3. štev
V Ljubljani, torek 17. decembra 1918
1. leto.
Velja v Ljubljani
K 48-
celo leto pol leta četrt leta en mesec
Velja po pošti:
za celo leto naprej	K	50
za pol leta	„	„	25-
za četrt leta	„	„	13’
za en mesec	„	_	4-
Na pismene naročbe brez pošiljale denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnino po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 14 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. — ===== Telefon štev. 360.	==========
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja BO vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ljubljana, 17. decembra 1918.
Imamo torej prvo skupno jugoslovansko ministrstvo. Sestava naših prvih vodilnih sil je vzbudila v naši javnosti veliko pozornost, pa tudi naši prijatelji in nasprotniki onstran Jugoslavije so bili gotovo zelo radovedni, kdo bo vodil posle nove države. Mislimo, da je ves jugoslovanski svet z radostjo pozdravil ministrsko listo, ko je zagledal na nji po večini ona znana imena, ki so stala v ospredju našega, osvobodilnega boja.
Na čelu ministrstva stoji mož, ki je bil strah in groza bivše Avstrije, državnih izvanrednih diplomatskih zmožnosti, energičen krmar, ki je vodij krmilo srbske države v najbumejši dobi njenega razvoja. Nikola Pašič je znan vsemu našemu narodu po imenu in po obrazu. Njegovo lice kaže duhovitost, odločnost in zvitost, ki je vodila srbski rod skozi sto zaprek do današnje velike zmage. Nemci so rekli Pašiču »balkanski lisjak11 in v resnici je bil Pašič oni diplomat, ki se je previdno ognil vsem nastavljenim pastem nemških državnikov in jih je neštetokrat ukanil v njihovih načrtih. Pašič je bil mož, ki je s svojo daleko-vidn ostjo že davno videl, kaj mora postati Srbija na Balkanu, spoznal je, da je nadarjenemu srbskemu narodu usojena vodilna uloga v osvobojenju Jugoslovanov. Zato je bil že v mladih letih pristaš velike ideje, ki je Srbijo vodila do zmage. Takrat so v Srbiji vladali še Obrenoviči, ki so obračali svoj plašč po dunajskem vetru. Pašič je dobro vedel, kaj zasleduje Avstrija na Balkanu, zato se je udeležil gibanja, ki je imelo prekrižati nemške načrte. Bil je takrat obsojen na smrt
—	pa je pobegnil v Švico, od koder se je vrnil, ko so se začeli za Srbijo novi časi. Postal je za Milovanovičem ministrski predsednik in je skupno z ruskim poslanikom Hartvvigom — blagega spomina — osnoval podlago za balkansko zvezo, ki je konečno pripravila odločilni boj proti Turčiji. — Pašič je znal takrat odvrniti vso nevarnost, ki je pretila od strani Avstrije in je konečno. sprejel boj tudi proti bivšim zaveznikom Bolgarom, ki so stopili v službo Nemčije in Avstrije. Poznal je Balkan, kakor nihče drugi, zato je dobro vedel, kod vodi pot v novo bodočnost. Njegov program je bila Velika Srbija od Trsta do Soluna. Ko je Avstrija iskala in našla vzrok za vojno proti Srbiji, je vedel, da je nastal odločilni trenutek. Znal je pridobiti Srbiji dobrih mogočnih zaveznikov. Zal, da so ti podcenjevali njegove nasvete, tako je prišlo do težke katastrofe. Toda Pašič je zaupal na svoj narod, in narod je zaupal Pašiču. To je vedlo k zmagi. Zato je prav, da ta veliki mož, ki bo ostal ena največjih postav v srbski zgodovini, stoji na Čelu nove vlade, da dovrši delo osvobojenja. Kljub visokim letom je Pašič v svoji polni sili, Srb in Jugoslovan z dušo in s telesom in prepričani smo, da bo spretno rešil težke naloge novih začetkov.
Njemu ob strani stoji mož, ki ga časti in spoštuje vsak Jugoslovan, ” *?r‘ Anton Korošec. To nam jamči, da bo slovensko vprašanje, ki b° “M v začetku zahtevalo temeljite rešitve, vpoštevano na najvišjem mestu kot eno najvažnejših vprašanj naše bodočnosti. Niti ena ped slovenske
zemlje tujcem. To bo geslo prvega našega ministra v naši državi.
Zunanje stvari vodi naš jugoslovanski bojevnik dr. Trumbič. Deloval je ves čas vojne v tujini za našo jugoslovansko stvar in pozna dobro naše razmere: pozna mnenje diplomatov in uplivne osebe; pozna one nevarne spletke, ki včasih uničijo naj-pravičnejše zahteve. Zato moremo upati, da bo vprašanje glede našega razmerja do sosedov, zaveznikov in nasprotnikov v pravih rokah.
Svetozar Pribičevič je nam znan po imenu. Bil je davni predbo-jevnik jugoslovanske svobode. Trije bratje Pribičeviči so se borili za našo stvar vsak na svojem mestu. Ime Pribičevič je bilo celo Nemcem dobro znano. Naše notranje razmere bodo potrebovale krepke roke. Protič, Davidovič, Tripkovič, Rašič, Sunarič so sama znana imena, ki nam jamčijo, da se bo pod njimi srečno razvijalo delo za našo bodočnost. Socijalno politiko je prevzel V. Korač, navdušeni voditelj hrvatskih socijalistov.
Poleg drugih najdemo v ministrstvu mladega agilnega Slovenca dr. I Kramerja, ki ima poseben resort: vodstvo za izvolitev konstituante in izenačenje obstoječih zakonov. Torej važno mesto, ki bo zahtevalo takoj v začetku mnogo resnega dela.
Imamo državo, imamo kralja, imamo vlado ... Ustvarjena je podlaga nadaljnega dela. Mi vsi pa bomo z radostjo storili vse, da bo to delo imelo uspeh.
Krvava justica.
(Konec.)
Da se bodo prav razumela ta naša odkritja, moramo pojasniti, da je postavljen pri vojaških sodiščih poseben takozvani komandant — nejurist, ki je imel pravico sodbo potrditi ali’zavreči, nikdar pa ne pravice, izreči sam smrtno obsodbo. Smrtna kazen je bila izključena, ako je na razpravi le en član sodišča bil proti taki obsodbi in se je potem izreklo, da se sodi obtoženec v rednem postopanju. Pač pa je imel komandant pravico, oprostilno sodbo zavreči in odrediti hovo razpravo pred drugimi sodniki, ki pa nikdar niso mogli več izreči smrtne sodbe.
Pa so se izgovarjali nekateri teh krvolokov, da so vezani na svojo prisego in višje povelje. Prvi izgovor kakor drugi je navadna lopovščina. Na kaj pa so prisegli ti ljudje? Pač na to, da bodo izvrševali postavo in dali zakonu veljavo! — in zdaj vprašamo: Kedaj je še veljala povse nekaznjiva opazka „Srbi imajo prav" in naj jo razlagamo še tako neugodno za obtoženca. — po zakonu za hudodelstvo veleizdaje? Od kedaj pa je veljalo po zakonu nedolžno vprašanje, »ali cesar črni kruh je“ za žaljenje Veličanstva"? In ali ni načelo „in du-bio mitius" (to je: »v dvomu veljaj milejše") najsvetejša in vrhovna postava za vsakega sodnika, ki jo mora imeti zapisano v svojem srcu? In še posebej v slučaju smrtne obsodbe, za katero predpisuje celo strogi zakon sam soglasnost! Špecijelno povelje za posebne slučaje sploh ni nikdar izšlo, pač pa se je pritiskalo na sodnike, da ne smejo poznati obzirnosti in da bodo
klicani radi neopravičenih prostorekov na odgovor. In zdaj vprašamo: kateri vojak in še bolj kateri avditor ne pozna prvega dela vojaškega opravilnika, v katerem stoji postavna določba, da noben vojak ni dolžan izvršiti povelja, ako isto vsebuje kak zločin, da se mora celo vpreti takem povelju? Lopovščina je torej tudi sklicevanje na vojaški opravilnik. Oba, zakon in vojaški opravilnik sta pravičnemu avdi-torju naravnost narekala, da izreče v takih slučajih svoj „ne“!
In zdaj poglejmo, kaj se je moglo zgoditi avditorju, ki je bil toliko plemenit in možat, da je izrekel svoj „ne“ in s tem rešil nedolžno življenje! Nič drugega kakor da bi ga bil pristojni komandnt prestavil k divizijskemu sodišču na fronto. Ni ga torej opravičila, ki bi moglo vsaj navidezno le količkaj opravičiti postopanje teh krvolokov in lopovov, — lopova lahko imenujemo vsakega, ki bi jih skušal zagovarjati. Kajti vsako opravičevanje le kaže, da bi bil opravičevalec v danem položaju ravnal tako — kakor one zveri! Riziko pravičnega avditorja je bilo le žrtvovanje svoje komoditete in nemilost predpostavljenega — torej prava skleda leče!
Bilo je torej tudi za grozovlade Friderika in drugih nadvojvod avditorju, ki je bil plemenitega srca, podana možnost, da se ni omadeževal s krvjo nedolžnih žrtev radi takih ma-lenkostij, kakor je n. pr. žaljenje Veličanstva in radi klica »Živela Srbija" ter ni tiral takih veleizdajalcev na morišče, — samo če je hotel in ni bil
—	zverina!
Zato poglejmo, kako je tudi pod Boublikovo grozovlado ravnal avditor, stotnik F., ki je imel toliko poguma in srca izreči, da si ne bo nikdar obremenil svoje vesti le z eno samo smrtno obsodbo, in naj se postavita Bou-blik in Landwehr na glavo!
Naj ne ostanejo javnosti prikriti sledeči slučaji, ki so bili povrjeni temu gospodu in ki kažejo, kako je sodil on, ki je imel — srce!
1. V Bohinju je neki Čeh, Vaclav Tyl, govoril javno v gostilni proti svojim bratom Čehom, da je neumno boriti se proti Rusom, ker so isti prijatelji Čehov in jim hočejo vzpostaviti in ustanoviti češko državo. Risal je pri tem na mizi karto ter kazal ljudem, kako mala bo nemška Avstrija in kako velika bo Češka, kako velika bo samostojna Jugoslavija, — torej naravnost grozne stvari za take ljudi, kakor so bili Boublik, Landwehr, Bo-roevič in njihovi hlapci! Kako resnično prav je imel priprosti Čeh Vaclav Tyl! Stotnik F. pa ga ni tiral radi'veleizdaje pred preki sod. Smatral je, da je govoril Čeh Tyl vse te skrajno logične in pametne desede vendarle mogoče v neki pijanosti in mu prisodil samo radi vinjenosti parmesečno kazen!
2. Neki Dunajčan se je pri aretaciji ustavljal ter nekega narednika obrcal in ozmerjal. Boublik se je že veselil, kako bo ta infanterist romal na suhi bajer. Imenovani stotnik ni smatral za dokazano, da bi bil obtoženec dovolj trezen in mu je priboril nekaj mesecev navadnega zapora.
3. Slovenski narednik Lah je, nesramno tyzivan in tudi dejansko in-sultiran od hajlovskega nemškega praporščaka, 20 letnega pobalina, vdaril istega ter mu priložil zasluženo za-
ušnico. Šumelo je po avditorskem logu, kako bo vendarle moral stotnik F., kateremu je bil ta slučaj poverjen, tega človeka ustreliti, kajti za to je absolutno smrtna kazen. On pa ni tiral tega človeka pred preki sod, ampak je predlagal navadno postopanje, češ da je sicer priprosta zadeva vendarle prekomplicirana. In prav je imel. Lah je bil sicer obsojen v ječo, a je bil pozneje popolnoma po-miloščen.
4. Isti stotnik je oprostil fin. svetnika Koširja obtožbe, češ da je vprašal »ali fes cesar črni kruh je“, — kar je smatral za žaljenje Veličanstva tudi ljubljanski nemški odvetnik Dr. WaIlentsChag — da se ne pozabi! — obsodil pa ga je, ker znani Landwehr ni hotel na predlog Boublikov sodbe potrditi, znani Bytzek na ta način, da je pridušal sodnike, da bi bil v slučaju oprostilne obsodbe on — By*-tzek — prestavljen — o groza! —, kar mu je namreč pravični Boublik menda res zagrozil. Ko je cesar izvedel za ta slučaj, je baje vprašal: »Za božjo voljo, ali naj je to žaljenje Veličanstva?"
5. Isti stotnik je vodil razpravo, na kateri je bil F. Kočevar oproščen od gorostasne, od drugega dvignjene obtožbe, radi žaljenja Veličanstva, češ da je pravil okoli »daje nemški cesar našega cesarja Karela dejansko napadel radi tega, ker je hotel skleniti mir", kar se je splošno govorilo. Ustavil pa je tudi postopanje proti slov. odvetniku dr. Žitku, da je žalil cesarja, ker se ni odkril pri — avstrijski himni 1
Tako je sodil mož, ki je imel — čeprav nemškega pokoljenja, — plemenito srce in je sicer strogo sodil hudodelstva, ki so bila res hudodelstva, besedne delikte pa je smatral po človeško in po pravici za — nepremišljene čenče.
In nič se mu ni zgodilo! Še celo odlikovan je bij! In temu so se upali očitati nekateri njegovi »prijatelji", da ni sposoben za avditorja, ker je premil in dela naravnost proti postavi. V resnici pa so le oni vedoma kršili postavo in se potem še upali izgovarjati se na posebna višja povelja, katerih pa niti bilo ni!
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, omeniti tudi onega vedno zavednega slovenskega majorja avditorja dr. V., o katerem je znano, da je slučaje, radi katerih so drugi dvigali težke obtožbe, odpravljal z navadnimi disciplinarnimi kaznimi.
In one žrtve, ki leže gori na suhem bajerju v Ljubljani? Komaj da se jih kdo prilično spomni, —v resnici pa zaslužijo najveličastnejši spomenik, katerega smo jim postavili že davno v svojih srcih,prav kakor Adamiču in Lundru, ki sta postala ravno tako žrtvi nemško-avstrijskega nasilstva! Morda je med njimi res zakrivil kdo navadno hudodelstvo, smrti pa ni zaslužil menda noben. Preogromna večina teh žrtev pa so bile nedolžne poštene duše. O enem teh se je izrazil neki avditor, da ga vendarle ni bilo škoda, ker je bil sicer »en neroden človek". Da, morda je res eden ali drugi imel kako napako — kdo je pa nima na tem božjem svetu? —toda to lahko rečemo, da dotični avditor in vsi njegovi taki sodrugi niso bili vredni odvezati sleherni žrtvi svo-
jega trinoštva jermen]z "njihovih mu-čeniških nog.	"	^S5B
In če se opominjamo vseh teh žrtev krvave justice na suhem bajerju, •ne smemo pozabiti njega, čigar ime bi se moralo blesteti tudi na spomeniku teh žrtev. To je naš mili, dragi prijatelj go*p o d in Franjo, pisatelj sloven s k i F r. P o d l i m -barski — Maselj, ki sicer ni padel kot žrtev krvave justice, ampak ga je umorila najzvestejša in najuda-nejša prijateljica te justice — avstrijska, vlada na čelu ji tedaj na Kranjskem baron Schwarz, ki je vedno nudil svojo roko zatiralcem slovenskega naroda in tudi znani izdajski skupini Šušteršiču, Zajcu, Peganu in dr., iki se niso sramovali skovati in podpisati ovadbe radi septemberskih dogodkov proti — A. Ribnikarju — (pri tem se je posebno odlikoval na znani pobalinski način Pegan) — in zakrivili s tem enega najsramotnejših činov slovenske zgodovine. Podlimbarski, ta najplemenitejša slovenska duša, ki je tako ljubil svojo domovino, tisto krasno zemljo okoli Limbarske gore, katero bi bil tako rad še enkrat videl v svojem življenju, — ni smel učakati Jugoslavije, moral je v smrt, strt na duhu in telesu v tujini, dočim se tisti, ki je podpisal toliko denuncijantskih j poročil o drugih in nosi odgovornost j tudi za tragično smrt Podlimbarskega, : še danes sprehaja naravnost izzivalno ; po ljubljanskih ulicah in menda — čaka take justifikacijo, kakor jo je i doživel bivši radovljiški glavar. Žrtve Schwarzovih denuncijantskih poročil na ■ vojaške oblasti so postali tud* slov. ! dijaki iz znane dijaške afere (med j njimi blagopokojni mladenič D. Majaron). Zgolj v namenu ugonobiti mlada in nadebudna življenja je pošiljal ■ ta žalostni mož celo v bojno polje za temi nesrečniki lastnoročno podpisana in naročena denuncijantska, zelo zavita in deloma lažnjiva poročila. Slava Podlimbarskemu in vsem, ki so postali žrtve krvave justice in njene zavetnice — bivše avstrijske vlade 1
; Kovač — Maselj — Podlimbarski
—	podobe iz sanj! Cankar jih je videl! V četrti postaji ....
»Sredi med zagorelimi, kričečimi i obrazi se je tiho svetilo lice njega, ki je nesel težki križ. Takrat še nisem videl njegove lepe brade, od krvi in prahu oskrunjene, nisem še ugledal njegovih velikih, mirnih, svetlih oči, ki so vse spoznale in vse vedele. Mislil sem, da je majhen, ubog otrok, ki so mu bili brez usmiljenja naložili breme, devetkrat večje od njega . . . Med štirinajstimi je bila mojemu srcu najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezus svojo žalostno mater...
'm Ta ozki, beli obraz je pričal brez solz in brez besed: Čegava bolečina je večja od moje?“ Ob poti je stala, ko je prišel mimo. Prišel je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes in jih je zatemnil. Ta oblak je bil rdeč prah, kri je vpila do nebes. In vse je utonilo v njem, vse je izginilo, ličesar več ni bilo, on sam je bil, prav sam v tein neizmernem krvavem oblaku. Otrok je bil, ki je objemal težek križ, omahoval je pod njim, opotekal se in padal, da se je zasolzil kamen, ko je poljubil njegovo čelo.
, Tako je šel neusmiljeno v smrt.;,
Zdaj v tem strašnem času ga ^vi-dim živega tik pred seboj, vidim ga tisočkrat in stotisočkrat, njo vidim, žalostno mater, tudi njo tisočkrat in stotisočkrat. Človek gre na Golgato, da bo trpel • in umrl in da bo vstai poveličan. . r
(Ivan Cankar: Četrta'postaja.)
Vprašanje valute.
v,-	■	‘M'-'*.
I^Ako hočemo, Ida spravimo naše 3*ospodarstvo|v red, moramo predvsem arediti svojo valuto.;;. Vprašanj e valute, 'o jp vprašanje, kako zopet dvignemo vrednost denarja, je eno najnujnejSh vprašanj, vsekako pa predpogoj za vsako nadaljno delo, ki naj bi spravilo (naše gospodarstvo zopet v red. Navidezno se zdi, da je to vprašanje za nas zelo enostavno,,.ker smo,zdru-
ženi s Srbijo v isti državi. Treba nam je samo sprejeti srbsko valuto, pa bo stvar urejena. Toda temu nikakor ni tako. Ko bi mi kar naenkrat prevzeli srbsko valuto, bi vsi, ki danes pose-1 dujejo avstrijski denar, trpeli preveliko izgubo. To izgubo bi trpeli ne-le oni, ki imajo gotov denar, ampak tudi oni, • ki imajo naložen denar v hranilnicah. ■ Ko bi se šlo le za bogatine, bi se ra-ditega splošnosti pač ne bilo treba razburjati, toda tu se gre tudi za tisoče onih, ki so si s trudom in muko prihranili par sto ali par tisoč kronic, ki naj bi jim bile pomoč v sili, bo- ( lezni in starosti. In tu bi bila gotovo krivica, ko .bi morali ti ljudje trpeti izgubo na svojih težkih ^prihrankih. Kako torej rešiti to vprašanje?
Predvsem treba, da osnujemo za prehodno dobo za vse ozemlje SHS. bivše avsto-ogrske monarhije posebno banko. Ta banka naj bi izdala svoje bankovce v kronski vrednosti. Seveda bi ti bankovci morali biti primerno pokriti z zlatom, a to zlato naj bi se dobilo deloma potom državnega posojila, deloma potom vplačanih delnic nove banke. Mi smo prepričani, da bo tako posojilo imelo uspeh in da bi naši kapitalisti podpisali tudi potrebno delniško glavnico. Prva posledica novih bankovcev države SHS. bi bila, da bi ti bankovci imeli takoj drugi kurz, nego bankovci av-stro-ogrske banke. Potem bi se pozvali vsi državljani, da v gotovem roko zamenjajo avstro-ogrske bankovce za jugoslovanske. Bankovci avstro-ogrske banke bi se po tem roku
—	ki bi moral biti v izogib zlorabe čimkrajši — sploh ne sprejemali pri nobeni javni blagajni več v plačilo. Država bi potem naložila na večja posestva in večjim kapitalistom enkratni davek	—	oddajo premoženja	— kar
bi se	porabilo	v namen, da	se po-
tegnejo iz prometa nepokriti bankovci. Tako bi jugoslovanske krone polagoma, ne da	bi	kdo	trpel občutno	izgubo,
zadobile vrednost, ki bi ssrazmerno odgovarjale vrednosti dinarja. In tedaj bi bil čas, da se brez gospodarskih katastrof uvede za celo jugoslovansko državo sedanjo srbsko dinarsko valuto.
Sprožili smo to vprašanje in želimo*	da	naš	predlog ne bi ostal
neopažen v naši javnosti. — Ako bo pa kdo sprožil kaj boljšega, to ne bo nikogar veselilo bolj kakor nas. To vprašanje je velevažno in zelo nujno, ne zamudimo torej časa temveč pripravimo se in radi tega otvarjamo diskusijo o vprašanju valute.
Jugoslavija.
Preganjanje slovenskega jezika v T rstu.
Trst, dne 14. decembra 1918.
Te dni hodijo po Spodnji okolici karabitierji in zahtevajo, da se snamejo slovenski napisi. Najprej so bili Iv Škednju, kjer jih je vodil bivši polic, nadzornik Miklavčič. Žugali so z zaporom vsakomur, kdor ne bi ubogal.
Predvčerajšnjem so prišli k De-avskemu podpornemu društvu pri Sv. Jakobu, ki ima na Jakobskem trgu svojo lastno hišo z velikim slovenskim napisom. Včeraj pa sta dva karabinerja zaukazala enemu odbornikov konzumnega društva pri Sv. Ivanu, da se izbriše napis »Narodni dom“ iz pročelja društvene hiše.
Na ta način izvaja laška oblast geslo „giustizia e liberta11 (pravica in svoboda).	*
Aretiran bivši avstr.-ogrski letalec.
Trst, dne 14. decembra 1918.
Včeraj so zaprli znanega letalca Banfielda, ki je ostal v Trstu tudi po okupaciji.
Kakor znano, je bil Banfield eden najuspešnejših avstro-ogrskih letalcev. Tržaški Lahi so ga zato sovražili in so takoj po okupaciji zahtevali, celo v javnih listih, naj ga laška oblast zapre. Tej zahtevi so se iz početka upirali nekateri laški vojaški krogi, češ, da je Banfield kot častnik storil le svojo dolžnost in da treba junaka tudi v bivšem jsovražniku spoštovati. Očividnn£so ti ooštenejši krogifljpod-
legli in zmagala je zagrizenost tukajšnjih Lahov.
Da vdobijo pretvezo za zapor, so očitali Bailfieliilu, da je na škodo mornarice delal kupčije z nekim tukajšnjim broUovlastnikom in da je v Zagrebu konspiriral proti tukajšnji vladi. Razu- j meva se samo po sebi, da je vse iz- j mišljeno; v Zagrebu Banfield sploh ni bil.
Aretacija Banfieldeva je znak po-ostrenja tukajšnjih razmer. Lahi se boje konflikta s Srbijo, pošiljajo vedno več vojske proti demarkacijski črti in zapirajo vedno bolj mejo.
Jirvatske stranke proti italijtmski okupaciji.
Zagreb, 15. decembra. (Izv. por.) . H r vatslce politične stranke snujejo za prihodnjo nedeljo po vsej Hrv<atski protestne shode proti italijanski okupaciji jugoslovanskega ozemlja.
Italijani: Reko ali smrt.
Sušak, 15. decembra. (Izv. por.) Najnovejši italijanski listi beležijo, da se je uvedla po celi Italiji obsežna akcija za priključitev Reke Italiji. — Imperijalisti, podpirani od reških Italijanov, so vrgli med ljudstvo novo geslo: Fiume o morte! (Reka ali smrt !)
Praznik ujedinjetija v Bakru.
Bakar, 16. decembra. (Izv. por.) Včeraj zvečer so priredila hrvatska društva veliko veselico v proslavo ujedinjenja Srbo,v. Hrvatov in Slovencev. Te veselice so sa udeležili srbski in ameriški častniki, ki so bili z navdušenjem sprejeti in so ostali v krogu domačinov do jutra,
Naše meje.
Koroški Nemci demonstrirajo proti Jugoslaviji.
Celovec, 15. decembra. Danes je bila tukaj velika nemška demonstracija zoper prodiranje Jugoslovanov in zoper njih zahteve po nemškem Celovcu. Ob 11. dopoldne se je zbralo na Novem trgu več tisoč mož in žena. Nekateri so imeli hujskajoče govore proti koroškim Slovencem. Vse prebivalstvo hoče z vsemi močmi odbiti jugoslovanski vpad. Zahtevali so od merodajnih krogov, da ne odnehajo in da branijo po izjalovljenih pogajanjih ljubljanskih nemški značaj mesta celovškega. Ponoči od sobote do nedelje so odbili sunek Jugoslovanov na Celovec in Grebinj.
Nemci željni slovenske krvi,
Celovec, 15. decembra. (Izvirno poročilo). Nemški nacijonalci še vedno ščuvajo proti koroškim Slovencem. Zahtevajo od koroške vlade, da začne z ofenzivo proti jugoslovanskim četam in da vlada Narodni 'vladi v Ljubljani vroči odločen protest z zahtevo, da se nemudoma odpokličejo vse jugoslovanske čete s Koroškega. Nočejo priznavati nobenih ugovorov glede demarkacijske črte.
Nemško poročilo o spopadu pri Grebinju. Grebinj v nemških rokah.
Gradec, 16. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča „Grazer Montagizeiturt^* iz Celovca, je bilo pri spopadu med Nemci in Jugoslovani v Grebinju na slovanski strani ubitih ali ranjenih 45 oseb. Nemci so imeli le nekaj ranjen-nih. Grebinj je v nemških rokah, jj
Nemška nasilstva na Koroškem.
^Celovec, 16. decembra. (Lj. k. u. K, B.) Koroška deželna vlada razglaša: Ponoči od 14. na 15. t. m. sta zasedli dve stotniji Grebinj, približno 15 kilometrov od Celovca. Ker ni bila istovetnost tega oddelka znana in ker so jugoslovanske čete neopravičeno zasedle že več krajev na Koroškem in Štajerskem, je odšlo več obhodnih straž koroške narodne obrambe poizvedovat. Na te patrole so jeli takoj ljuto streljati; jasno je torej, da niso zasedle Grebinja ententne čete na podlagi pogojev za premirje, marveč da^gre za napad jugoslovanskih^od-
delkov. Tako vgnezdenje bi pomenilo trajno ogrožanje mesta Celovca, reda in miru vse grebinjske okolice. Radi tega je koroška narodna obramba 15. t. m. zarana obkolila Grebinj in internirala vso posadko. Pri pogajanjih s poveljnikom posadke, se je ugotovilo, da gre za vojake v srbski uniformi ia dozdevne srbske častnike, in sicer za 7 častnikov, 280 mož in 2'Strojnici. Častniki so trdili, da so vojaki narodne obrambe proti predpisom mednarodnega prava napadle Grebinj. Zatrdilo se jim je ^z nemške strani, da v smislu pogodbe za premirje niso napovedali koroški vladi zasedbe in da tudi niso predložili pismenega naloga kraljeve srbske vlade ali kakega višjega ententnega poveljništva, da so razorožili nemške straže na mostu in nenadoma napadli in zasedli kraj ponoči ter da so pričeli streljati na nemške straže in tako otvorili sovražnosti. Vsled teh ugotovitev so morali srbski častniki, ki so prisostvovali razpravi, podati protokolarično izjavo, da nista kršila mednarodnega prava ne koroška vlada, ne vojaško poveljništvo v Celovcu
Vse vesti, ki vse to pretiravajo, so neresnične. Obžalovati je le, da so bile ob teh dogodkih po srbskem oddelku ubite tri osebe in nekaj oseb lahko ranjenih. Nemška obrambna straža pa nikakor ni kriva teh dogodkov; nasprotno zasluži, priznanje za svoje korektno postopanje. Taka kršitev mednarodnega prava s strani Jugoslovanov more itak ogorčeno prebivalstvo le razburiti do skrajnosti. Mir je le mogoče doseči, ako ljubljanska, ozir. jugoslovanska vlada odpokliče svoje čete. —
(Opomba ured. To poročilo koroške deželne vlade je vredno ljudi, ki so hoteli resnico postavljati vedno na glavo in jo postavljajo še danes. Zahtevati, da morajo jugoslovanske čete izprazniti Koroško, je nesramnost prve vrste in edino primeren odgovor bi bil, da se cela Koroška takoj okupira.)
Železna Kaplja v jugoslovanskih rokah.
Žeiezna Kaplja, 16. decembra. (Izv. por.) Narodni svet je odstavil v Železni Kaplji župana in razpustil nemškutarski občinski zastop. Drugače vlada mir. — Jugoslovanske posadke še ni tu.
Mirovna pogajanja.
Wilsonu se klanjajo.
Stockholm, 15. decembra. (Lj. k. u. KB.) Obe švedski zbornici sta poslali včeraj predsedniku Wilsonu nastopno brzojavko: Obe zbornici, zastopnici naroda, od katerega jih je toliko našlo dom in delo v Vaši veliki državi, Vas pozdravljata v Evropi z upanjem, da se na mirovni konferenci udejstvijo plemenita načela, ki ste jih postavili za dosego trajnega in pravičnega miru.“ Tudi liberalna, socialnodemokratična in konservativna stranka Švedske so odposlale Wilsonu pozdravne brzojavke.
Pariz, 15. decembra. (Lj. k. u.-KB.) Kakor poroča „Echo de Paris“, bodo zastopali na mirovni konferenci Francijo Clemenceau, Foch, Pichon, Bourgeois in najbrže tudi Tardier.
Pariz, 15. decembra. (Lj. k. u.-KB.) Agence Haves poroča: Po obisku američanske cerkve, kjer sta prisostvovala službi božji, sta se odpeljala predsednik Wilson in soproga njegova na pokopališče in položila venec na grob Lafayettov. Potem sta vrnila poset predsedniku Poincareju.
Wilson za zvezo narodov.
Pariz, 15. decembra. (Lj. k. u.) Agence Haveš poruča: Popoldne je predsednik Wilson sprejel 25 člansko odposlanstvo socialistične parlamentarne skupine. Poslanec Renaudel je prečital adreso splošne delavske zveze in združene socialistične stranke, v kateri ugotavlja popolen sporazum med delavci in predsednikom Wilsonon* glede nazčrov o vojni in miru. Vsi narodi, izvaja adresa, se pridružujejo ttem nazorom in pričakujejo, da se udejstvi 14 Wi!sonovih točk o miru.
V	svojem odgovoru je izvajal Wilson, da je vojna razkrila vse krivice, ki lahko povzročijo, da samovoljna in neodgovorna moč zavzame trajen značaj. Le tedaj je mogoče zagotoviti narodom srečo, blagostanje in trajen mir, ako se prepreči obnovitev takih krivic. Vojno so po vz ro č i li n aro d i, ki so bili prežeti vojaškega duh a. Sovražniki svobode so sovražniki človeštva. Princip sam ne zadostuje, treba ga je tudi podpirati s tem, da se narodi združijo v tesno zvezo. Uverjen sem, da delijo te moje nazore tudi državniki, ki vodijo veliki Vaš narod. Srečen sem, da morem sodelovati s temi možmi in tako ustvariti potrebna jamstva za trajen in pravičen mir, ki opravičuje žrtve te velike vojne. Le na ta način bodo narodi bodočih časov smatrali te žrtve kot zadnje, četudi dramatično sredstvo njihovega osvobojenja.
Amsterdam, 15. decembra. (Lj. k- u.) Poročevalec urada Associated Press je imel v Brestu razgovor s predsednikom Wilsonom, ki je odklonil vsako pojasnilo o svoji politiki na mirovni konferenci z opazko, da je treba skrbno premisliti vsako tako izjavo. Poročevalec pa je dobil vtisk, da se bo Wilson, če bo potrebno, za svojih 14 točk bojeval in da se bo zavzel za triletni mornariški program Zedinjenih držav. Glede svobode morja je Wilson mnenja, da je bolje, da jo zagotovi ves svet, kot pa posamezne skupine narodov.
Reški Jugoslovani Wilsonu.
Reka, 15. decembra. (Izv.) Narodno Vječe na Reki in na Sušaku je poslalo predsedniku Wilsonu o priliki njegovega prihoda v Evropo brzojavni pozdrav, ki slove med drugim; »Jugoslovani pozdravljajo v trenotku, ko stopa na evropska tla, svojega osvoboditelja in mu kličejo svojo dobrodošlico. Jugoslovani želimo, da se upoznate z našim narodom, ki je sedaj osvobojen po načelih, zastopanih od Vas.« —
Slovanski svet.
■Osemurni delavnik na Češkem zakonito uveden.
Praga. 15. decembra. (Lj. k. u.) ■»Ceske Slovo« poroča, da bo v torkovi seji narodne skupščine predložen zakon o osemurnem delu. Kakor vse kaže, bo predlog sprejet. Osemurno delo bo v Čehoslovaški republiki,uvedeno najbrže s 1. januarjem 1919.
Mesto Znojmo v češko-slovaških rokah.
Praga, 15. decembra. Češkoslovaška vojska je po kratkih bojih zasedla sodna okraja Mikulov in Moravsko Krumovo. Češkoslovaške čete so pod poveljstvom ententinih častnikov zasedle mesto Znojmo. Nemci so predali mesto s protestom.
Praga, 15. decembra. V Znojmo je vkorakal 1500 mož močan oddelek ■češkoslovaške armade. Čehi so zajeli nekej nemško-avstrijskih častnikov. Nemci so protestirali.
Vojaško-polit. zveza med Poljsko in entento.
Bern, 15. decembra. »Basler Na-tionalzeitung« poroča, da je Poljska sklenila z entento vojaško-politično ?vezo.
Čehoslovaške čete na Slovaškem.
Madžari protestirajo.
Košiča, 16. decembra. (Lj. k. u. KB.) Ogrski k. u. poroča: Včeraj je dospela v Nemško vas 300 mož bro-ječa češka četa s 120 konji in 2 to-povatm. Poveljnik češkoslovaških čet je popotudne povprašal v Košiče, ako more vojaštvo nemoteno vkorakati v *nesto. Vladni komisar je odgovoril da so Košiče onstran demarkacijske aSL m , da . Protest'ra proti prihodu *r je en.tenta priznala demar-acijsko črto- Prihod ^ehov da bi on •zabraml po potrebi tudi s silo. Popoldne je imel narodni vojaški in delavski svet zborovanje, kjer je bilo ob
splošnem navdušenju sklenjeno braniti demarkacijsko črto. Na progi Košiče— Bohumin je od davi ustavljen želež-niški promet. Čehi so dospeli danes ponoči do Nove vasi. Tukajšnje prebivalstvo in posadka hočeta po potrebi tudi z orožiem preprečiti na-daljno prodiranje Čehov.
Politični pregled.
Nemci vedno enaki! Glasom pogodbe o premirju ima ententa pravico, da zasede vse ozemlje bivše Avstro-Ogrske monarhije. Vzlic temu se nemška Avstrija upira z orožjem v roki zasedanju jezikovno mešanih krajev po armadi SHS, ki je del en-tente. Iz tega se razvidi, da se Nemci še vedno drže po Btilovu tako slovesno proglašenega načela, da so vse pogodbe le »papirnate krpe". Ta narod je nepoboljšljiv. On pozna samo eno: silo in zopet silo. Zato pa treba ta narod ukrotiti le s silo.
Nemci o naših pravicah. Nemško meščansko pa tudi socijalistično časopisje naravnost hujska obmejne Nemce in jim pripoveduje izmišljene grozote jugoslovanskega vojaštva. Ni čudo, da se potem nemške manjšine, ki prebivajo na ozemlju SHS, s silo upirajo našim pravicam. Pravzaprav pa itak ni nobenega pravega Nemca v območju naših državnih mej. Kar so nam Nemci potujčili, to hočemo nazaj in tega se nemška gospoda dobro zaveda, ker ve, da smo v pravici. Jugoslovani smo del entente, torej zmagovalci, Nemci pa premaganci. Mi hočemo vse, kar je našega!
Preganjanje Slovencev v Ziljski dolini. Nemška predrznost je vkljub našim priznanim pravicam z vsakim dnevom večja. Zadnje čase so začeli Nemci preganjati ziljske Slovence, predvsem njihove voditelje na način, ki vzbuja ogorčenje slehernega Slovenca. Tako zasledujejo v Mariji na Zili našega pisatelja župnika Meška, ki je moral skrivno zbežati v spremstvu domačega učitelja. Zasledovali so ga celo na njegovih uradnih potih, ko je obiskoval bolnike. Kdaj bodo vendar naši kraji zares naši? Narodno vojaštvo je na razpolago, samo povelja je treba in zgodilo se bo.
Italija in podaljšanje premirja. Ker se je premirje med entento, katere člani smo tudi mi, in Nemčijo oziroma bivšo Avstro-ogrsko podaljšalo, bo pridobila Italija na času, da more v zasedenem ozemlju nadaljevati nasilstva in še dalje zatirati naše narodno-po-litične pravice. Vsled podaljšanja premirja se bodo priprave za mirovno konferenco zdatno zavlekle. To pa je v veliko škodo naših južnih bratov, ki že itak zadosti trpijo s strani italijanskih okupacijskih oblasti. Ravnokar imenovano skupno jugoslovansko ministrstvo bo moralo energično posredovati pri ostalih zavezniških vladah, da Italija končno odneha od svojih neopravičenih zahtev. Zato je potrebno, da naša začasna vlada v Ljubljani resno in t..:no informira skupno vlado v Beogradu o vsem, kar se godi za demarkacijsko črto.
Beograd proti italijanski okupaciji naše zemlje. V nedeljo je bil v Beogradu velik shod, katerega namen je bil informirati beogradsko prebivalstvo o težkem položaju naših po Italijanih zasedenih krajev. Prvi je re-feriral Ivan Hribar, dalje dr. I. M. Čok o položaju jugoslovanskega naroda v Trstu in Istri in dr. Griso-gono o Dalmaciji. Beograd je odločno za to, da ne odstopimo niti pedi svoje zemlje Italijanu.
Proti italijanski okupaciji sta protestirala občinska zastopa v Bovcu in Čez-Soča. Sklenila sta vzlic italijanskim grožnjam, da hočeta združenje z državo SHS. Enake proteste in sklepe so sklenile tudi druge občine na Goriškem. Čast zasedeni Goriški!
Italija in mi. Ko jfe bila po razpadu avstro - ogrske države Italijanom na razpolago prosta pot v naše ozemlje, so se posamezne laške patrulje previdno približevale „neodre-šenemu" Trstu z belimi zastavami,
kar jim je bilo izrecno naročeno. Ita- [ lijanski merodajni krogi tedaj niti mislili niso na kako pravo zgodovine in krvi, na katero se sedaj sklicujejo pred ostalimi zavezniki. Česar niso mogli doseči z orožjem, tega si riiso upali vzeti kot »odrešitelji1*, čeprav ni bilo nikjer več niti enega nasajenega avstrijskega bajoneta. So se pač bali ententinega ugovora. Ko so pa videli, da ne ugovarja ne ententa ne kdo drugi, so se razšopirili brez ozira na naše proteste, ker so vedeli, da nismo bili tedaj še priznani kot samostojen državni faktor. Kakor hitro pa smo proglasili edinstvo s kraljevino Srbijo, so začeli Italijani protestirati proti našim protestom. Na vsak način so dobili kak migljaj vsled slovesnega protesta regenta Aleksandra. Njihova nasilstva so takorekoč le izraz razočaranja. S silo bi hoteli poitalijančiti naše prebivalstvo, ki se pa odločno zaveda svojih narodnih dolžnosti. IJ-pajmo, da naša vlada skupno z našim regentom kmalu doseže z entento po-trebno sporazumljenje v osvoboditev zasedenega ozemlja s strani Italijanov.
Dnevne vesti.
Umrl je včeraj zjutraj v Ljubljani msgr. dr. Evgen Lampe, star 44 let. Kot mlad duhovnik se je bavil z literaturo ter urejeval »Slovenca* in „Dom in Svet“. Kot poznejši deželni odbornik in glavarjev namestnik je uporabljal svoje velike zmožnosti na Šušteršičev! strani v škodo slovenskega naroda. Zadnje čase se je pokojni iskreno kesal in obžaloval svoje politične zmote. N. p. v m.
Kaj pa to ? — Kakor nam poročajo, je zajedno s koroškimi odposlanci, ki so se pogajali z Narodno vlado, odpotoval pred dnevi bivši deželni predsednik Attems s soprogo. Ima-li ta mož dovoljenje se vrniti v Ljubljano? Ta gospod je bil v najintimnejših stikih z Boroevičem. Včeraj je pa prišla v Ljubljano soproga Boroevičeva. Radovedni smo po kakih poslih ? Zna-li to pristojna oblast? Stanuje v stari cukrarni pri baronu Riidererju, ki je višji avstrijski častnik. Ni-li to sumljivo ? — Mislimo, da i pri nas varnostna oblast postopa vse pre-I milo.
Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje je odstavila Ano Besold, učiteljico v Pliberku, Ivana Sporčič-a, nadučitelja v Mežici in nastavila Jagvido Strel za učiteljico v Pliberku in Ivo reinig-a, šolskega vodjo v Tunelu kot nadučitelja v Mežici.
Jesenice regentu Aleksandru. Narodni odbor na Jesenicah na Gorenjskem je poslal povodom proslavlja ujedinjenja sledečo pozdravno brzojavko: Njegovi kraljevi Visokosti regentu Aleksandru v Beogradu. Prežet od duha popolnega ujedinjenja in demokratizma pozdravlja podpisani izjvseh jugoslovanskih političnih strank obstoječ odbor jedne največjih jugoslovanskih industri-jalnih občin iz vse duše nerazrušno jedinstvo vseh Srbov, Hrvatov ln Slovencev na njihovem celem teritoriju. Ujedinjenje in demokratično kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev živi in procvitaj! Bog živi predstavi-telja naše krvi, naše svobode, naše pravde, našega demokratizma, našeea jedinstva, trpljenja in vstajenja: Njegovo Veličanstvo kralja Petra l in Njegovo kraljevsko Visokost regenta Aleksandra! Odbor Narodnega
V	ječa na Jesenicah, 12. dec. I9i8. Predsednik: Dr. Frau Kogoj, načelnik : Lovro Humcr, vodja: Fran Bertoncelj, poslovodja: Anton Zugovic. — N a to je sprejel odbor našle dno brzojavno zahvalo: Narodno Vječe Jesenice iz Beograda. Po naročilu Nj. Veličanstva izrekamo v imenu Nj. Veličanstva kralja Petra l. in prestolonaslednika regenta Aleksandra spoštovanim zaupnikom Slovenske Ljudske Stranke, Jugoslovanske demokratske stranke in Jugoslovanske socijalne demokratske stranke iskreno zahvalo za sprejeti pozdrav. Kralj in prestolonaslednik se čutita eno s celim našim narodom, ki je izvršil veliko delo ujedinjenja, da si zgradi svobodno demokratično državo ter pošiljata Vam gbspodje in vsem Vašim somišljenikom svoje pozdrave. Dvorni Maršala! — Tudi občinsko načelstvo Jesenic je poslalo prestolonasledniku podoben pozdrav, na katerega je dvorni maršalat odgovoril, da pošiljata kralj in prestolonaslednik vsem prebivalcem velike in važne |eseniške občine svoje prisrčne pozdrave.
Vsi slov. akademiki, ki se hočejo vpisati na zagrebško univerzo etc., se nujno poživljajo, da nemudoma na dopisnici sporoče poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani ime stroko in semester. Poverništvo potrebuje pregleda, da se more pravočasno poskrbeti za hrano in stanovanje. Do3edaj je vpi-sanik le na zagrebški univerzi le 30 slušateljev-
Društvo Pravnik. Društvo Pravnik ima dne 21. t. m. pop. ob 4. uri v just. palači, soba št. 79, izreden občni zbor. Ob tej priliki je izdal višjesodni predsednik na vsa predsedstva zbornih sodišč okrožnico, v kateri glede na Važnost posvetovanj naproša pred-
sedstva zbornih sodišč, oziroma pred-stojništva okrajnih sodišč, da dajo sodnikom, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora potreben dopust.
Za Cankarjev spomenik je izročil dr. I. C. Oblak 1000 K v ro če O. Zupančiču. Upamo, da se oglasijo še drugi častilci našega velikega talenta. Bilo bi zelo primerno, da bi Slovenci v tem oziru storili svojo dolžnost. — Poleg tega je več Cankarjevih čitateljev darovalo večje svote »Pisateljskemu podpornemu društvu".Tudi to se nam zdi zelo umestno. Morebiti bodo še na ta način počastili Cankarjev spomenik.
Slovenski odpadnik, bivši goriški sodnik dr. Vinci je ob priliki proslave italijanskega dohoda v Gorici javno govoril in hujskal proti Slovencem. Vinci je bil v začetku vojske vojaški avditor in je kot tak še posebno nastopal proti goriškim Slovencem. Pozneje je moral vsled krivičnega postopanja z interniranci v vojaško službo in je bil prideljen bivšemu kranjskemu pešpolku, kier so ga imeli celo za politično nezanesljivega. Tedaj si je še le upat pokazati svoje iredentovsko srce. Takim neznačajnim kreaturam smo bili izročeni I Sicer pa se ftl vseh dni konec in se nadejamo, da dobi tudi ta plemeniti, še danes na Kranjsko pristojen, Lah z drugimi vrednimi bratci Vred zasluženo kazen.
Begunci, stanujoči v mestu Ljubljani naj se zglašajo zaradi potrdil na plačilnih polah (za begunsko) podporo začasno pri mestnem popisovalnem uradu (Mestni trg 2, pritličje, nasproti glavni krušili komisiji).
Glavna tobačna zaloga. Glavna tobačna zaloga se nahaja še vedno v rokah zagrizenega, pod prejšnjim režimom obogate-lega Nemca Gruberja. Poživljamo N V, da takoj potrebno ukrene ter odda zalogo zavednemu Jugoslovanu 1 Povsod, kjer so se tujci na naše stroške redili, naj se takoj odstranijo madeži našega sto- in stoletnega hlapčevstva! Naša vlada naj prime krepko v svoje roke metlo ter povsod očisti Avgi-jev hlev! Nesnage je povsod še dovolj, posebno pa še v raznih uradih! Vse tujerodce ven iz javnih služb! Gnil birokratizem bivše mačehe Avstrije mora iz naše uprave zginiti I
Plemenitost srbskega vojaka. O priliki sprejema prvih sbskih vojakov v Belgra-du, so jih meščani obsipali s cvetjem. A srbski vojaki so govorili: K a j to d e 1 a t e, ljudje? Lemu nas kitite? Shranite radje za Angleže in Francoze. Oni so to popolnoma zaslužili.
V	teh besedah sa zrcali vsa plemenitost srbske duše.
Za bedne Srbe je včeraj došlo 260 kosov perila, 8 parov čevljev; firma Franzl-Prule darovala 63 kosov volnenega blaga. Vid Bratovž pa 50 m platna. V denarju !e prišla zd;Uha vsota. Trgovska šola Gartner e darovala 700 K.
Društvo za siročad prosi krajevni Narodni svet vljudno in nujno, naj upoštevajoč poziv, ki smo ga priobčili včeraj, izvede v svojem območju zbirko in jo v teku enega tedna pošlje semkaj na naslov: Društvo za siročad v Ljubljani, Poljanska c. 3 (Dobrodelnost).
Uradništvo, zdrami s«! Vsi stanovi se v sy[>b°dni Jugoslaviji v svrho varovanja svojih interesov nanovo organizirajo, sklicujejo sestanke, zahtevajo, da se odpravijo krivice prejšnjega sistema, le uradništvo menda se vedno spi spanje pravičnega. Zelo se motimo, ako menimo, da nam bo padala malte z miz naših predpostavljenih oblasti, ako ne bomo energično zahtevali remcdure. Zadnji čas je, da uradniške organizacije skličejo skupen sestanek vseh uradniških kategorij, kjer se naj vse uradništva se tičoče razmere prerešetajo, postavijo naj se smernice za novo organizacijo, ki naj neustrašeno brani interese duševno in gmotno tlačenega uradniškega stanu. Zahtevamo, da obstoječe organizacije takoj skličejo skupen sestanek! Uradništvo, zgani se, bije že 12. ura! Eden v imenu vseh.
Zveza jugoslovanskih železničarjev.
Prva seja osrednjega odbora se vrši v torek 17. dec. v društvenih pj-o3torih v Narodnem domu ob 8. uri zvečer. Ker je konstituiranje odbora, je polnoštevilna udeležba vseh odbornikov neobhodno potrebna. Predsednik: Deržič.
Nov list. Zagreb, 15. dec. (Izv. por.) Z novim letom prične izhajati velik katoliški dnevnik.
Poštni promet. V območju ljubljanskega in zagrebškega poštnega ravnateljstva je brzojavni, telefonski in promet z poštnimi zavitki zopet dovoljen, izuzemši vsled vojaške operacije ali večjih nemirov ogrožene. Sedaj spada med ogrožene kraje Koroška. Pisma se predajajo zopet zaprta. Glede prometa z Bosno, Hercogovino, Srbijo Cmo-goro ter ozemlje zrcali Jugoslavije bodo odredbe sledile.
ObrtnlKl! V soboto zvečer ob 8. se vrši v hotelu »Union", posebna soba, poleg točilnice prvi prijateljski sestanek obrtnikov, ki so v interesu splošnega obrtnega stanu. Sestanka naj se udeleže vsi obrtniki, ki se zanimajo za svoj poklic in bodočnost obrtne organizacije.
Pobijanje konj. Iz Škofje Loke porp-čajo: Narodna vlada je že Izdala neke na-redbe oz. prepovedi zaradi pobijanja konj, pač brezuspešno, ker ne zna po svojih Izvršilnih organih uveljaviti svoje avtoritete. Tu in sploh po vsem kamniškem in radovljiškem okraju ljudje sistematično pobijajo vojaške konje, nikdo ne skrbi, da bi se varčevalo javno imetje nove države. — Vprašujemo se,, čemu je orožništvo, ki. je v stari Avstriji tako vestno bilježilo »črne rike\
Iz Starega trga pri Rakeku. —
V	našo dolino sedaj težko prihajajo zunanje vesti, ker smo odrezani od glavne prometne črte, ko so Italijani okupirali postajo Rakek. — Nedavno smo tu doživeli akt boljševizma, ki pa ima svoj izvor v dolgotrajnih lastninskih bojih med gozdov bogato graščino Šneperk, last nekega nemškega princa in obmejnimi vasmi. Ta princ je marsikaterega kmeta opeharil za gozdne senožeti, ki so se nahajale v njegovih gozdovih. Sedaj se narod nadeja, da se mu vrnejo gozdovi in lazi, da bo on vžival bogastvo nad vse lepih gozdov, iz katerih so doslej tekli mili-
1*oni nemškemu princu za njegovo raz-:ošno in udobno življenje. Kmetje so v teh dneh osvobojenja prišli v graščino in odvedli par volov. Tudi se je streljalo. Orožništvo, poklicano iz Ljubljane, je vzpostavilo zopet red in mir, nekaj mladeničev pa je bilo odpeljanih v Ljubljano v zapore. Ljudje pa so sedaj še vedno zelo radovedni, kaj se je zgodilo z nekim orožnikom, ki si je z nasiljem in grožnjami prilastil nekaj litrov žganja v vasi Kozarišče. Lastnici je nastavil bajonet, češ, da jo takoj predere, če mu žganja ne izroči. Tako so orožniki nastopali pod Boroevičem v Italiji nasproti prebivalstvu! In tu v slobodni Jugoslaviji?
Popravek- V članku .Krvava justica" se je vrinila pomota v slučaju Ribničana Kovača. Ta zverinski slučaj je vodil podli rene-gat Bytzek, ne Julus.
Gospodarstvo.
PrepreCen načrt. Plem. nemški knezi, grofje Auersperg, Windischgr3tz itd., ki imajo na naši zemlji velikanske gozdove, so sklenili minulo poletje z nekim nemškim konsorcijem pogodbo, na podlagi katere so mu prodali vse svoje gozdove, da jih posekajo in les izvozijo, samo da to lesno bogastvo ne pride v Jugoslavijo. Toda Jugoslavija je prišla prej nego so pričakovali in tako je splaval po vodi lep načrt plemenite nemške gospode.
Koliko živil bo morala Jugoslavija uvoziti? Ko nastopijo zopet normalne razmere, bo Jugoslavija imela dovolj živeža ne-le zase, temveč ga bo mogla tudi še izvažati. Z žitom bode vsekako preskrbljena že s prihodnjo žetvijo, enako tudi z drugimi živili, izvzemši masti in mesa. Mast in meso pa se bosta morala na vsak način uvažati še par let, da se naša živinoreja in prašičereja nekoliko opomore. Do prihodnja žetve pa so veliki deli naše domovine popolnoma odvisni od uvoza. O Srbiji tu ne govorimo. Za Srbijo je živil dovoij v Solunu in se gre samo zato, da se popravi razdrta železniška proga, pa bo Srbija rešena skrbi. Hrvatski, Slavoniji, Bački in Banatu ne bo treba sploh ničesar uva-
žati, ker je tu živeža dovolj. Na uvoz pa so navezane vse ostale jugoslovanske zemlje. Računati treba, da bo okoli 2,200.000 ljudi iz Bosne, Hereo-govine, Dalmacije, Istre in Slovenije do prihodnje žetve odvisno popolnoma od uvoza živil iz inozemstva. Ako vzamemo poprečno 200 dni in pol kilograma na dan za osebo (ker smo navajeni stradati, bo ta množina pač zadoščala, da se rešimo največje lakote!) bi to zneslo 220.000 ton, ali približno 36.000 ton na mesec. To je vsekako razmeroma majhna množina, ki bi se pač lahko uvozila, samo treba primerne organizacije.
Zadnje vesti.
Karl ima mrzlico.
Dunaj, 16. decembra. (Lj. k. u. KB.) Kakor poroča »Wilhelm«, je na gradu Eckartsau obolelo več oseb za špansko boleznijo. Bivši cesar ima hudo mrzlico in mora ostati v postelji. Tudi štirje otroci so oboleli, ravno-tako tudi več služabnikov.
Prevoz češkoslovaške legije iz Italije preko Koroške.
Št. Vid ob Glini, 16. decembra. (Lj. k. u. KB.) Semkaj je danes prispelo nekaj italijanskih častnikov in vojakov, da zagotovijo prevoz šestih z italijanskega bojišča se vračujočih čehoslovaških divizij.
Trgovskh pogodba med Ogrsko in Češko.
Praga, 15. decembra. (Lj. k. u. KB.) Kakor poročajo »Narodni Listy*, se vrše pogajanja za sklenitev trgovske konvencije z ogrsko republiko. Na obeh straneh vlada za to največja pripravljenost, ni pa mogoče že sedaj udejstviti te pogodbe, ker je predvsem treba preskrbeti domače industrije in prebivalstvo s premogom, predno je mogoče izvažati premog na Ogrsko.
Vladna kriza na Madžarskem.
Budimpešta, 15. decembra. V madžarski vladi je izbruhnila kriza. Izstopili so konservativni elementi, na njih mesto pa stopijo ekstremni radikalci in socijalisti.
Demobilizacija ameriške armade.
VVashington, 14. decembra. (Lj. k. u. KB.) Reuterjev urad poroča: March je izjavil, da Zedinjene države demobilizirajo sedaj vsak dan 15.000 mož. Nadeja se pa, da ho to število mogoče v kratkem podvojiti. Vojni urad je sklenil demobilizacijo 842.000 mož v Zedinjenih državah in 140.000 mož Pershingovih Čet, ki se nahajajo v Evropi. Povratek teh čet je treba kolikor mogoče pospešiti.
Predsednik Portugalske rebublike umorjen.
Lizbona, 15. decembra. (Lj. k. u. KB.) Ko se je predsednik republike hotel odpeljati v Oporto, ga je nekdo ustrelil z revolverjem.
Lizbona, 15. decembra. (Lj. k. ir KB.) Reuterjev urad poroča: Predsednika so tri kroglje smrtno zadele. Vodja unionistične stranke je pod policijskim varstvom.
Lizbona, 15. decembra. (Lj. k. u. KB.) »Agence Havas« poroča: Predsednik Sidnio Paes je ob vhodu na kolodvor postal žrtev napada in zado-bil težke rane. Kmalu potem, ko so ga prepeljali v bolnico, je izdihnil. Morilca sp takoj aretirali, ravno tako tudi njegovega sokrivca. Policija je našla na kolodvoru tri mrliče. V mestu vlada veliko razburjenje. Gruče častnikov, podčastnikov in civilnih oseb korakajo po ulicah in zahtevajo maščevanje. Pričakujejo velikih manifestacij. Kakor se govori, bo Barbora Tama-gnini naslednik Paesev in bo sestavil vojaško vlado. V to svrho bodeta sklicani obe zbornici. Anton Paes, brat umorjenega predsednika, je bil ranjen s sabljo. Gamacho, vodja unionistov je pod policijskim nadzorstvom.
Razno.
Bivši cesar Karel — goljuf. Pokojni Franc Jožef je zapustil otrokom umorjenega prestolonaslednika Ferdinanda sedem milijonov v denarju. Ta vsota pa je pri reviziji oporoke manjkala. Po dolgem iskanju je prišel državni notar na dejstvo, da je bilo vseh 7 milijonov izplačanih bivšemu cesarju Karlu.
Državni otroci. Avstrijski generali so se na vse načine trudili rešiti iztrohnelo in bolno Avstrijo pred polomom, skušali so v raznih naredbah povzdigniti moralni niv6 razuzdane armade, ki je posebno v Vidmu slavila pravcate orgije razuzdanosti. Poznat je trpki socialni položaj takozvanih ženskih pomožnih sil, na katere je zrl priprost vojak z zaničevanjem in preziranjem. Te sile so mnogokje in večinoma služile vse drugačnim namenom kot so bile določene. Posledice so se kmalu pokazale in vrhovno poveljstvo je bilo primorano izdati obširne, nekake socialne odredbe v zaščito teh nesrečnic. Uvedli so sistem nadzornic, ki pa seveda niso odgovarjale socialnemu duhu sedanje dobe. Dalje so določili, da prevzame država nezakonske otroke teh žrtev v državno oskrbo. Oficir, ki je imel vidne posledice kakega razmerja, ni potreboval ničesar druzega, kakor da je podpisal kratko izjavo očetovstva in ženska pomožna sila je potem romala na Dunaj, kjer je oddala svoje dete — v državno otročnico. Avstrija pač je imela skrbeče srce za povzdigo čvrstega naraščaja.
Priporoča se trgovina z urami zlatnino 17 7—1	in srebrnino
Alojzij Fuchs
Šelenburgova ulica štev. 6.
Lastna delavnica za nova = dela in popravila. =
Postrežba točna.	Nizke	cene.
Prva jugoslovanska krojačnica
F. Potočnik, Šelenburgova ulica 6,1. nadst.
akademično izprašani krojač na tehnologičuem muzeju v Parizu, bivši večletni modellr, modni damski risar akademije v Švici.
obleke za dame in gospode po najnovejši modi. Obračanje kostumov.
Najnovejši modeli vedno na razpolago.
mu
Croatia zavarovalna zadruga v ZAGREBU
usoja si naznaniti, da ustanovi s 1. dec. t. 1. svoje
glavno zastopstvo
za Kranjsko, Štajersko in Koroško s sedežem v Ljubljani, Stari trg štev. 11 ter da je vodstvo tega zastopstva poverila gospodu
Stanku Jesenko, ^oVu«m“n” blagom “
Priporočuje g. Stanka Jesenko kot našega glavnega zastopnika vsestranski pozornosti in podpori, beležimo
velespoštovanjem	4	3—2
CROATIA, zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Z ozirom na poleg stoječo objavo čast mi je javiti slavnemu občinstvu, da sem prevzel
GLAVNO ZASTOPSTVO
našega jugoslovanskega zavarovalnega zavoda
CROFITIfl zavarovalna zadruga
ustanovljena leta 1884 v Zagrebu, ter prosim, da mi ono zaupanje, katero mi je doslej Izkazovalo, blagovoli ohraniti tudi v nadalje.
Velespoštovanjem
Stanko Jesenko, Ljubljana, Stari trg 11.
Listnica uredništva.
Anonimnih dopisov ne priobčujemo. — Črnomelj: Priobčimo.
Listnica upravništva.
Zunanji naročniki naj nam opro-ste, če ne dobivajo lista še isti dan, ko izide. Storili smo vse potrebne korake, da se urede poštne zveze tako, da se bo lahko naš list vsak dan že z jutranjimi vlaki razpošiljal in ga bodo povsod dobivali še isti dan.
^tonnunnia s pohištvom ali brez njega OldllUvdlljC išče urednik »Jugoslavije".
Prijave prosimo na naše uredništvo, Stari trg 19 ali na naše upravništvo, Marijin trg štev. F.	18
Inualifinm v Ljubljani in po vseh večjih IIIVulillUIII krajih širom naše države se nudi s prodajanjem dnevnika ..Jugoslavija* lep stalen zaslužek. Pojasnila daje upravništvo v Ljubljani, Marijin trg 8.	19
Stavce in strojnika tiskarna" v Ljubljani, Stari trg 8.	20
Ifimim dobro ohranjen pisalni stroj. Po-IVUpIIII nudbe pod »Pisalni stroj", Ljubljana, poštni predal 74.	21
AlolfC Cht?l Podobar in pozlatar ima svojo HIUIVO OUIlI delavnico še vedno v Lasnikov! hiši, a vhod ni več z Marijinega trga. temveč z Wolfove ulice št. 1.	8 2
Raznašalce in raznašalke ter kol-
za Ljubljano in predmestja sprejema upravništvo »Jugoslavije". 14
porterje
Učenca in vlagalko sirarna v Ljubljani,
Stari trg 19.	15
Prnriaialpa za dnevnik Jugoslavijo sprej-riUUaJfllbU niemo po vseh večjih krajih. Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno razširjenje)sme naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 3
PnvorionilfO za nab*r3nje naročnikov za ruvuljCIllAC »Jugoslavijo" sprejemamopo vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta kolportaža (svobodno razširjenje) in sme tore( vsakdo, seve kdor je od nas pooblaščen za to — nabirati naročnike. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije.	11	3
Šivilja In učenka upravništvo. £-3-3
*
Najpomembnejše prostore za plakatiranje v Ljubljani in vseh predmestjih ima	92
zavod za reklamo In snaženje j\l. Jrfatelič
Ljubljana, Kongresni trg št 3/L
Lepa božična darila /
FR. ČUDENJ Prešernova ulica
zlate, srebrne ure, briljanti, velika izbira srebrnih okraskov, posebno lepi svečniki i. t. d. Vabi na ogled in se priporoča
315-3	tvrdka	Čuden.
Kurentov album.
Zvezna tiskarna v Ljubljani je izdala humorističen almanah »Kurentov album", ki vsebuje mnogo zanimivih šaljivih povesti, pesmi, črtič in smešnic. Album ima tudi mnogo humorističnih slik najboljših slovenskih slikarjev.	13
Smeto trdimo, da še nobena knjiga pri nas ni vzbudilo toliko zabave in smeha kot ravno ta album. Kdor hoče za nekoliko trenutkov pozabiti moreče skrbi sedanjosti, kdor rabi razvedrila ter se želi zopet enkrat od srca nasmejeti, naj ga naroči. Stane 4 krone 20 vinarjev.
Naročnina se pošilja na upravništvo »Kurenta" v Ljubljani, Marijin trg št. 8.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek.
Tiska Zvezna tiskarna.