašanje. Kar na enkrat se je raznesla v svet misel o avtonomiji Albanije tako, da mora postati nova država. Diplomacija — osobito avstrijska — je vsa vneta za tako novo državo, V sporazumu z njo so nekateri albanski veljaki, na čelu jim Izmail Kemal bej, v Valoni proglasili samostojnost Albanije. Da bi si jo razdelile vojskujoče se zvezne države, o tem noče sli.šati veliko časoi>iaje v službi evropske diplomacije. In vtegne se zgoditi, da so Slovani i)relivali kri i za samostojno Albanijo, kakor so tudi Jjahi vsled njihovih zmag pridobili Tripolitanijo. Oestokrat opažamo v zgodovini, da so Slovani delali, drugi so pa vživali,
O Oťkih se poroča, da niso hoteli podpisati premirja baje zato, ker so zahtevali kai)itulacijo Janine, do katere pa še niti prišli niso, in ker je nastalo radi Soluna nesporazum^enje med njimi in Bnlgari, kateri so povzročili kapitnlacijo tega mesta. Ni dvoma, da bi needinost med balkanskimi zavezniki bila le Turkom v korist. Prebrisani časnikarji jia tudi domnevajo, da je tako med zvezniki domenjeno, da je Grčija še v vojnem staiqu in s svojim brodovjeui lahko prepreči kak zavraten poizkus Turčije,
Sicer pa je dejstvo, da so Grki razmerno najmanj storili v tej vojski, niti Epira, po katerem tako koprné, si niso osvojili. Pač ložje jim je bilo priti do Soluna, kjer sta jim že srbsko-bulgarska zaveznika pot pripravila. Upati je, da se med zavezniki
vse diference poravnajo, predno pridejo njih zahteve prod evropsko diplomacijo, kajti ta bo, po dosedanjem vedotgu soditi, SJovanom manj riakloigena nego Grkom. Ni dvoma, da bo diplomacija skušala upihati kak razdor med zavezniki, ker s tem dobi čemvečji upliv na konečne odločitve za mir.
Nemški časniki so osobito netili prepir med Avstrijo ht Srbijo ter skoro zapihali vojsko med tema državama. 1'ovod je umljiva zahteva Srbije, da dobi pristanišče ob Adriji in s tem svobodni izvoz za svoje pridelke. Znano je, da se že več let govori o donavsko-jadranaki železnici, a vsled turáke zanikrnosti ni prišlo do izpeljave, Zdaj ko je zmajfujoča Srbija s svojimi vojaškimi četami že prišla do morja in se je nadejati, da ta napredujoča država res odpre to novo pot v korist ne sam(^ sebi, ampak tudi drugim državam, je stopila diplomacija vmea in grozi to preprečiti. Avstrijo hujskajo, kakor da ao njeni življenjski interesi v nevarnosti. Iznašli so novo strašilo o jugoslovanski iredenti. Sumničijo lojalnost in patrijotizem jujjoalovanskih narodov pod pretvezo, da so izražali svoje simpatije zmagnjočim balkanskim narodom. Tako Nemec in Mažar podtika drugim, s čemur se je že sam pregrešil. Uprav onadva sta najbolj kriva, da v Avstriji ne pride do prijateljskega sporazuma med irjenimi narodi. Kdo pa bol) gazi pravico drugih narodov kakor Nemec in Mažar? Kdo je upe^jal neznosno vladanje v Hrvataki, kdo odpravil iqeno starodavno ustavo? Ali ne oholi Mažar ? Kdo v Bosni ovira razvoj ondotnih prebivalcev, kdo deželi krati one prometne proge, ki bi jej bile v korist, in jih obrača proti Budimpešti? Ali ne Mažar? Ali si ne lasti hrvatskega primorja in ne odriva domačina? — In cislajtanski Nemec, aii je boij prijazen svojemu slovanskemu sodržav^anu? Kdo je naredil iz pokrajine koroških Slovencev nekak turški vîjalet, kjer prvotni bivalec koroški nima pravice ne v šolah, no v uradih, ne pri železnicah? Ali ni uprav koroški Nemec Dobernig (po imenu pristni German!) kot tistočasni predsednik avstrijske delegacije izjavil, da se mora Nemcu obdržati prosta pot do AdrijeV Za Boga, kdo avstrijskemu Nemcu krati to pot? Ali je nima odprte? Aha, za Nemca iz Reicba skrbi ta patrijotični Korošec! t*a saj dan na dan čitamo pritožbe slovanskih državnih posianiiav radi krivic, ki se godé slovanskim narodom, kateri so nchrojuokrat žrtvovali kri in življenje za svojo avstrijsko domovino?
Nemec in Mažar imaš vse, a ti Slovan plati in — šuti ! Ali js to nelojalnost, če zahtevamo za svoj narod pravice v šoli, uradu, v vsem javnem zivfjenju? Ali ne kalijo mir tisti, ki nam jemljejo in kratijo to pravice? In ko čitamo, kako se naša diplomacija !)Oteguje za Albance — za ta roparski, nekultivirani narod, ter mu baje hoče pridobiti celo državno samostojnost, ali se nam ne bo čudno zdelo, da se pa ista diplomacija vse drugače briga za lastne jug^oslovanske državljane, katerim pošilja komisarja a la Cnvaj, jim sistira ustavne pravice, razpuSča občinsko svete radi nedolžne simpatije do balkanskih sobratov? Nemec ame vreščati „Die Wacht am Rhein", a slovanski „živio" naj bi bil tako nevaren? — Iredento na jugu bi rad ustvaril Nemec in Mažar, a jugoslovanski narodi so že toliko dozoreli, da sprevidijo njijuno nakano ter si mislijo: Vsaka sila do vremena.
Kakor so dočakali slovanski sobratje osvoboditev od turškega jarma, tako si bomo tudi Jugoslovani v monarhiji^ priborili one pravice, ki so nam dozdaj zajamčene le na popirju. Še le tedaj so bomo veselili miru kot jednakovrstnî bratje mod avstrijskimi narodi.
Dve okoliščini bota na Balkanu najbo(j ovirali trajen mir, ako se sklene tako, kakor baje namerava diplomacija. Netivo za poznejši požar Ito ohranitev Turčina v Evropi, drugo bo najbrž samostojna Albanija, ki si pač ni zaslužila toJike odlike. — Kot Jugoslovani želimo, da naši balkanski bratje dobe vsaj to, kar 80 ai pribojevalî z lastno krvjo, in da vsaj ta irjih rod potem sad svojega truda uživa v miru.
Gospodarstvo.
Kako letošnjemu vinu zmanjšati kislino.
Letošnja dolenjska vina so žal v obče Je bolj slaba. Premalo vsebujejo alkohola in takozvanih ekstraktivnih snovi, veliko preveč pa kisline. Poglavita napaka mu je odvečna kislina. In kakor je letos z vinom pri nas na Dolenjskem, tako je tudi v vseh severnih vinorodnih deželah. Povsod je letošnje vino veliko prekislo. Zato se tudi povsod razmotriva vprašanje, kako naj bi ae vino v toliko razkisalo, da bi bilo bo|j užitno. Posebno zanimiv je v tem obziru članek nemškega strokovnega, na Dunaju izha-jajoĚega časnika „Allgemeine Weinzoitung*' iz dne 14. nov. Pod
naslovom : „K vprašanju umetnega znižanja kislino letošnjih vin" piše g. profesor \V. Seifert, ravnatelj viSje c. kr. vinarsko in sadjarske šole v Klosterneuburgu tole:
V krogu interesentov razmotriva se mnogo o potrebi raz-kisanja letošnjih veliko prekisJih vin. Letos vsebujejo vina toliko kisline, kolikor so jo vsebovale lota 1902, Tedajšna vina so se pa glede kisline sama po sebi jako popravila, kar gre i od le-tošrgih pričakovati. Tako so se vina v kleti Klosterneuburgskc šole takole zbo^jšala :
Obdržek kisline v moštu po trgatvi; jiri rizlingu 14'4%ii, tramincu 11'6%(„ zelenem veltiincu 13'(>%ot zelenem silvancu ll"2®/no' — i^o prvem pretakanju v decembru: pri rizlingu iraVn«) tramincu 11'9, zelenem veltiincu ll-77(,ot zelenem silvancu 97®/,,,,, Po drugem pretakanju v marcu: pri rizlingu 6'9%(„ tramincu B'G"/!!!), zelenem vcltlincu 7'67(M), zelenem silvancu fi fi"/,«, ("/oo tisočink).
Po tej skušnji jo toraj tudi od letošnjih vin pričakovati, da ae bode preobilni obdržek kisline v qih po naravni poti zmanjšal. Dosledno temu se bodo vina lahko sama toliko zbopala, da jim ne bo treba kialine odjomati. Da se pa zamore to zgoditi, naj bode vino čisto že večkrat pretočeno. Kdor ima toraj letošnjega vina precejšno množino, mu odločno ne kaže že zdaj istega prodajati, kajti ravno zaradi preobilne kisline mu je cena nizka. 'J^am meseca maja, junija enkrat mu bo tudi zaradi tega cena višja, ker je v obče letos jako malo vina in bo vsled tega v poletnem času čim bližej trgatvi, tim dražej postajalo. Za slučaj, da bi pa samo pretakanje in čakanje kisline vendar tako ne zmanjšalo kakor je to želeti, jo spomladi in v poletju še vedno čas, jo istomu po umetni poti odvzeti. Kako naj se to vrši, [lovedali bodemo takrat.	—1—
Nova pomoč našim kmetovalcem.
splošno ae čujejo pritožbe, da kmetovalec nima od truda in dela na svoji kmetiji nobenih koristi in kaj pičlo, najve<;krat pa nobenih dohoiikov. Marsikdo prevzame od staršev zadolženo po-sestvo in jim mora dajati visok užitek. Stroškov ima torej dovolj, dohodkov jia nobenih. Ni čudno, čo izgubi pogum. V.sakdo bi rad zvečal pridelke in doneske svoje posesti sploh, ali kako? Istotako bi rad izvedel, kako stoji njegovo poaeatvo, mu li donaša dohodkov aii izgubo. Kje naj dobi odgovor? Sam ne more najti odgovora, in kar tako tjavendan gospodariti se pravi drveti v pogubo. Točnih odgovorov in nasvetov moremo najti le, če avoje posestvo z vsemi njegovimi doli niitančno poznamo. To je pa zopet mogoče edinole z vestnim opazovanjem in natančnim zapiaovanjem vseh izdatkov in prejemkov. — Pri C. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani se je osnoval urad za kmetijsko knjigovodstvo, ki ima namen, pomagati udeležencem na ta način, da jim skuša napraviti knjigovodstvo prav lehko in breztrudno. Ni se bati, da bi ne mogli zvrševati navodil tega urada. Vse je kaj enostavno urejeno in jo malo pisanja, ker se vsi računi zvrše v osrednjem uradu. Vsako leto se napravi popis vašega posestva z našo itomočjo in vsak teden še pošljete en zapiseit tega, kar ste prejeli, oziroma izdali. To je vse in kaj lehko. V uradu se vodijo posebno knjige in ol) koncu leta se vam natančno pove, ktero panoge vašo kmetije se izplačujejo in ktcre no. Pove so vam šo marsikaj in sc vam da nasvet, kaj bi kazalo ukreniti, kaj začeti in kaj opustiti. Kaka izpremomba se pa more seveda zvršiti lo tedaj, če se .sami za to odločite. Proti nam nimate drugih obveznosti, kakor edino to, da nam o pravem času, natančno in popolnoma resnično poročato vso dogodke, ki ae pri vas dogajajo in sc kmetije tičejo.
Nekteri se bodo seveda na tihem vprašali: „O, ali ni to morebiti kaka past, da nam nalože še večjih davkov?"* Brez skrbi ! Prvič 80 dohodki iz kmetij jako pičli in drugič je uradovanje naše popolnoma tajno. Le samo voditelj osrednjega knjigovodstvenoga urada mora vedeti vso ravnotako dobro, kakor vi, mora pa v vsem ohraniti najstrožjo molčočnost. Kakor ste dosedaj vse zaupali C. kr. kmetijski družbi kranjski, tako morate zaupati v dobrohotnost toga novega urada. Zato vas .šo enkrat pozivamo, da so poslužite ugodne prilike, ker, kakor že omenjeno, je nalogu tega urada edinole delati v korist kmetijstva. Pojasnjeno bodi, da udeleženci ne bodo imeli prav nobenih stroškov, ker jim c. kr. kmetijska družba povrne vse poštne stroške, ki nastanejo z dopisovanjem. Polog tega se bodo dovolilo udeležencem, ki bodo po naših nasvetih napravili kake izpremembe, tudi — primerne podpore. Porabite torej ugodno priliko in prijavite se takoj z dopisnico, da sto voljni ravnati se po naših nasvetih in nam pošiljati vsak teden eno poročilo o prejemkih in izdatkih, bodisi da obstoje ti v denarju, blagu ali v čem drugem. Vsi nasveti se bodo dajali
popolnoma brezplačno in bo vse iiradovaiijjc popolnoma tajno. — Ker začne osrediçi urad za kmetijsko ki^igovodetvo poslovali že 8 1. januarjem 1913, je nujno potrebno, da se takoj prifrlasite, sicer bi moglo biti jtrepozno, ker bo voditelj tega urada vsakega ndeieženra v najkrajšem iasu obiskal, da jja o vsem potrebnem pouči. Nadejamo se obilc udeležbe, ker gre le za korist kmetijstva! Ta oklic velja le za kranjske kmetovalcc. — Z vestnim ^ajiiso-vanjom se naučimo jiametno in varčno gospodariti, varčnost jia je vir blafjostanja.
Seja
trgovske in obrtne zbornice za Kranjsico v Ljubljani
Ifř. iieveiiiln'ii líHít.	(Po „Sloveucii")
Preftsednik f^ospod Knez imenuje overovate^jem zapisnika gg. Pamcrja in ťerdana. — Nato utemcfluje g. Ogrin samostojne predlOKC in izvaja; Potrebno je, da dobi dežela in Ljubljana moderen stavbni red. Kavnotako je potreba, da se format opeke napravi enoten in zmuiyša. Govornik se obširno bavi s stavbnim redom v drugih deželali, našteva zlasti velikost opeke v drugih državah. Na ta izvajanja se še jiovrnemo. — Gosp, ravnatelj ťaiiimer predlaga, da so oba predloga odkažota odsekom, du se vsa stvar temc^ito preštudira in potrebno ukrene, da se predlogi g. Ogrina uresničijo. Govornik poudarja, da se popolnoma strinja s predlogi. Gosp, Podlcsnik podpira predloge gosp, Ogrina ter navaja, da je za /.iriar^jšanje opeke l)iia tudi enketa, ki se je vršila lansko leto na Dunaju, katero je .sklicaJo društvo Bau- und Industrie Verein. Trebil je vso zastaviti, da se stavljena i»redIoga uresničita. — V odboru obrtno naria^jevalne šolo v Žireh bo^^bornico zastopal g, Matija Dolenc, usnjar v Stari vasi pri Žireh, Kmetijsko kemično preizkuševališce v Ljubljani se podeželi, zbornica pa dá vsako leto 6(HJ kron podpore. Trgovskemu dru.stvu „Merkur" se dovoli 600 kron podporo, obrtni nadaljevalni šoli v Kropi pa letno lOCi K. Za razstavo vajeniških del v Jjjub^ani se dovoli 200 K podporo. Obrtno pospeševalnemu uradu za Krarysko se je prošnja za zvišanje letne podporo odklonila. Gosp. Kregar pri tej točki poudarja in razloži delovanje obrtno pospeševalnega urada. Poudarja, da sc jo ta urad vsaj deset let prepozno za našo deželo ustanovil. Obrtniki iz vseh krajev naše kroiiovinc prihajajo in prosijo za prireditev raznih tečajev, zlasti za krrjigovoiistvo. V Lincu ima enak zavod okroglo 50,000 kron na razpolago, v Trstu do 90,000 kron, in vendar je naš zavod ravno toliko in isto delo napravil. Država da svoj del, ravnotako deželni odbor, treba je, da tudi zbornica zviša svoj letni prispevek. Predlaga, da so letna podpora zviša od tisoč na dva tisoč kron. Ako pa bi gospodje ne hoteli za ta jtrediog glasovati, predlaga, da se jiodpora zviša od tisoč vsaj na petaajsto kron. Oba predloga sc odklonita, Ces, da zbornica nima denarja. — Odbor obrtno nada^evalue šole v Ljubljani prosi za zviSange letno podpore od 1800 do 3000 kron. Združeni odseki so sklenilij da se prošnja odkloni. G. Kregar pojasni, s kakimi denarnimi težkočami se ima odbor obrtno nadaljevalno šole v Ljubljani boriti. Vajencev in vajenk je vedno več. Treba je ustanoviti in ]»omnoKÍti oddelke in razrede, kar pa stane denar. Zunanji vajcnci, ki bi tudi radi obiskovali šolo v Ljubljani, so se morali odkloniti, ker bi so morali sicer zopet pomnožiti razredi in stroški. Deželna vlada, deželni odbor in mestna občina so že lansko leto t)odporo zvišali Treba je, da tudi trgovska in obrtna zbornica to stori. Predlaga, naj so zviša letno podporo vsaj na 2500 kron. Predlog je bil od večine odklonjen. Kavnotako se odkloni jiroĚrya enakega odbora v Kranju za zvišanje podpore, Istotako se odkloni prošnja gremijalne trgovsko .šole v Ljubljani za zvišanje letne podpore.
liavno ista usoda je zadela proši^jo za podporo „Gostilničar-skcga Vfistnika". Gg. Bučar in Rohrmann stavita predlog, naj se ta točka in naslednja o podpori deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug odstavita iz dnevnega reda in vrneta odsekom, češ, da zdru/,eni odseki niso bili dovolj Informirani in so vsied tega prošnjo odbili. — G. Kregar je poudarjal, da jc gostilničarski stan važen stan, osobito sedaj, ko se gre za pospešcvatijo tujskega prometa. Treba je, da se mu gre kolikor mogoče na roko in da ae vsestransko podpira. Treba bo na vsak način ustanoviti prepotrebno šolo za gostilničarje v Ljubljani. — V informacijo gostilničar-skega stanu je potrebno seveda strokovno glasila Vendar tako strokovno glasilo n& smo postati politično. Govornik in njegovi tovariši bi ne bili proti podpori „Gostiluičarskemu Vestniku", ako
dobe zagotovilo, da so list ne bo utikaî v stvari, katere ga prav nič ne brigajo. Ako gospodje pri „Gostilničarskem Vestniku" zagotovo in dajo garancijo, da bç glasilo jiojiolnoma strokovno in se ne bo utikalo v ])o]itiči)e stvari, potem izjavi, da bodo člani kluba S. L. S, pri ponovni jirošnji glasovali xa podporo ^Gostil-ničarskemu Vesiniku", Predlog gg. Bučar-Rohrniann je bil nato odklonjen, sprejet pa z večino glasov jiredlog združenih odsrkov, da se prošnja za podporo „Gostilničanekemu Vestniku" odkloni. - -Po združenih odsekih sestavljeni proračun za leto 1913 izkazuje potrebščine 83.262 K ter pokritja 13.98(1 K; nedostatek in od ministrstva zahtevana blagajniška reserva se bo ])okrila kakor lani z 87(ino zbornično doklado. V proračun so postavljeni njed drugim zneski: za c, kr, državno obrtno šolo v Ljubljani 50n K, za mizarsko strokovno solo v Kočevju 15fi K, ze dvorazrcdno slovensko trgovsko šolo v Ljubljani 1000 K, za grctoijalno Šolo v Ljubljani 300 K, za obrtno nadaljevalne šole 4400 K, za razstavo 1000 K, za obrtni pospeševalni zavod 1000 K, za obrtne strokovne tečejo 1200 K, za kmetijsko kemiško preizkn.ševališče 600 K, za razne drugo jřodjjore 2000 K, za ustanove učencem in učenkam c. kr. državne obnne šole v Ljub^ani 1800 K, za razne druge ustanove in podpore v izobraževalne namene 1400 K, v jiomnožitev zaklada za razstavo v Ljubljani 2000 kron in dr. Proračun so odobri. — Prošiga koneumncga društva za Ljubljano in okolico za ojirostiiev od zbornične dcklade se odkloni, ^— Končno se je g. Bučar pritožil nad okrajnim glavarstvom v Onomlju in nad deželno vlado, češ, da niso nekateri dobili koncesij za barake ])ri zgradbi belokranjsko železnice. — Pravi, da mu je črnouieljska zadruga pisala, da ne bo več odgovarjala na dopite raznih obrtnih oblasti. Dr. Windischer jjoučí Bučarja, kako se j ostopa pri oddaji koncesij in ga zlasti ojtozarja na ^ 18, obrtnega reda. — Nato je sledila tajna seja. — Zborničnim uradnikom in slugi so dovoli lOodstotna draginjska doklada.
Ustanova 200 kron za eksportno akademijo se podeli Fran Železníku. Za sina umrlega zborničnega kanelista Tavčarja bo zbornica pUčevala vzgojevalni prispevek do konca tega leta. Diurnistu Stamcarju se dnevnina zviša na 4 krone. Istemu se da 50 kron podpore, da se nauči stenografije. Ustanove se podele sledečim onemoglim obrtnikom in vdovam, in sicer: a) prosilcem po 50 K: Klebcl Alojzij, Kasch Franc, Marzulini ilihacl. Pilko Franc, Poženu .Tosip, Stadler Josip, Urbančič Janez, Malič Matija, vsi iz Ljubljane; Svete Jernej, Bevke (Vrhnika); liiedl Ivan, Domžale; Jazbec Miha, Novo mesto; Kíistner Josiji, Vrhnika; b) prosilcem po 20 K: 'iVtnik Jakob, Gestrin ř^erdo, Baloh Jvan, Jieisner Fran, Turk Josip, Novak Josip, vsi iz Ljubljane; Marinšek Franc, Šmarje; Blatnik Anton, Zdenska vas; Grege! Matija, Metlika; Pajk Peter, Vir (Zatičina); Petrič Martin, liadočo; Sever Primož, Glince; Kovačič Franc, Kašelj; Bonča Franc, Órtií vrh; Kokošar Josip, Kropa; Pureber Jernej, Kudolfovo; Bučar F'ran, Vavta vas (Rudolfovo); Benedičič Ivan, Železniki; Skala Matevž, Ljubno ; Goste F>an, Motnik ; c) i>rosilkam po 40 K r Krimer Marija, Belič Marija, Hubcr Marija, liumjiel Adela, vse iz Ljubljane; Bončar Marija, Spodnja Šiška; d) prosilkam j)0 20 K; KindJ Lucija Rudolfovo; Kos Marija, Zalog (Komenda); Zupančič Alojzija, Sailer Barbara, Ljub^ana; Kebler Jera, Kranj.
Zabavi in pouku.
Tihotapci.
{Dttlje,)
PoToaL — Sjiisal Ognj oslav.
IX.
Na vse zgodaj drugo jutro sta Miranovič in stražnik, ki jo bil z njiiu v hudem jirelazu napaden, že na potu v mesto. Tam že čakata na sodnika.
„Če imate uiorda tudi kaj nujnega, prosim zaslišite mene o včorajšnem dogodku prvega", prosi Miranovič sodnika, „vsa zagonetna zadeva je vsaj zame zadobila vse drugačno rešitev."
Ko sta sodnik in Miranovič v sodni sobi, prične Miranovič:
„Gospod sodnik, Ant«n je nedolžna žrtev drugih prebrisanih lopovovi" Natančno razloži in pripovedujo sodniku, kako je zalezoval tihotapce, kako jim je nastavil past, položi tudi sodniku zapisnik vseh zaznamovanih, prosi oproščenja, zakaj da pri smrti prvega stražnika ni osumil nobene osebo, z namenom, sčasoma zalotiti vso čedno družbo. In ko pride do onega osodepolnega večera v hudem prelazu, pove sodniku, da je tudi on začul še na pol v omedlevici dva strela, da ga je nekdo skušal zvaliti v brezno, a da je urno pobegnil, ko je tudi stražnik k zavesti prišel.
„Takoj ko smo vjeli Antona", nadaljuje Miranovič prepričevalno, „pričel sem mirno razmotrivati celi dogodek, ki bi bil za me lehko tako oaodepoln. Pričel sem razmotrivati: „kdo je streljal?"
„Jaz in stražnik? Ne!"
„Anton?" mogoče. Kdo je pa za tem střelil, da je bil ranjen.
Šel sem takoj v hudi prelaz, kakor hitro so včeraj Antona odvedli, vse natančno preiskal, in prišel do toga prepričanja, da je bil poleg nas treh še četrti, kateri ae je udeležil te peklenske nakane, in tisti je tudi, ki je imel na tem, da mene ugonobi, največ koristi. Preje pa da nadaljujem, prosim gospod sodnik, če je dovoleno, povejte mi, kako je pa i2[)0vedal Anton pri zasliSangu?"
„Sodnik prečita Miranovičn Antonovo izpoved.
„Strirda «e!" pristavi Miranovič skoraj veselo.
„Gospod sodnik", sedaj pa prosim posluSajte:
„Ko pridem v hudi prelaz, sem najpred poiskal sled krvi, in določil, da je bil Anton kakih 50 korakov od prelaza zadet od krogle, ker od tam se pozna krvavi sled bcžečega.
Potem sem natančno na kolenih se plazeč preiskal vso okolico boritve ob brvi, in dobro so ae še poznali utisi nog od nas treh borečih, pa tudi sled stopitg od nekega četrtega. Plazil sera se za temi stopinjami, in privedle so me do gostega grmičevja, kjer se je še bojj spoznala sled. Ta četrti je moral tam dlje časa čakati v zasedi.
Premeril sem toraj te stopinje, «el preraerjat Antonove, kar jo v vlažni gozdni zem^i pač lehko, in prišel do zaključka: Anton je samo orodje, slepo orodje v rokah zvitega, pa skušenega hudodelca in lopova,"
„Tn, gospod sodnik, mero od stopinj „četrtega" in Antonovih."
„Priftomnim pa še to; Tisti ,četrti' hodi .iksasto', ker se v vlažnih gozdnih tleh prav natančno pozna, da sta notraigi strani stopiig bolj vtispjeni od vnanjih. In čajte gospod sodnik — pristavi Miranovič slovesno — tudi morilec mladega stražnika jo pustil enake stopinje na kraju umora."
„Vsa čast, gospod Miranovič", pohvali sodnik vodjo, „pa imate li kak sum na kako gotovo osebo glede teh stopinj?"
„Prav nič suma, ampak skoro v svesti sem si, če ta sled zadostuje kot dokaz resnice!"
/roliko za prvo, da dotičnoga takoj lehko dam odvesti v preiskovalni zapor!"
„Dobro! A preje še prosim, da sem sam sebi na čistem, in če je mogoče, poskusimo na mehki zemlji, kako vaš jetnik Anton hodi,"
„Takoj to poskusimo", pritrdi sodnik. — —
Po dolgem okrepčilnem spaiijn prebudi jutraiije solnce na-srečnega Antona. Prvo se ogleduje, kje je, a na mah se spomni groze včerajšnega dne. Milo se razjoče, in pomirivši se govori sam sebi:
„Prav ti je, pa bi bil poslušal ženo, ne pa teh prokletih zapeljivcev. O, da dobim Peharčka v pest! Uboga žena, koliko sramote sem ji napravil. O ubogo dete! Pa naj pride, kar hoče, saj sem nedolžen, nisem hotel moriti, zaradi tihotapstva me pa ne morejo ob glavo djati. Ko pa presedim, bom pa — Bogu prisežem — in vzdigne desnico — zopet pošten in priden človek I"
V tem samogovoru ga vzbudi rožlanje ključev in odpiraiqe vrat, začuden pogleda stražnika, ki mu veli z njim. Še bolj pa se čudi, ko ga ta vede na vrt ter tam ugleda Miranoviča, sodnika in še druge ječarje in gospode.
Rudečica ga oblije, a glave ne povesi, in ko mu sodnik veli, naj bodi po mehki gredi, stopa možato gori in doli. Čez vse čudno se mu je zopot to zdelo, da ga niso ničesar spraševali ter zopet odvedli nazaj v ječo.
Miranovič sedaj položi izrezke Antonovih stopiq, katere je prinesel iz hudega prelaza, ki so se vjemali popolnoma z denašnjimi stopiigami, in pristavi: „Anton hodi Čisto ravno, prav vojaški, sedaj sem popolnoma prepričan, da je le nedolžna žrtev ,četrtega'."
„Gospod Miranovič", sedaj pa —
Ni skončal sodnik stavka, ko se začuje iz sodnijskega poslopja žensko vpitje.
„Spustite me k sodniku, takoj, takoj, da ne bo prepozno, moj mož je nedolžen, jaz vem, kdo je hotel Miranoviča umoriti!"
Sodnik, Miranovič in drugi hita v nodnijo in tam obdana od stražnikov in sodnih slug stoji Antonova žena Katarina vsa spehaua in razburjena.
„Tudi vi tukaj, gospod Miranovič, hvala Bogu!" vsklikne Katarina.
„Urno me peljite pred sodnika, jaz vem . . ."
„Mirujte tukaj", veli sodnik, „bote meni v sobi povedali, kar veste I"
V sodni sobi prične Katarina:
„Tisti vražji italijan je hotel umoriti tegale gospoda Miranoviča", zakliče 3 povzdigujjenim glasom.
„Le mirno žena", veli sodnik, „Kako ste to zvedeli, povejte vse natančno.
„Danes okolo ene ure zjutraj, gospod sodnik, ko se jo ravno dete prebadilo, potrka nekdo na tihem na okno, menila sem, da je Anton, in Čujte — bil je oni revček, katerega ima italijan vedno zaprtega, in o katerem pripoveduje, da jc bebast in da Se govoriti ne zna, pa ni res. Pohabljen je, a neumen ni, in tudi govori kot drugi.
„No le dalje, kaj vam je pripovedoval?"
„Povedal mi je, da je zato prišel k meui, da so nad stricem ma.ščuje, ker ga vedno tepe, in mu je zagrozil, da ga umori, Če se kaj izve o tem, da v i^egovo hišo zahajajo očrtgeni možje. Zalotil ga je italijan ravno sinoči, ko je bilo polno očrrgcnih mož pri njem, in je stric pozaliil zakleniti vrata dečkovo sobe, da jo fantè poslusi. Silno ga je premikastil in mu zažugal, da ga zadavi, ko pride domov. Zato je pa prišel k meni, da ga rešim."
„Žena povejte, kar se tiče vašega moža, za te čenče ni časa, da bi jih poslušal", prekine nestrpno sodaik.
„Potrpite gospod z menoj neskušeno, pa nesrečno ženo, saj sem zato k vam prišla."
„No in kaj je povedal glede vašega moža, pa kratko in razločno govorite, brez opazk!"
„Deček je potem pripovedoval, da je skrivaj večkrat poslušal, kaj so govorili očrnjeni možje med seboj, in da jo pred nekaj dnevi poslušal, ko sta se stric in nekdo drugi, vrnivši se proti jutru domov, poleg njegove sobe zelo glasno in razburjeno pogovarjala, da so je nakana proti Miranoviču po neumnosti Antonovi ponesrečila. Da je stric ošteval navzočega, da ni o pravem času prihitel na pomoč. Oni mu je pa očitat, da bi bil moral preje Miranoviča zvaliti v brezno in raagari že drugega, ker je pa za Antonom streljal, je opozoril obedva in tako pokvaril ves načrt čisto sam. Pristavil pa je še: „če ste že prav sami ves vaň načrt pokvarili, dobro je le, da imajo Antona, da stricu nihče ne more dokazati kake sokrivde, a da naj dá stric igemu denarja, da odido čez mejo.
„Kako pa, da je deček k Vara zašel?" vpraša sodnik.
„Italijan ima iz na-še vasi staro Meto za kuharico; ta je najbrž sama veliko vedela, in ko je nocoj, ko so sli možjo zopot tihotapit, prišla k dečku, je deček začel pripovedovati, da ga stric ubije ali zadavi, sta se vse razgovorila in ona mu je nagovarjala, naj to pove meni. Mota ga je pripeljala sama, kar sem šele opazila, ko sem dečka iz hiše pedala in ga je na klopci čakala.
(Dalje bledi.)
Dopisi.
NovoiiieHto. V pondeljek 2. grudn^ t. 1. jo minulo 10 let, odkar se je tu ustanovilo „gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega". To človekoljubno društvo se je prva leta svojega obstanka lepo razvijalo, ker so je podpirali drnStveniki in dobrotniki dejansko in gmotno, in bilo je mnogim revežem v pomoč. Zadaje čase pa se ne more tako vspešno gibati, ker jo mnogo udov odšlo in novih ni pristopilo, revežev pa se oglaša čedaýe več — potreba vočja, dohodki pa manjši. Z občudovala vredno požrtvovalnostjo se trudijo blagorodna gospa predsednica Leopolp na dr. Schegulova, gospice: blagajničarica Angela Ažman, gospodarica Marija Prankovič in tajnica Frida Vaupotič — seveda imajo tu za svoj trud le sitnosti z reveži. Društvo jo pri današnji draginji Se bolj potrebno kot poprej — ali žali Bog, odbor pri dosedanjih malih dohodkih ne more shajati, niti toliko število revežev, ki se vedno oglašajo, izdatno podpirati. Miloščina je Bogu dopadljiv dar iz ljubezni do bližnjega, zato odbor prosi vse usmiljene gospe in gospode, da mu z darovi pomagajo v nadaljno poslovaige svojega smotra v pomoč revnega bližnjega.
Za vodja g, dr. Seb. Elbert: namestnik J. Virant^ kanonik.
Iz Dobrniča se nam poroča: Pri nas se je ustanovil v nedeljo 24. novembra Orel in Marijina družba za fante. Sprejetih je bilo III družbenikov. Le čvrsto naprej na polju krščanske organizacije.
PreJoge. Slovesno so praznovala vsa podjetništva gradbe belokranjsko železnice dan sv. Barbare 4. t. m. na onih krajih, kjer imajo dela pod zem^o. Največja slavnost je bila pri največjem predoru v Preloph. Slovesno sv. mašo je pod railiin nebom na navlašč zato prirejenem oltarju daroval novomeški g. prošt dr. Elbert ob 11. uri dopoldne. Z godbo na čelu prikorakali so
delavci iz Semiča na slavnostni prostor in ae pridružili dclavcem y ProJogah, povci iz Scmića pa so lepo prepevali pri_ sv. maši. Navzoči so bili tudi vsi gospodje gradbenega vodstva in podjetništva v Prologah in Semiču, nekaj gospodov pa jo prižlo celo iz Novega mesta. Glavne dele sv. maše nazoanjalo je streljale v bližini prodora. Vreme jo bilo tako lepo kakor spomladi ne pa meseca decembra. Po končani daritvi so ae podali slavnostni gostje k obodu. Pa tudi delavci so bili pogo.ščeni. Ta dan^bo ostal vsem v lepem spominu. — JJela v predorih lepo in srečno napredujejo. Kakor se nam je naznanilo, so predrti že vai manjSi predori, le največji predor pri Semiču, ki bo dolg 2000 metrov, je predrt šele 1100 metrov in bo delo tu izvršeno šole koncem me.ieca maja. Dal Bog in sv. Barbara, da bi vse delo šlo tako po sreči naprej kakor do sodaj.
Iz AdleiíiÉ 4. decembra. — V 4. St, „Dol. Novic" sem sporočil o divjom mačku, ki je bil ustreljen pri nas m. decembra min. lota. 5. okt. letoa pa jo ustrelil divjega mačka v Bukovcu g. Ant. Kadunc, učitelj v Tribučah, ki je ustrelil do zdaj, odkar je v Tribučah, t. j. od 1. 1896 že 6 divjih mačkov in maček, pred kakimi 5 leti pa tudi kuno zlatico, ki je 5o večja redkost za naše kraje. — Od 1. sept, do 29, novembra v naši fari ni bilo mrliča, toraj samo 2 dni manj, kakor 3 mesece. Tudi redkost! Da bi toliko časa v fari nikdo no umri, ne pomnimo. Nasprotno pa amo imeli jul. 5 mriičov in avg. 5, toraj y mesecih, ko je navadno najmaiy mriičev, in do konca avg. skupno 28 mrličev, a rojatev pa samo 25, ko imamo navadno več porodov, ko mriičev. — Za lcto.šqjo leto so se vremonoslovci iu pratikarji prav pošteno zmotili a svojim prerokovanjem, kakošige vreme bomo imeJi. Napovedali so Imdo vročino v poletju. Pa je ni bito, ampak ravno nasprotno. „Slov." jo pisal v St. 199. tole: „Letošnjo meteorologično poletje je bilo ju), in avg. tako hladno, kakor že ne 137 let." in zopet 80 prerokovali rano in hudo zimo. Toda kakor kaže do zdaj, so se najbrž tudi s tem prerokovanjem uřezali, vsaj sta bila m. oktober in november po večini ugodna in topla. O Vseh svetih so cveteli pri naa jcgliči (primula acaulis), a na mojem vrtu pa jagode. Dobili smo 12. novembra malo snega, ki je pa čez 3 dni že zginil. Drugači pa imamo prav ugodno vreme, da morejo (judje delati, posebno kolje aekati in drva pripravljati.
DomaČe in tuje novice.
Zalivala. Podpisani so najtoplejo zahvaljuje vsem onim, ki so na kak način pripomogli, da je uspel dijaški glasbeni večer. Zahvaljuje se g. gimnazijskemu ravnatelju F, Brezniku, ki je dal na razpolago telovadnico, in dobrohotno pospeševal vse priprave; g. Ign. Hladniku, ki se je z dijaki z vnemo potrudil, da je nudil poslušalcem nekaj dovršenega; g. Schottu, gimn, slugi, ki jo vktjub mnogim opravilom žrtvoval mnogo truda in časa; slavnemu občinstvu za moralno in denarno podporo; g. U. Horvatu, ki je daroval lepake in vabila. Sodelovalo je 76 pevcev, 7 vijolinistov, petje pa ate spretno spremtjali na glasovirja gimnazijski gospodični liogina in Kraut.	Dr. Ciril Ažman.
Nczyodft. G. gimnazijski ravnate^ Fran Brežnik je v soboto ob sprehodu na kapiteljskem hribu spodrsnil in tako nesrečno padel, da si jo zlomil desno roko v zapestju.
Slovesno 80 obhajali dne 4. decembra delavci tvrdko dr. Samohrd v Novem meatu. Prisostvovali so sv. maši, ki jo je daroval kanonik Virant. V lepom nagovoru jim je pojasnil iz življenja sv. Barbare, zakaj jo rudarji in drugi delavci čaaté. Imeli so proat dan.
Postajališče V Bosalmcah blizo Treh far je železniško
ministrstvo dovolilo.	t o ■
(ilasbeni voćcr so priredili protečeno nedelo ob polu 8. uri zvečer tukajšnji gimnazijci pod vodstvom svojega učite^a petja g Ign. Hladnika v prid „Dijaški kuhinji". Gimnazijska telovadnica 80 jo pri tej liriliki pokazala kot jako pripravna za take prireditve. Je jako akustična in dovolj prostorna. Sedeži so bih vsi zasedeni, i)a tudi na stojiščih je bilo mnogo občinstva. Pelo in igralo so je v popolno zadovo^nost vseh poslušalcev, med katerimi jo bilo jako veliko inteligenco in gospode iz najvišjih krogov v Novem mestu. Kot uvod jo zapel moški zbor Hladnikov «Pozdrav" 8 teuorovim in basovim samospevom. Za tem je bil basov samospev Kafaelove arijo iz Haydnovega „Stvarjoma „Glasno v šumečih valovih". Prednašalec te anje je pokazal da ima jako obsežen in močen glaa tudi v nižini ter bo dosegel Še lopo uspehe, ako ga bo vežbal. Schumanovi „Cigam", mešan zbor s sprem be vaigem klavirja in gosol, so je prednasal v nekoliko prehitrem tempu, a sicer prav dobro. Zelo ugajal je pa zopet tenorski aamospcv Urielovo arijo iz Haydnovega Stvarjenja
„Ustvaril je Bog". W. H. Gavotto „V naravi" je moral mešani zbor ponavljati. Višek vse prireditve j)a se nam je zdela fantazija za violino in ^klavir iz opere „Mignon" od A. Thomas in Mosz-kowskyjev „Španski ples". Prednašalec te fantazije ima gosli v polni oblasti. Čisto prihajali so glasovi od inštrumenta in spretno premikala se je roka od najvišje do najnižje lege, da^je bil res pravi vžitck gledati in poslušati spretnega goslača. Želimo mu še lepih uspehov na tem polju. Kot zaključek jta se je zapel Nedvodov mošan zbor „Domovje moje Avstrija". Lep večer je bii ta glasbeni večer; g. Hladnik pokazal so je zopet mojstra v svoji stroki. Ni le izvrsten pevovodja za cerkveno petje, ampak prav tako izvrsten pevovodja za posvetno petje in gimnazija kakor Novo mosto sploh je lahko ponosno, da ima takega umetnika v svoji sredi. Le še to žejjo imamo, naj bi so taki večeri še večkrat priredili.
Predavanje o balkanskem položaju s posebnim ozirom na katoliško-cerkvene razmere je imel v nedeljo 1. decembra prof. dr. Grivec iz Ljubljane v tukajšqem Rokodelskem domu. Skioptične sliko kazale so kraje in nierodajne osebo raznih verstev in narodnosti, Katoličanom latinskega kakor vshodnjoga obreda utegnejo po vojaki zasijati srečnejši dnevi. Slišali smo, da med Bulgari deluje tadi nekaj slovenskih misijonarjev in redovnic, katere sledBje dosegajo v šolah in bolnicah velike uspehe. Kdor se hoče natančneje o tem poučiti, naj čita „Podobe iz misijonskih dežel", ki jih je letos i/dala družba sv. Mohora.
Mestna liraniluica v Novem mestu. V mesecu novembru 1912 je 201 stranka vložila 67.759 K 24 h; 213 strank vzdignilo 84.571 K 66 h; staige vlog 3,497.852 K 66 h; denarni promet 426.380 K 64 h; vfteh strank bilo je 1123.
Hranilnica in posojilnica za Kundijo in okolico, reg. zad. z n. zavezo, je imela meseca novembra 1912 denarnega prometa K 156.623'57. Vložilo je 150 strank K 40.228 28, a dvignilo 133 strank K 41.824 73. Posojil je bilo danih 45 strankam K 25.508'— Pristopilo je na novo 7 zadružnikov, skupno število članov znaša 2249.
IzpHMl tukajšnjo porote. Dne 25. novembra se je pričelo IV. porotno zasedanje. Prva je sedela na zatožni klopi Marija Grimšič iz Gorrrjega Kamna pri Mirni peči radi detomora. Grimšič je bila 8. septembra sama doma in med tem porodila otroka, kateremu je atopila na vrat ler ga za nekim grmom skrila. Med obravnavo so porotniki dobili utis, da je Grimšić duševno manj razvita, zanikali so V])ra.';aiye o krivdi, vsied česar je bila oproščena. — Maks Završnik iz Kadeč pri Zid. Mostu je bil radi zlorabo lastne hčere obsojen na 2 leti težke ječe. — Maks Erhart, doma iz Donavico pri Ljubnem, je izvršil roparski umor na 80 letni starki Neži .Turman iz Gabra nad iSemičem. Brhart firizna svojo dejanje. Porotniki so obe vj>rašanji na umor in rop potrdili, vsiod tega ga je sodišče obsodilo k smrti na vešalih. — Janez Kožman in Anton Požek sta ob vojaškem naboru v Črnomlju 26. septembra Matija Žunica z velikimi koli tako pretepala, da je vsled težkih udarcev umrl. Kožman je obsojen na pet, Požek jia na štiri leta težke ječe. — Delavec Alojzij Sašok, doma iz Gabrja pri Brusnicah, je 20. oktobra a tovariši popival v Birčni vasi in med pretepom udaril Jožefa Leskovca iz Godoviča z vago po glavi, da je ta vsled tega umri. Obtoženec dokazuje, da je storil v silobranu; porotniki so zanikali vprašanje o uboju, valed česar je bil oproščen. — Nasledki voglarjenja. Ko je bilo v noči med 8. in 9. julijem ženi-tovarge v Modrnsah in v Zburih, so razni fantje voglarili. V Zbure so prišli tudi hlapci h Klevevške graščine. Kmalo po polnoči so se ti zadimi vračali domov, a pri kapelici so se še nekaj raz-govarjali. Kar zaslišijo od Peršetove gostilne po klancu doli klice: „hura, auf !" in priteklo je proti qjiin krog šest fantov, oboroženih z železnimi in lesenimi drogi, Alojzija Pintariča so pobili, da je nezavesten obležal. Istotako Franceta Lužar, Jane in Blažič sta ubožala. Planili so na Antona Serača in ga pobili na tla ter ga neusmiljeno tepli. Cesar, Lipej iti Rabzelj so po Lužarju in Serača znova udrihali kričoč: „Čakaj, še dihaš, le po njem!" Rabze|j jo zagrabil Serača ter ga vlekel proti potoku, da bi ga sunil vanj, kar sta mu pa tovariša zabranila. Obtoženci so šli potem proti Škocijanu, da bi odvrnili sum od sebe. V Dulčevi gostilni so piii na zmago. Fr. Lužar je vsled jwškodeb umrl, Pintarič ima 13 težkih poškodeb, Jane ima nalomljeue podlehtnice, istotako Blažić, Antonu Seraču so zadejali vdrtje lobairje in več drugih poškodeb. Obsojeni so radi hudodelstva uboja in težkih telesnih poškodeb: Dale, Ilabzelj in Lipej v 5 in pol, Lindič in Cesar v triletno ječo. — Terezija Božić iz Starega Grada pri Ôt. Jerneju je 19. septembra Uršo Žibert toliko časa z glavo tolkla ob prag, da je slednja vsled poškodeb umrla. Božič je porotnike prosila
usmiljenja. Potrdili so le vprašaiije gîede hudodelstva o telesni poškodbi, ono o hudodelatvu uboja pa zanikali. Obsojena jo le na 4 mesece ječe. Po obsodbi je Božič na kolenih glasno zaklicala: „Hvala iejia, gospodje porotniki." — Brata Bon sta črevljarska pomočnika — delala pri mojstru Scalzeri v Preiofrah, Dne 1. nov, so v delavnici kvartali. Alojz je sel na prosto in Gabrijel za iqim. Alojz sluteč, da ga brat kani napasti, ^a s krivcem zabode v prsi, da je Gabrijel vsled tega umrl. Alojz jo bil radi prekora-Čeiqa silobrana obsojen na 7 mesecev. — Dne 13. oktobra se je posestnik Drobnic z Vidma s svojo hčerko vračal iz Podpeči domov. Pridšega v vas srečata fanta Anton Pavlic in Anton Špolar, katera Drobnic pozdravi z „Dober večer", za kar dobi surov odgovor: P . . . h ,, , — Posvarivši jn hoče mož domov, a fanta skočita vat\j in ga obdeiavata z noži, dasi ju Drobnic prosi, naj nikar ne sujeta z nožem, a Pavlic ga še enkrat neusmiljeno sune. Oba zbežita. Drobnič je dobil straSen snnek v prsi noter v pljuča in v levo stegno, kjer je bila prerezana žila dovodnica. Vsled izkrvav^enja jo Drobnič v par minutah umrl. Oba fanta sta na slabem glasu. Oba sta se izgovarjala, a pričo so ovrgle igijun izgovor. Vprašange glede uboja so porotniki soglasno jiotrdili. Obsojena sta bila PavHč na 6 let, Špolar pa na 5 let težke jece z enim postom na 3 mesece in s trdim IcžiSčem vselej 13. oktobra. — Meseca avgusta se je okrog Zatičine klatilo več ciganskih rodbin. Eci cigani so gojili že dalj časa jezo proti ciganu Francu Gril. Ta je dne 26. avgusta s svojimi ljudmi prenočeval pri posestnici M. Brozovič v Gornji Dragi, druga ciganska rodbina Kajhardova pa v bližini Potokarjeve gostilne. Dne 27, avg. so priSIi cigani: Kajharii s svojo priležnico in vsi trije Kaki v to gostilno, kamor je prišel tuiii Kr. Gril, na katerega so bili prejšnji jezni in proti kateremu so se zagrozili, da ga bodo nabili. Gril je šel spat v Brozovičino hišo, kamor so ga prišli vsi trije liaki zmerjat, Gril pride k njim, nakar so ga s seliiro po hrbtu in z žilovko po glavi udarili, da se je zgrudil. Prenesli so ga nazaj v hišo ter zaprli v sobo. A 4 cigani so razsekali vrata, potegnili Grila izpod postelje iit gu z noži obdelovali, Izvlekli ga na prosto iu tam pustili ležati. Gril je radi 16 pridobljenih ran takoj umrl. En cigan je težko ranil tudi ciganko Fcl. Sosedje so cigane obkolili, dok pridejo orožniki, a cigani so grozili s strelom in nekateri ušli. Dva so orožniki ujeli. Alojzij in Edmund Kak sta uboj priznala. Oba sta obsojena, Alojzij na 7 in pol let, Edmund pa na 7 let težke ječe, drugi cigani so bili opro.ščem.
Gospodarske drobtine.
— Tukajšnje c. kr. okr. ílavarstrn razglaša žiipiuistvom : Sodaqji politični dogodki se na Krai^skem glede varnosti pri hranilnicah naloženega denarja povzročili strah, kateri je že jtrivedel do tega, da so se vloge pri nekaterih hranilnicah in dragih kreditnih zavodih začele dvigati. Od dotičnih hujskačov in drugih bojazljivih oseb se govorica raznese, da bi v slučaju vojske vlada ali pa zmagovalec hranilao vloge zaplenila. Da bi c, kr. vlada nekaj takega storila, je popolnoma izključeno, ker zajamči član I. državnega osnovnega zakona z dne 21, decembra 1867, št, 142 drž. zak. popolno nedotakljivost lastnine. Kar pa zadene strah pred sovražnikom, se omeiga, da je bilo to vprašanje na I, mirovni konferenci na Haagti v internacijonalni pogodbi v tem zmislu nrejeno, da privatno in občinsko imetje naj ostane v vsakem slnčaju nedotakljivo; iz tega sledi, da ostanejo hranilnice kakor tudi imetje drugih denarnih zavodov roki sovražnika odtegnjene. Med prebivalstvom je dalje tudi mneige razširjeno, kakor da bi od iqega v hranilnicah naloženi denar tam le v blagajnah varno shranjen ležal. Prebivalstvo noče vedeti, da se mora ta denar, ako naj obresti nosi, od hranilnico daljo izposoditi. To se godi, kakor znano, proti zastavi zemljišč in hiš. Zastava zemljišč in hiš pa ima po zakonii gotovo mejo, in sicer so sme na zemljišča le do dve tretjine vrednosti, in na hiše lo do polovice vrednosti denar izposoditi. Iz tega sledi, da je od hranilnic (ia^e izposojeni denar popolnoma varno naložen, da torej vlagateljem ni treba za svoj naloženi denar skrbeti. — Tisti vlagatelji, ki svoj denar pri hranilnicah dvignejo in ga pri sebi hranijo, s tem ne samo sebi škodujejo, amjiak tudi svojemu bližigemu kot dolžniku hranilnico. Zgubijo ne samo obresti, ampak se izpostavijo nevarnosti, da jim bo denar ukraden ali pa Ofi požara ali na drug način uničen. Ti obširnim dvigom pa zamorejo tudi denarni zavod v težkoče spraviti, ker mu ni mogoče, toliko denarja vselej v gotovini pripravljenega imeti, da so ob.íirnÍm dvigom zadostuje. Posledica je, odpoved posojil pri hranilničnih liolžaikih in ako ti ne morejo
plačati, dražba zemljišč. — Naroča se županstvu, da ta pojasnila prebivalstvu na primeren način pojasni in ga poduči, da je pri hranilnicah in drngili denarnih zavodih naložen denar v času vojsko ravno tako varno naložen kakor v času miru, ter zlasti, da obširni dvigi zamorejo ravno tako škodovati vlagateljem kakor drugim osebam.
—	Viničarski tečtij priredi kmetijska ^ola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih. Tečaj bo trajal od 16. februarja do 31. oktobra lííl3. Sprejme se 8 učeccev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezjilačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krslni list ali domovnico, je vložiti pri ravnato^stvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kraqskem) do 5. januarja 1. 1913.
—	Sadjarski teiaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki ee hočejo praktično izvežbati v obrezovanjn in oskrbovanju drevja, v cepljenrju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 1, februarja do 15. maja 1913. Sprejme se 5 vajenccv v starosti od 16 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezjilačno hrano in stanovanje, v denarja pa po 10 K na mesec. Pro.šige, katerim je priložiti izpustnico judsko šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 5. januarja 1, 1913.
Raznoterosti.
Vojska lia Itnikanu, 8 tem naslovom je začela Katoliška Bukvama izdajati opis letošqe vojske na balkanskem polotoku. Pisate^a sta priznana veščaka profe.sorja dr, Šarabon in Sušnik. Pred nami leži 1. se-šitek. V njem se ojiisuje za bope umovanje sedarge vojske lega balkanskih dežel in njih znamenitosti. Kako krasen je opis Aje Sofije. Čitateli nehote vzdihne, da bi se le že zdaj spoinila legenda o povratku onega .škofa, ki bo nadaljeval prcsv. daritev . . . Zgodovinski pregled o bolgarskem in srbskem carstvu ter o prihodu Turkov v Evropo je potreben, da se umova novejši čas. — Kako zanimivo se čitajo spomini Slovenca Kuripošiča, ki jo 1, 1530 s cesarskimi poslanci potoval v Carigrad k sultanu. Soditi po tem zvezku bo to krasno delo, katero že zdaj zalšajo prav lepe sliko. Želimo mu čem več naročnikov. Cena snopič» samo 40 vin. Vso delo 3—4 krone.
Drnžha sv. Itlohora. 6, „Slovenske Vcčernice" so tiospele do 66. zvezka. Splošno se ta knjiga najbolj ^iti^ ^'Cd našim Sudstvom. Tudi lotošige Večernice objavljajo tri zanimive spise. — „Vialavina odpoved** jo povest iz druge švedskojtoljske vojake iz peresa izborne pisate^ice Leve Fatur. Povest lepo riše ljubezen do poljske domovino in požrtvovalnost po^skih žena. — Nežni pisatelj Moško čitatelem „po stopirgah Gospodovih" podaja spomino na slovensko jeruzalemsko romanje 1. 1910, ki bodo dobro došle ne samo takratnim romarjem, ampak tudi drugim bralcem, — V tretjem spisu potovanje na Nj. Vel. ladji Zenta" jiopisuje ogrski Slovenec M. Domjan svojo potovanje 1, 1809 v Azijo in kako so mu jo godilo na Kitajskem ob boksarski ustaji v Pekingu, kjer jo bil od kitajsko kroglo zadet „Zoutin", poveljnik kapitan Toman pl. Montalmar. Natiai\jcno je v narečju ogrsko slovenščino. —
6.	„Zgodbe sv. Pisma** so torej z 18, snopičem dokončane. Nadaljujejo se v tem sešitku listi sv. apostolov, vso pa završi Skrivno razodetje sv. Janeza. Tako so Slovenci dobili krasno ki^îgo » primernimi podobami, v pravem pomenu družipsko krqigo za krščanske hiše, ki jim naj bo pravi voditelj nebeški domovini. To knjige jo vsak član projel za borni dve kroni. A kdor si želi Se več zabavnega berila, mu družba za 60 vin. nudi še
7.	knjigo z naslovom: Razne povesti. Za doplačilo 80 vin. pa prejme Se 8. knjigo: Evangeljska zakladnica, ki v poljudni besedi razlaga nedeljsko in |)raznične evangelije, kar služi i za molitvenik. — Pregled družbenikov izkazuje 6288 udov manj kot prejšnjo loto. Istina je, da jih je mnogo odstopilo, ker ni bil med naznanjenimi spisi molitvenik. Ako prebiramo imenik, vidimo, da je do dve tretjini članov izmed priprostoga ljudstva — in tem jo z molitvenikom zelo vstroženo. Vsaka slovenska hiša naj ima krgige družbe sv. Mohora,
Loterijske številke.
TRST, 30. novembra 43 3G 78 17 45 GRADEC, 7. decembra 1 47 41 62 30
Yersteiříeruíiírs Edikt.
E 51_8/I3 34
Ani 21. Dezeniber 1912 vornilttags halb 10 Uhr findct bei dem untcn hozuiclinctcu ťierifhtů Zimmer Nr. 6. die YnrstoigerutiK lier LicRonschaften ft) K. Z, 1048 uiid M E. Z. l()8ii ilur krainisphfiti. LnndUfol bnstchcnd miH dem ScbiolJe Rroitmiaii hhidI uriifanirroifhen WaldiiiiKen, Àc.kern, Garten iind Wiuson »us ciffonor WíiSBOrleiLiiiis;, dor KigonjuRd uiid dom F i sell ere i rec h te gamt e) ZiiliobEir be-«tcLeiid auH T'furden iind Wirlseliafii^Kc.rllton statt,
Dioiiir VurstoifferiDiKffclaïKrBndon Lioffeiimiliufton NÎnd »uf ad ft> 40.324 K «4 11; ftd Ij) aiô.liÎT K 84 h iind c) ilas Ziibohiir auf i)He2 K bewcrtot.
JJRH frnrincstn (Jebot betnigl: ad al 2«.M84 K; ad b) 143,41i» K; nd cl 4!).tl K; KUBaimiion 173,244 K; untor diePDin Hetrage findot cin Verkauf nicht Htatt.
nid VorftteiKoningHtjedîndiiiEeti und die auf diû LiogotiHcliaften nich bo-ziohcndoi llrkiindeii kiiimeo von den Kaiifluhti([on IjoI dom union be/-eichneten iifirinfato Zimmor Nt. 5 willirond dur (jMchaftjHBlundon cinfîWSoUou wordoo.
KjBje]ilNEZ STílRIHíl iz Osojnília št. IZ
poštu SfiuiiĚ, Pred tremi leti je bil v LeadviJle v Ameriki. Kjeffov brat f^a išče zaradi neke dedSčine po očetu ter (»roKi, da so saiij oglasi ali pa kdo dru^i rgeg-ov naslov po-š^c Antonu Stanha iz Osojnika Ět. 12 posta Semič, Dolengsko.	sai
Pozor!
K. k. Bczirksgericht Rudollswert Abt. II.
ani 13. November 1912.
aao-2.2
Svarilo.
Podpisani opozarja slavno občinstvo, da bode dotični sam škodo trpel, kdor bode njetiovomn sinu I^iidovikii Starić-u, sedlarskemu pomočniku iz St. Petra pri Rudolfovcni, bodisi v blapu, denarju ali po kaki druffi zvijačnosti kaj posodil ali na kak drug zvit način kake menice podpisat,
Josip Starič,
Št. Peter i>. Rudolfovcm.
I
Lesni trgovci!
Železniški pragi (švelarji) iz bukovine in hrasta v kolikor mogoče največji množini se kapijo za dobo več let, proti gotovini. Takojšne ponudbe je nasloviti pod šifro: K. II. posireslante Krajij. 232-2-1
I

I
a va!
Podpisani prckličern in obžalujem vse razžatjive besede, katero seiti govoril v pijanosti zoper Franc Brnica, posestnika iz Doi: Težko vodo tor izjavim, da ni tat in tudi ne goljufivee. Dol. Težka voda, dne 5. dec. 1912. Fraiu', OlioiŤ.
Priporočilo.
234-Ó-1
MOJA STARA
38-ÍÍ4-21
BkuSnja jo in oHtano, da jo aa odwtr&nitov pêg, knkor tudi v doaego in ohranitev ntiuc in muliko koic ter bfilo jiolti nfijboljSo sredstvo BvetovBO-znani) milo „Stockenpterd-LiliBfimilchSBife" znamko Stecken-pford tvrdke Itcrtcmann & Co., TDtschcn a/K. Komad po 80 b 80 dobi T vseh lekarnah, drožerijah. prodajalnah parfumov in vsob v to Btroko Bpadajoiih trgovinah, — htotako so priporofa BorftmanaoFa lllijina krema Manera" kot izborno sredstvo /.a obraoitev nežnih, belih, žonMliih"rok; lonick po 70 h ee dobi v vseh trgovinah.
„SlDvensIta Straža" u Ljubljani
želi imeti v v.saki občini po vsem Slovenskem
zanesljivega človeka
ki 1)i sniliilnviil pri „I,judskem ziivai-ovaiiju". Zagoiovljeu jo dolior in trajen ziiwlužek. - roiimllío pod „Ljudsko zavarovanj«^' iiti' Slovensko Silužo v IjuMjam.	isa-T-a
Mi iščemo marljivih
sotrudnikov!
Oddelek za srečke Češke industrijske banke. Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje, Ljubljana.	230.31
Tiron TriinfQT*Q '	dekoratnik :
XV0(11 AUiitaiciv Šmihelu pri Rudolfovem
se priporoča slavnemu občinstvu in gg.graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tajjctovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. — Ravno tam je na prodaj ]e[» divan z nasloi^jalom.
132-13-12
333
227-2-1
Kabil sem vaš pristni ^Aiiiei-ikaiiski Haarpetrol" proti izpadanju las. Hil sem popolnoma brez upa, tia zadobim zopet lase, V par tednib mi je prenehalo izpadanje las in som zadobil popolno rast istih, za kar vam iïrokam mojo zahvalo.
Ant. Kušljait ml. Kandija, IJobi 80 edino le pri Iv. Svetoc, brivcu, liudolfovo, Glavni trg. Cena 1 steklenici 2 kroni.
Krasno sadno drevje,
kakor hruške in jablane iz lastne drevesnice z enkratno požlahnitvijo ima na prodaj po jtrimerni ceni Anton (llolielnik, posestnik v Bršiinu p. Rudolfovo.
»-i -g O O ^ iletliki na glavnem trgu-z zadostnimi sobami, £ £ I 3 prodajalno in delavnico, zaprtim dvoriščem, hlevom, kletjo, svinjakom, in tik navedene hiše se proda tudi iiinnjša liiša z 2 sobama in kletjo.
Več ae poizve pri lastnici ^Prvi dolenjski jtosojilnici v .flctliki."	228^1
Nil prodaj je pod zelo niíodiiiiiii posoji
gospodarsko poslopje,
K
ležeče tik raesta Metlika, obstoječe iz 1 poda, 2 senic, 1 kozolca, 2 kleti z dvoriščem, 1 rakijašnico, ki bi se tudi lahko preuredila za stanovanje. Več so poizve pri lastnici „Pi vi dolenjski po-sojiliiiei v Metliki.'^	223-0-1
14 letni deček
so želi učiti ključavničarsko obrti. Kdor ga hoče sprejeti naj pošlje naslov na Upriiv-■ ■ ■ iiištvo Dol. Novic. ■ ň Hi
235
236-3-1
Meblovana
m^ mesečna soba
se odda v najem s 1. januarjem-pri gospej Pranji Medved, na Ločenski cesti v Rudolfovem,
Premog
in umetna gnojila se prodaja
na drobno in debelo v hiši žt. 236 nasproti glavnega drevoreda
v Rudolfovem.	210-3-4
DOLENJSKE NOVICE
ftev. 23.
l I
HH-t
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za Handijo in phoiico
reg. zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je irjen ud ali ne, ter obrestuje po

O

5-0-22
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
Z» hranilne vlogo kakor aa vse poBojiltiifitie obvesnoati — jamíi poleg rezervnega zaklada in deležev čez 2200 zadružnikov z TBem EVoJim piemoženjem. Iz tega se razvidi, da maUkateri denarni zarod nudí t-alike varnosti kakor kandijacaka hranilnica.
t
I
p:
I
t SK-(fr
IHílíjoníl
zdravijo
Kašalj
hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj
S Kaîserjeuimi prsními \ímm\m\ „s tremi smreiiîimi".
^QXO notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri-SJVtfV . . . vatnili dokazuje gotov uspeh. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. 1'iiket 20 in 4D vinarjev, ovojček 60 vinarjev, tje dobiva pri lekarnarjih:	I6B-24-8
Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem.
Parna opekarna
v Zalogu - Breitenou
naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana
zarezana
in stavbena opeka
v veliki množini narazpolago in se zamore takoj dobiti. Kakovost izborna. Cena za 1000 komadov 80 kron. NaroČuje se lahko po dopisnici. 46-o-lft
Od dobrega najbaljše!
Singer Ko. del. družbo za šivalne stroje
Novo mesto, Veliki trg at. 45.
217-10-8
Naznanilo.
Vsojamo si, vljudno naznaniti, da smo zast6pstvo naše družbe za Novomeški okraj prenosili gospodu
ANTON-U BUTARA U NoVBin niBSÍU
in prosimo vso na.še zavarovance, da bi se obrnili o zavarovalnih zadevah zaupno na istega, kateri bode vsakčas rad pripravljen, potrebna pojasnila dati in dotično zavarovanje izpeljati.
Prevzamemo zavarovanje proti ognju za tovarne in obrtnijo vsake vrsto, dalje za poslopje, pohi.5tvo, hlago, živino, pičo i. t. d., potem zavarujemo tudi proti vlomu, proti razpoku steklenih šip, proti nezgodam i. t. d.
Z odličnim spoštovanjem 213-8-a	Vrhovni zastop v (Jratlcu
Dunajske zavarovalne družbe.
Vsi, lii ste skrbni možje in očetje !
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnjost
svojih otrok? Totem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani I»o knjižica ^osp. župniku Ilaaseja o ljudskem zavarovanjii^ ki se vsakomur dopošlje popolnoma zaiítonj.	i88-7-tí
g	■	224-3-2
Stanovanje
obstoječe z dveh sob, kuhinje, kleti, svinjaka in majhne iglve prav pri hiši, se odda v Kandiji št. 74 blizo Kandijanske postaje. Odda se s prvim decembrom 1312. Več se izve pri Kušljaiiu, v Kandiji ňt. 5.
epo posestvo
20 minut od farno cerkve oddaljeno, tik državne ceste obstoječe z novo hiše z velikim sadnim vrtom in vsega novega gospodarskega poslopja, njiv za 40 mernikov posetve, 2 travnikov, S delov gozda, v katerem raste raznovrstno drevje in gmajna, je iz proste roko na prodaj. Več pove lastnik Franc Hrovat na Malem vrhu št, 10. fara Mirna peč.
Cena Ití.OÍW kron.	su-3-3