DECEMBER
1	S Natalija
2	0 Bibijana ®
3	P Frančišek Ks.+
4	S Barbara
5	N 2. Adventna li P Miklavž
8	S Spoč. M. D, 7 T Ambrož
9	č Gorgonija
10	P Melkijad + g;
11	H Damask
12	N 3. Adventna
13	P Lucija
14	T Spiridijon
■15 S Kv.-Kristijana+ IG C Evzebij
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Za vero te narod — ta pravico in resnico — od boja do mogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASIL© DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organisations)
■AJtTAJCZjtl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILOVBNSXa
Lin v ZDRUŽENIH
DKŽAVAN AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.)
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 4, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Zagovorniki zakonskega predloga o mezdah in delovnih urah pridobili v poslanski zbornici 218 potrebnih podpisov, da bo mogel priti predlog iz odbora pred celokupno zbornico. — Voditelji delavstva prispevali svoje.	_____
Washington, D. C. — Prvi del dolgotrajne borbe za delavski mezdni predlog, ki so jo vodili administracijski voditelji v poslanski zbornici, je končno dobljen, ko bo odbor £a pravila primoranf, da bo ta predlog oddal v razpravo
BOJE SE ZA SVOJO OBLAST
Industrijalci kriče proti predlogu glede licenc.
HITLER
POSREDUJE?
Govori se, da skuša doseči mir med Japonsko in Kitajsko.
Šanghaj, Kitajska. — Diplomatski krogi prispisujejo veliko važnost obisku nemškega poslanika za Kitajsko pri kitajskem vrhovnem poveljniku Čiang Kai-šeku. Govori se Chicago, 111. — Industrijalci | namreč, da je to znamenje, da
^ 7 TTA I "1 In M fl lrul\ s\ L% J	LJ 1.... I J	T.	. 1 TT«H	.	v
celokupni zbornici. Potrebno	.r.	, i .
je zdaj še, da ga zbornica tu-	^bl kon-|Je p,odvzel Hitler Posredoval-
di odobri.
gres ne odobril takozvanega j no delo za mir med Japonsko Borah-O'Mahoneyevega pred- in Kitajsko. Njegov nagib pri loga, po katerem bi si morala tem, pravijo, je zlasti ta, da vsaka industrijska družba, ki, bo pokazal, da jlaihko naciji posluje v meddržavnem pro- uspejo v tem, pri čemer so de-_.............; _	_ metu' dobiti federalno licencoj mokratične države dosegle le
svo jihrok""kak' zakonski "pred- Z,& °bra,t" Zveza illinoiških 1 polomijo. Seveda pa bo med log. Od 16. novembra dalje dustnJalcev J© imela zadnjo pogoji za mir prvi ta, da se .......sred0 tukaJ sv°J'e zborovanje, Kitajska pridruži zvezi faši-
Prva zmaga se je dosegla ta četrtek, ko se je med poslanci nabralo 218 podpisov, ki so potrebni, da se primora kak zbornični odbor, da izpusti iz
UPRAVIČENA ZAHTEVA
Milwaukee, Wis. — Usluž-benstvo tukajšnje, Allis-Chal-mer družbe, ki spada pod CIO, je na zborovanju zadnjo sredo sklenilo, da bo zahtevalo od družbe delitev dobička, ki se jim ima izplačati v obliki bonusa. Povdarjajo pri tem, da se jim ne more odrekati pravica do njih dela dobička, ki so ga oni sami pomagali napraviti.
je delavski odbor zbornice . ,	---
zbiral te podpise; delo je na- n* ka^rem_so govorniki z vso stičnih držav.
predovalo skrajno počasi, kaj-	po tem P^dlogu.
ti nasprotniki predloga, zlasti ,Vzr°k Zua. to pac 0cividen: Z veleindustrijski interesi so na- hcenc°binamrec prišli pod
peli vse sile, da preprečijo, da ■'^j^^J^^t vla" bi predlog prišel na glasovanje. V odboru za pravila je ležal predlog že od meseca
avgusta, in sicer v prvi vrsti 2aradi odpora članov iz južnih držav, kateri so bili v skrbeh za tamkajšnje industrijalce, kajti predTog, ako bo sprejet, bo te prisilil, da bodo morali povišati svojemu delavstvu sedanje sramotno nizke plače, po katerih je zlasti jug na glasu. Po obstoječih pravilih pa zbornica ne bo mogla pričeti z (razpravo o predlogu pred 13. decembrom.
Da se je moglo dobiti dovolj podpisov med poslanci, se Je zahvaliti predvsem delavskim voditeljem. Aktivna je bila zlasti Leiwisova CIO (organizacija, ki je osebno in po telefonu bombardirala poslance z zahtevo, naj peticijo podpišejo, češ, da bodo s tem P°kazali svoje prijateljstvo do delavstva. Poslance z juga pa So zopet drugi pridobili z grožnjo, da se bo v zakonskem predlogu za farmarje, ki •le točasno v razpravi, nasprotovalo določbam glede bomba-^a> kar bo prizadelo zlasti ako bodo ti kaj nasproto-Vali delavskemu predlogu.
Tudi delavska federacija je 8 Pritiskom prispevala svoj ~el» da bo mogel priti predlog1 v splošno obravnavo. Njen Predsednik, Wm. Green, se si-; cer ne strinja z vsemi določbami v predlogu, vendar ga v splošnem odobrava. Kakor že Poročano, se je pred nekaj dnevi izrazil, da se morajo \ nlem izpremeniti določila gle-de najvišjega delovnega časa, kakor je, zdaj v predlogu, namreč 40 ur na teden, in se ftl°ra ta čas znižati, češ, se-danje poslabšanje delovnih r&zmer jasno kaže, da se mo-ra delovni čas skrajšati, da bo industrija lahko nudila delo Clm največ brezposelnim Green se tudi ne strinja s tem da bi posebni vladni odbor bil Postavljen za to, da bi določe-Val Plače in ure v posameznih delih dežele.
Delavski predlog je bil od senata sprejet že zadnje po-
de in s tem bi bilo tudi konec 'dosedanje takorekoč neomejene oblasti industrijskih magna-tov nad delavstvom.
-o-
JUNAŠKA DEČKA
Chicago, 111. — Edw. Pa-nenka iz Lyonsa in Craig Wagner iz Brookfielda, stara po 13 let, sta v Lincoln osnovni šoli v Brookfieldu, kamor pohajata, proslavljana kot'neustrašena junaka, in sicer za-
tr	A	... radi čina, ki sta ga izvršila
v svrho, da se ugotovilo oo	i	, .
w * L „ 22- novembra, o katerem pa
PREIZKUSNO ŠTETJE BREZPOSELNIH
KRIŽEM SVETA
i r"
— Rio de Janeiro, Brazilija. — Porotniki v Braziliji bodo morali biti v bodoče skrajno vestni in natančno preštudirati vse dokaze. Po novem zako-
MINISTER
JPOTUJE
Francoski zun. minister odšel na obisk v štiri države srednje Evrope.
Pariz, Francija. — Francoski zun. minister Delbos se je odpravil na daljše potovanje, ki bo, kakor preračunano, trajalo 17 dni in se bo raztezalo preko štirih držav, namreč Poljske, Čehoslovaške, Jugoslavije in Rumunije.
Namen potovanja je očivi-dno ta, da pridobi Francija v tesnejšo zvezo te države,ki so že zdaj bolj ali manj prijateljske z njo. Trdi pa se, da nu bodo namreč obdolženi kri- bo skušal minister predvsem Ve prisege, ako se bo od so-1 razbliniti strah, ki je navdal dišča ugotovilo, da so podali | male države, ko so se po zad svoj izrek v nasprotju z dokazi, nji konferenci v Londonu med — Tokio, Japonska. — Tu- Anglijo in Francijo razširile kajšnja vlada je sledila vzgle- vesti, da nameravate ti dve
iz Jugostavije
Pretkan dolenjski ropar in razbojnik Urbane se zna spretno skrivati pred orožniki. — Velika nemška propaganda na ozemlju Jugoslavije. — Smrtna kosa. — Še druge novice in vesti iz starega kraja.
napačni podatki, ki so se u tegnili navesti ob času prostovoljnega priglašanja brezposelnih, od 16. do 20. novembra, se je ta teden izvajalo preizkusno štetje, katerega so izvršili poštni uslužbenci. To štetje pa se ni izvršilo v splošnem, marveč izbrali so se le nekateri deli mest. Na podlagi teh ugotovitev se bodo računale morebitne napake sorazmerno za celokupno štetje. Šele nato se bodo pregledale karte, s katerimi so se brezposelni prijavili, in končni rezultat štetja bo objavljen okrog 4. januarja, o
LA GUARDIA ZAPUSTIL REPUBLIKANCE
New York, N. Y. — Tukajšnji ponovno izvoljeni župan La Guardia je doslej po imenu spadal k republikanski stranki, dasi ni imel z njo nič skupnega. Zadnjo sredo pa se je objavilo, da je to stranko uradno zapustil in pristopil k ameriški delavski stranki, katera mu je tudi pomagala do ponovne izvolitve.
-e-
VOZNIKI BUSOV KONČALI STAVKO
Cleveland, O. — Šest dni trajajoča stavka voznikov avtobusov Greyhound družbe se je končala v sredo zvečer, ko se je s pomočjo vladnega posredovanja dosegel sporazum med družbo in vozniki, pri čemer ste morali obe stranki popustiti. Vozniki so dobili nekoliko povišanja v plačah.
je javnost šele zdaj izvedela. Omenjenega dne je zašel na hodnik šole neki stekel pes in ogrožal otroke; nekega dečka je tudi obgrizel. Vodstvo šole je dalo povelje, da se otroci zapro v sobe, dokler se žival ne ukroti. Ta dva dečka pa sta tedaj opravljala šolsko patrulno službo in kot taka sta se zavedala dolžnosti, da skrbita za varnost drugih. Vrgla sta se na psa, ki je bil precejšnje velikosti, in se borila z njim, dokler ga nista imela na tleh pod kontrolo. Bil|a pa sta pri tem nevarno obgrizena in takoj odpeljana v bolnico, a sta zdaj že izven nevarnosti.
-o-
List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod lira katoliške Slovence v Ameriki.
du svojih zaveznic, Nemčije in Italije, in je preteklo sredo uradno priznala nacionalistično špansko vlado generala Franca. Tudf~MandŽuktto bo v kratkem storila isto.
— Hagen, Nemčija. — V svojem govoru, ki ga je imel preteklo sredo, je minister za verstvo, H. Kerrl, izjavil, da naziji ne nameravajo ustanoviti nikake državne cerkve, marveč, da je njih cilj, napraviti enake vse verske organizacije.
-o-
ZION GLASUJE O "POHUJŠANJU"
Zion, 111. — V tukajšnjem mestu, v katerem gospoduje znani Voliva (ki trdi, da je zemlja -plošjčata)} se vršii to soboto ljudsko glasovanje glede tega, ali sme biti v mestu kegljanje in nekontrolirana kino gledišča. Stranka, ki ji načeluje Voliva, je absolutno nasprotna kegljanju, češ, da je pohujšljiv šport, kino filmi pa se smejo kazati le tisti, ki jih Voliva odobri in za nje tudi pristojbino kolekta. Druga stranka pa hoče končno rešiti mesto Volivinega dikta-torstva in zahteva svobodna kino gledišča in svobodno kegljanje.
državi prepustiti srednjo Evropo popolnoma pod Hitlerjev vpliv. Povedati jim namerava, da o tem ni govora., pač pa, da se snuje načrt, po katerem se naj bi združilo v zvezo devet evropskih držav, med katerimi bi bile tudi Nemčija in Italija,toda brez Rusije. Franciji ne ugaja posebno, da bi bila Rusija izključena, toda pristala je le zato, ker ima biti ta zveza izključno le evropska.
-o-
DEČEKI POVZROČAL ZMEDO MED MATERAMI
Boston, Mass. — Skozi zad nja dva meseca so se v gosto obljudenem Maverick odseku tega mesta dogajale čudne reči, ki so povzročale številne prepire in sumničenja ter včasih nevarne nemire. Nekdo si je namreč privoščil šalo, da je zamenjaval otroke iz enega vozička v drugega. Lahko si je misliti osuplost in paniko matere, ko je po povratku iz trgovine k vozičku, ki ga je pustila na cesti, zagledala pred seboj popolnoma tuj obraz. Zadnjo sredo pa so ugotovili, da je to delal neki 14 letni deček, kateri je bil poslan nato na opazovanje v umobolnico.
Urbane na martinovanju
Krško, 15. nov. — Martino-vanje je zlasti v časteh pri Dolenjcih, ki žive sredi vinogradov. Saj ga skoro ni domačina, ki bi se za Martinovo nedeljo ne pripravil z gosjo pečenko, da jo mirno použije ob kozarčku pristnega cvička. Na ta starodavni običaj pa ni pozabil tudi zloglasni razbojnik Jože Urbanč. Zahotelo se mu je tolste pečenke in dobrega cvička. Ker pa so mu postala v zadnjih dneh tla na Krškem polju prevroča, se je napotil v soboto preko Krke, da poskusi kapljico iz goric, ki leže v neposredni bližini Gadove peči. Spotoma se je o-glasil pri svojemu znancu v Pošteni vasi -pri Sv. Križu, s katerim se poznata še iz časa, ko sta skupaj preštevala dne-
letje in torej čaka zdaj le še na odobritev poslanske zbornice. Pričakuje pa se, da ga bo ta znatno izpremenila, in bo torej potrebna posebna konferenca med zastopniki obeh zbornic, da se izravnajo razlike, predno bo predlog končno uzakonjen.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
Dve osebi ste bili ubiti v železniški nesreči, ki se je nedavno pripetila blizu mesta Bluefield, W. Vs., in 73 jih je bilo poškodovanih. Eden železniških vozov je skočil s tira ter zletel navzdol, pri čemer se je dvakrat prekopicnil.
la, ki jih pod imenom "Evropska korespondencija" dobivajo tudi razna slovenska uredništva.	(TORD).
-o-
Hud bik
V	Bodislavcih pri Mali Nedelji je 35 letni cestar Matija Horvat krmil živino v hlevu. Ko je prišel do bika, je ta zdivjal, ga vrgel na tla in ga močno poškodoval. V bolnici, kamor so ga odpeljali, so dognali, da. mu je bik zlomil obe nogi in levo roko.
Smrtna kosa
V	Ratečah je umrl Franc Bergant, posestnik in ključar župne cerkve star 64 let. — V Mariboru je umrla Ivana Kreuh, vdova po železničarju stara 69 let. — V Velikih Poljanah pri Ribnici je umrl
ve v zaporu. Odšla sta skupaj Jožef Lunder, bivši župan in v zidanico, v kateri gotovo ni- cerkovni ključar in oče dveh sta trpela žeje. Ker pa so gg. duhovnikov, brusniškega žup-orožniki tako vroče naklonje- nika in dekana v Kozjem. Star ni Urbanču, da so mu vedno j je bil 86 let. za petami, so tudi tokrat poskrbeli, da se ne bi prosto iz-prehajal. Toda komaj so dobro izprašali mater in brata, se je vrnil Urbanč s prijateljem iz zidanice in v slutnji bližnje nevarnosti pobegnil čez drn in strn. Pri tem je izgubil klobuk, lepo modro obleko pa je zamazal v blatu, kar pri tako nesrečnem martinovanju ni čudno, a je bilo sila potrebno, da je utekel.
Verjetno pa je, da se bo kljub vsestranski pomoči svojih prijateljev in znancev slej ko prej zn,ašel v celici, iz katere ne bo izhoda.
-o-
Nemška propaganda Ljubljana, nov. 1937. — Nemčija razvija na jugoslovanskem ozemlju veliko kulturno in politično propagando. Tudi to poletje je prišlo v našo državo veliko število nemških turistov, in to kljub težavam, ki jih povzročajo devizni predpisi. Nemci imajo na splošno stroge predpise, ki onemogočajo njihovim državljanom turistično potovanje v inozemstvo. Cilj potovanja njihovih ljudi je spoznavanje gospodarskih, kulturnih in na rodnih pogojev v Jugoslaviji. Večino tega dela opravijo mladi Nemci, ki hodijo peš posebno po Sloveniji, spoznavajo teren, delajo tajne strateške načrte in zbirajo potreben materijah Ti ljudje obiskujejo naše redke Nemce, jim prinašajo nacistično slovstvo in snujejo tajne hitlerjev-ske krožke. Na ta način posta jajo naši Nemci iz dneva v dan bolj predrzni, kar jim niti ni težko, ker ima večina njih obenem v rokah močan kapital.
Nemško propagandno ministrstvo je pričelo v zadnjem času izdajati v srbskem jeziku tedenska tiskovna poroči-
Hranilne vloge.
Hranilne vloge po naših hranilnicah so se povečale od 1. junija do 1. julija za 242 milijonov dinarjev in so znašale 11.632 mil. Din. V istem razdobju od lani so se povečale vloge za 152 mil. Din. Povečanje znaša pri državnih zavodih 105, pri samoupravnih hranilnicah 12, pri bankah pa 125 milijonov dinarjev. — (TORD).
-o-
V spanju s kozolca Nekega večera je šel 54 let-ni dninar Filip Lemut z Laškega, počivat na kozolec. V spanju se je obračal in se pri tem skotalil z visokega kozolca na tla. Pri padcu si je močno pretresel možgane in je dobil tudi hude notranje poškodbe. Odpeljali so ga v celjsko bolnico.
-o-
• Od doma je odšel Kakor poročajo iz Brezovice pri Ljubljani je odšel od doma Jože Bizjak, star 72 let, ki je nekoliko omejen. Rojen je bil v Sv. Križu na Vipavskem.
Zlata poroka
V ožjem krogu svojih sorodnikov sta dne 7. novembra slavila zakonca Anton in Terezija Mulej, posestnika na Babnem pri Celju zlato poroko. Cerkveno opravilo je o-pravil celjski opat Peter Ju-rak v domači farni cerkvi na Babnem.
■ ■ 'O"
Nesrečen padec
Jakob Dečman, občinski revež iz Male vasi pri Ježici je doma tako nesrečno padel po stopnicah, da je dobil hude poškodbe po glavi in se mu je vlila „kri iz ušes in nosa ter so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 4. decembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,
Izhč ja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva ih uprave: 1849 W. Cermafe Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
„$5.00 _ 2.50 _ 1.50
celo leto_____________ h.. -
a pol leta —i i ,„„,i-
Za če rt leta_________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za ce o leto_______________$6.00
Za pol leta__________3.00
Za če rt leta____.____________1.75
Posan ezna Številka ________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ________________
For half a year______
For three months________
„$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____________$6.00
For half a year_________3.00
For three months_________1-75
Single copy _____________________________ 3c
D spisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d ^poslani na uredništvo vsaj dm in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrata.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Kam naj se nagnem?
Trenutno je dnevna situacija v politiki ta-le: izgleda, da S3 stopile Italija, Nemčija in Japonska v neko alianco, ki bi bila naperjena zoper komunizem, kakor pravijo. Na drapi strani bi bila Rusija, Francija in Anglija in nekaj malih držav. To bi bila demokracija, ne toliko komu-nize n.
Zgodovina pozna "Sveto Alianco", katero so sklenile Avstrija, Nemčija in Rusija ob Napoleonovih zmedah. Tem aliirancem je šlo tedaj zoper nove ideje, kakršne so bile kot posledica francoske revolucije. Politično je bila to p:'av malo kaka "sveta" alianca, ker so bile mnoge ideje iz francoske revolucije prav dobre, in so se, kakor zopet zgodovina izpričuje, uresničile več ali manj v demokraciji, ako je prava demokracija. Politično početje tedanjih ali-irancev je merilo le na zasiguranje starih nazorov o privilegiranih, in ti so se morali demokratičnim nazorom umakniti, Sveta Alianca jih ni mogla rešiti. Prav, da jih ni.
Kako pri novi politični konštelaciji ? Ali se postavljajo fašistične sile — Italija, Nemčija, Japonska — res zoper lemokracijo, in bi spadala v območje demokracije tudi Rusija, in bi komunizem stopil v ozadje, kakor bi bilo gotc vo posebno v Angliji in tudi v Franciji ? Težko bi bilo kaj takega trditi, ker Rusija nikakor ni demokratična in bi t( žko odnehala od prav, strastnega komunizma.
Kaj pa glede civilizacije? Res vidim trditev, da bi bilo djano za civilizacijo, ako se fašistične sile združijo in zmagajo. Kot povsem umevno, moremo govoriti le o zapadli civilizaciji, in ta je kolikoMoliko zopet le krščanska. Kako bi bilo s to krščansko civilizacijo, če zmagajo faši-stičr.e sile? Japonska je paganska, to stoji, Nemčija postaja bolj in bolj, to je jasno že danes, in zadnje dni je prav Mussolini sam namignil, da bo treba udariti "mehki" katolicizem, kar je naravno, ker fašizem je v bistvu paganski. Tako že v ideologiji pri fašistih. Paganizem se kaže tudi v dejanju. Japonec je brezobzirno nasilen proti Kitajcem, Italijan je bil nasilen proti Etiopcem in Nemec javno rdi. da si bo osvojil Ukrajino in še več. Nasilje je pa čist ag;mizem. Ali naj se nagne katoličan na to stran, ki s svoj m paganizmom preti uničiti krščansko civilizacijo? Težko.
Kaj pa pri — demokraciji, toraj Rusija, Anglija, Fra icija? Zopet je malo verjetno, da bi vsaj Rusija popustila pri svojem komunizmu, dasi Anglija in Francija nist i komunistični. Ce zmaga ruski komunizem zoper paganski fašizem, bi to pomenilo zmago komunističnega paganizma zoper fašistični paganizem, in za krščansko civilizacijo je enako djano. Ali se more katoličan nagniti pri sedanji konštelaciji na to stran, na stran neke — demokracije? Kam naj se toraj nagnem?
Katoliška cerkev, toraj pravo krščanstvo, ne bo podlegla nikoli, ampak krščanska civilizacija na sebi ni katoliška cerkev. Ta civilizacija lahko podleže, in nevarnost ji preti prav od obeh strani, od fašizma in komunizma, dasi je ta odet v plašč — demokracije. Dogodki v Španiji so na :;unaj stranskega pomena, pa morejo zajeti pri borbi za civilizacijo največji pomen in igrati najvažnejšo vlogo. V V;?i jasnosti pa morejo to pokazati le dogodki, kakor se bodo odigrali v bodočnosti. Vsekako gremo težkim časom nap-oti.
Zadnje tedne šo zopet padle cene delnicam na borzah. Nekatere delnice so padle skoro še globje, kakor v zadnji krizi. Neki hudomušnež je v pogovoru dejal: "Ti prijatelj, ali se spominjaš zastave, ki vihrala nad glavno ameriška borzo zadnja leta?" — Seveda se" — odgovori drugi. — "Veš, zaupno ti povem: tisto je bila moja srajca, ki sem jo zgubil leta 1929!"
Pravijo, da je Henry Ford označil sedanjo krizo kot le "začasni pojav". Listi pa pravijo, da je Ford pozabil razložiti, namreč kako dolg je, ali bo ta "začasni pojav".
Zakaj med amerikanskimi dijaki ni najti toliko zani-marja za radikalne ideje, kot n. pr. v Evropi? London-'
ski "Mirror" ugotavlja tako le: "Zato, ker Amerikanci skrbe, da njihovi dijaki niso lačni. Sit človek je zadovoljen in se z radikalizmom ne peča, ljubši mu je šport, kot pa trud za prevratne ideje." — Ne samo nekoliko, ampak precej je uganil.
OBLETNICE IN DRUGE VESTI IZ JOLIETA <
Joliet, III.
Komaj sem oddal na pošto zadnji dopis kjer je bila med med drugimi vestmi tudi vrstica
—	"Ko so me zibali mamica moja . . .", že vidim drugi dan v lokalnem listu krasno sliko: slovenska mati s svojim sinom in sicer je to Mrs. William Bevan ter sin William Jr. Mrs. Pauline Bevan je starejša hčerka obče-znane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Joseph Slapničar s 311 Summit St. Gotovo je ta lepa slika prinesla staremu očetu in materi vesel spomin onih let — "ko smo jih zibali . . ." Mar ni to veselo? Kdo naj še reče da naše slike in pesmi nimajo resnega pomena?! — Škoda, da se Mr. Slapničar zadnje čase počuti bolehnega. Želimo mu trdnega zdravja!	I
Dne 21. nov. so v naši cerkvi1 pri 6 sv. maši obhajali 50 letni jubilej zakonskega življenja John in Frances Mandel s 703 Ruby St. Poročena sta bila 23. nov. leta 1887 v fari Čatež pri Zaplazu, Jugoslavija po tedanjem župniku sedaj pokojnem g. Karol Ofer. Priče ali tovariši so jima bili Anton Mandel, brat slavij enca in Ana Kompare. Slavljenka, Mrs. Mandel se je poprej pisala Frances Jerši, iz istega kraja doma. Mr. Mandel je bil rojen 31. dec. leta 1859, njegova soproga pa 23. marca 1865. Mr. Mandel je prišel v A-meriko leta 1891 in sicer naravnost v Joliet, 111. Kmalu potem se je preselil v državo Pennsyl-vanijo v mesto Colbluff Hacket in od tam v Imperial, kamor se je naselila tudi Mrs. Mandel, ki je prišla leta 1900 iz stare domovine. Mr. Mandel je bil zelo aktiven na narodnem polju v svojih mladih letih, ko je stanoval v-Penni. Bil je ustanovnik in večleten uradnik dr. sv. Barbara št. 24 in dr. sv. Jožefa št. 29, JSKJ. Ko je dr. sv. Jožefa štelo 100 članov in je bilo preveliko za se zbirati in zborovati v njegovem domu, jim je sam kar kupil eno hišo, da so jo imeli kot svojo dvorano ali dom. Seveda je društvo potem od časa do časa in ob raznih prilikah vrnilo njemu denar za kupljeno hišo.
—	Leta 1907 sta se z družino vrnila v Joliet in si kupili lepo posestvo na vogalu Ruby in Vine St., v katerem še danes, oziroma letos, obhajata zlati jubilej poroke. Svoja prva leta v Jolietu je bil Mr. Mandel uslužben pri 111. Steel Co. in do kakih deset let nazaj pri Phoenix Mfg. Co. Sedaj seveda živi v pokoju. — Oba Mr. in Mrs. Mandel sta še danes člana dr. sv. Petra in Pavla št. 66, JSKJ. Njuna leta za-
konskega življenja so bila blagoslovljena z devetimi otroki. Trije so umrli, živijo pa še John, Charles, Helen omož. Sterniša in Frances omož. Malnar, ki je sedaj vdova, Peter in Frank. (Peter je bil dvojček s Pavlom, kateri je pa umrl že kot dete.) — Res, zanimivo je slišati njuno pripovedovanje, ko govorita o svoji preteklosti in pravita, da sta zadovoljno živela do teh bogatih let. — Da bi ju le vsemogočni Bog še dolgo let ohranil zdrava in vesela med nami. Kličemo jima k njuni 50 letnici zakonskega življenja prisrčen živeli !
Kakor pri marsikateri hiši ustavijo raznovrstne neprilike ali bolezni veselje, tako je bilo tudi na 1118 Highland Ave. pri Mr. in Mrs. Mathew in Anna Terdich, da niso že lansko leto slavili svoje srebrne poroke. Zato so se pridni sinovi in hčere s številnimi prijatelji zbrali in na večer 14. nov prijetno presenetili omenjena srebrnoporo-čenca, ki sta letos seveda slavila že 26 leto svojega zakonskega življenja. Kakih 50 ljudi, prijateljev in znancev je vdrlo v njih krasen dom in ti so obložili mizo s številnimi dobrotami "vsega božjega na svetu za jesti in piti", kot pravijo slavljenci. Skupno so tudi slavljencema podarili lep dar, ki jih bo spominjal njunih številnih prijateljev. Mr. Terdich je doma iz fare Draga-tuš, vas Sipek, Mrs. Terdich je pa iz Omaha, Neb. Mr. Terdich je prišel v Ameriko leta 1908 naravnost v Joliet k svojemu stricu sedaj pok. Antonu Terdi-chu, ki je bil gostilničar in znan kot "Ta bolj i Tone", na katerega je slavljenec še danes ponosen. — Slavljenca sta se poročila 14. nov. 1911 v naši cerkvi sv. Jožefa in ju je poročal takratni župnik Rev. John Kranjc. Tovariši so bili Martin Stefanich in Mary Simonich; John Nemanich in Mary Lukanich; George Ba-bich in Katarina Korevec. — V 26 letih njunega zakona se jima je rodilo pet krepkih sinov in ena prijazna hčerka: William, Mathew, Anton, Fi*ank, Anne in Edward. Mr. Terdich je zadnja leta pred prohibicijo tudi uspe^ šno vodil gostilno v prostorih njegovega strica na ' Ruby St. Tedaj je bil današnji slavljenec zelo aktiven pri raznih pevskih skupinah in je bil tudi predsednik nekdanjega pevskega zbora "Slovenec", katerega je vodil tedanji pevovodja in organist Mr. John Kovačič, ki vodi cerkveni pevski zbor v Waukeganu. — Mr. Terdich je zadnjih 20 let uslužben v tukajšni Public Ser vice Co. — Naj da Bog slavljencema še dolga leta zdravja in
življenja, da bi srečni in zadovoljni obhajali še tudi zlati poročni jubilej. — Pozdravljeni!
Omenim naj tudi to, da so Mr. Terdich in čela niegova družina člani dr. sv. Petra in Pavla. — Enako spadata k omenjenemu društvu tudi Mr. in Mrs. Mandel.
Naš ugledni trgovec in rojak Martin Gorsich na N. Hickory St. je v kratkem izgotovil predelavo svojega lepega poslopja in tako ima sedaj na razpolago ljudem poleg svoje moderne trgovine z grocerijo in mesnico tudi nad vse lepo dvorano za razne shode in podobne družabne sestanke. Dvorana pa nosi prav prilično ime "The Town Hall".
Mestni župan Jones z okrajnim in občinskim odborom pripravlja obširen program, na katerem je poprava ceste, mosta in javnega poslopja, kar bo stalo več tisoč dolarjev. Obenem bodo ta dela dala precej ljudem potrebnega zaslužka. Torej, dela dovolj, delavcev tudi. — Pa denar? — Well, nekdo ga že mora imeti.
Petnajst tukajšnjih združenih društev raznih jednot, družb in zvez, kot KSKJ, JSKJ, DSD, SNPJ, WCOF, SŽZ in dr. Triglav, se pripravljajo, da dne 31. decembra prirede veliko skupno proslavo ob slovvsu starega in nastopu novega leta. Da bo bolj veselo, je najeta Daichmanova orkestra, ki sestoja iz sedem godal. Pripravlja se torej nekaj novega. Imajo sedaj s seboj pevko, ki bo skupno z godbo zapela nekaj pesmi. Oseba, ki bo predstavljala staro leto je izvežbana in bo njeno ime že pozneje naznanjeno. — Hm, katera deklica bo neki predstavljala in nam voščila novo leto? Ja, tega pa ne bomo vedeli do omenjenega večera. Na programu bo še veliko drugih zanimivih točk, katere bodo o pravem času javnosti naznanjene. — Že sedaj častitamo
—	Miss 1938!
John L. Živetz, Jr...
-o--
KAJ NOVEGA V OGLESBY
Oglesby, III.
Dne 16. nov. je umrl rojak Mihael Šušteršič. Bolehal je že precej časa. Zapušča tri otroke; sina Freda in dva pastorka Josephine in Mihael Vidic. — Naj v miru počiva.
—	Na bolniški postelji se nahaja na domu Mrs. Frances Nemet; dalje sta v bolnišnici v Ottawa Joe Legan in Joe Makše. — Vsem bolnikom želimo ljubega zdravja.
V	kratkem so se vršile v naši naselbini dve poroki in sicer se je poročila Miss Olga Mišjak z rojakom Antonom Potočnikom iz La Salle, 111.; Miss Frances Debovšek si je Pa izbrala za svojega spremljevalca v nadaljnjem življenju mladeniča poljske narodnosti po imenu Walter Vengan iz Oglesby. Obe poroki sta se vršili v cerkvi sv. Roka v La Salle, 111. — Obilo sreče in blagoslova v zakonskem stanu
V	soboto 27. novembra sta slavila zakonca Mr. in Mrs. Joe Ambrož v De Pue, 111., desetletnico svojega zakona Prijatelji so jima priredili lep
suprajz party, katerega se je udeležilo tudi mnogo sorodnikov in znancev iz Oglesby in La Salle. — Bog daj slavljencema dočakati še srebrne in zlate poroke. Poročevalec
-o-
VELIKA JUGOSLOVANSKA PROSLAVA
So. Chicago, 111.
Rojaki in rojakinje v mestu in okolici ste prav prijazno vabljeni, da se udeležite slav-lja "Dneva ujedinjenja," ki bo v nedelje? 5. decembra v Pilsen Sokol Hali na . 1814 So Ashland Ave. — To bo dan ujedinjenja vsega zavednega jugoslovanskega naroda. — Dan ujedinjenja je nekak zahvalni dan vseh zdravo mislečih Jugoslovanov.
Vsak izseljeniški narod proslavlja, in kljub temu da živi v tujini in mu morda dobro gre, še vedno ljubi svojo domovino. V potrebi ji po svojih močeh tudi pomaga. Če ji ne more pomagati finančno, ji priskoči na pomoč moralno, to je z besedo, zgledi in dejanji pokaže, da se svoje domovine ne sramuje. Pri nas Jugoslovanih, — ne rečem pri vseh, toda mnogo je takih, na žalost delajo prav obratno.
Še enkrat apeliram na vse zavedno jugoslovansko občinstvo od blizu in daleč, da se v velikem številu udeležite proslave Dneva ujedinjenja, ki mora biti za nas vse pomemben dan. Zato v nedeljo 5. dec. ob 3:00' uri popoldne v Pilsen Sokol Hali, na 1814 So. Ashland Ave. — Nasvide-nje.	M. P.
VESTI IZ NAŠE NAJSEVERNEJŠE NASELBINE V MINtiESOTI
Ely, Minn.
V naši župniji imamo lsv. misijon v angleškem jeziku, katerega vodi duhovnik dominikanskega reda Rev. James A. O'Donnell. — V Shipman bolnišnico so bile zaradi bolezni odpeljane Mrs. George Muhvich iz Camp St. W. in Mrs. Math L. Kapsh iz W. Sheridan St. — V teku pol leta se je morala podvreči operaciji na kliniki v Duluthu, Minnesota, Mrs. Frank Oša-
ben, z W. Chapman St. Bila je v zelo kritičnem položaju, pa se je na srečo zadnje dni obrnilo na bolje. — Družina Mr. in Mrs, Fred Skube na West Chapman St. je dobila krepkega sinčka.
Dne 7. decembra se vrše v Ely, Minn., volitve za tri al-dermane in sodnika. Velike' važnosti je kar se tiče mestne administracije. Če je ista slovenske narodnosti, bo gotovo tudi komisar za ceste Slovenec. Zato je naša sveta dolžnost, da volimo za naše slovenske kandidate. Vsakdo lahko poljubno »voli polno listo za tri.	J. P.
-o-
POPRAVEK
V zadnji zahvali z Willar-da, Wis., priobčeni v št. 229. Amer. Slovenca bi moralo namesto Mr. in Mrs. Joe Bukovec stati Mr. in Mrs. John Bayuk,katerima tudi prav prisrčna zahvala za kejk. —
-o-
PANČEN-LAMA NE SME V TIBET
Kakor poročajo iz Šanghaja, je novo povelje iz tibetske prestolnice Lhase pančen-lami, ki se imenuje tudi taši-lama in je duhovni glavar Tibeta, prepovedalo povratek v to tfeželo. Lama je še od časa, preden je umrl zadnji tale-lama, v prostovoljnem izgnanstvu na Kitajskem. Menil je, da se sedaj lahko vrne v svojo domovino in se je odpravil že pred meseci z velikim spremstvom na pot. Tibetska vlada pa meni, da je spremstvo pančen-lame vojaškega značaja in da sestoji v resnici iz 500 vojakov. Zato mu je' povratek za-branila.
"FORECLOSURE" PRODAJA
Ako imate $1000. si lahko kupite tri nadstropno hišo, zidano z opeko, ki
ima kopalne in zaprte porče. V dobrem stanju. Ostanek $3,000. kot vknjižba na mesečne obroke. Vprašajte pri: A. L. C. Ropa, 1652 W. 21st Street, Chicago, 111.
1 i
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš( cene:
»
i 1 i
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.55.................... 100
Za $ 5.00.................... 200
Za $ 7.20.................... 300
Za $10.00.................... 420
Za $11.65.................... 500
Za $23.00...................1000
i n
V ITALIJO:
Din Za $ 6.50.................... 100 Lir
Din Za $ 12.25.................... 200 Lir
Din Za $ 30.00.................... 500 Lir
Din Za $ 57.00....................1000 Lir
Din Za $112.50....................2000 Lir
Din Za $167.50....................3000 Lir
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JdHM JERIČU
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
I
i
1 i
Pl
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Gospa," nadaljuje pilot, "dva krajcarja ne dam za naša življenja!" — •Lady Greystoke ni bila strašljivka. Kolikokrat je gledala smrti v obraz, ko jc spremljala svojega moža Tarzana na njegovih nevarnih potih. Tilot se je sam čudil, kako more biti ženska tako hladnokrvna v tako kočljivem trenutku.
"Vi ste pa dobra športnica, ki imate močne živce," reče pomirjeno pilot. "Kaj pa sedaj napravite?" vpraša Jean. "Če bi mogel dvigniti letalo nad oblake, bi sc tako izognili nevihti," pravi pilot; "toda ta princ je precej težak. Tudi to bi precej pomagalo, če bi ga stresel iz letala, limr nu?"
Istočasno se je v oddelku za potnike s pomočjo strežnika Tibba zopet zavedla Annette, toda to ni potnikov pomirilo, kajti komaj je prišla k zavc-s>ti in pomislila kje jc, se jc začela obnašati kot histerična. Princesa Sbo-rov jc vsa razburjena iskala svojo dišečo sol; princ jc pa sedel kot oka-menel.
Za nekaj minut je pilot l?rown molčal in mislil, kako bi rešil ta težaven položaj v korist sebi in vsem, ki so mil izročeni. Nazadnje se jc obrnil k Lady Greystoke in ji naznanil, da se jc namenil z letalom pod oblake, "morda se posreči dobiti primeren prostor za pristanek, če se letalo prej no razbije."
Sobota, 4. decembra .19.37
•AMERIKANSKT Sl.OVENFC
Stran 3
VRNITEV IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA PO 23 LETIH
Pred dnevi se je vrnil iz ru-skegi ujetništva Andrej Jelene iz Zavrha št. 8. pri Smledniku, ki je živel v Sibiriji 23 let, se tam oženil in videl tamošnje življenje. Ker smo vedeli, da je v teh 23 letih doživel marsikaj, kar bi zanimalo naše čitatelje smo ae obrnili nanj in ga prosili, da bi nam poročal o zanimivostih, ki jih je doživel. Rad nam je ustregel, ker upa da bodo njegove resnične izpovedi odvrnile ljudi od zablod komunizma, ki je ubogo rusko ljudstvo spravil v tako veliko nesrečo.
Ai drej Jelene je odšel 20. ok-tobrr, 1914 na fronto v Galicijo, kjer je bil 9. februarja 1915 "jet in odpeljan v ujetništvo v Sibirijo in sicer v mesto Petro-Pavlovsko. Po treh tednih strašnega trpljenja v ujetniškem taboru so ga odgnali na delo h kmetom, kjer je delal zgolj za živež. Kmetom se še takrat ni godilo preveč slabo, približno tako so živeli, kakor živi sedaj naš kmet. Rad bi ostal med nji-nii toda odposlali so ga v tovarno Korabaš, varilnico bakrene rude, kjer je moral delati 16 ur dnevno. V tovarni je delalo ra-2211 njega še 50 drugih ujetih Slovencev, s katerimi so se tu in tam pogovorili o svoji domovini, Sl poročali vesti od doma in z bojišča. V začetku je bilo dovolj brane in tudi stanovanje in obleka je bila še kar zadovoljiva, poboje ko so pa zavladali komuni-®ti se je življenje popolnoma spremenilo. Hrana ni bila niti Zabeljena in nič več niso videli ftiesa ali kaj masla. Tudi take brano, ki pravzaprav ni bila primerna za ljudi, ampak za živino, Je bilo malo, tako da so mislili, ^a bodo pomrli od lakote. Kon-c«o je obrat 1. 1921 v tovarni ^'enuhal, v deželi je bila velika
s1;iska in ujetniki so dobili prostost.
svobodi se prvi trenutek ni VedeJ kam obrniti. Stikal je po-Vs°d za službo, toda nikjer je ni m°g£l dobiti. Po nekaj dnevih stradanja in obupavanja je doki1 nameščen je na žagi v mestu
Sibirsko, t. j. v guberniji r°m('k, kjer je delal dnevno 8 ur 2a 1 funt kruha, pri nadaljnih 8 lladurah pa je zaslužil še manjšo ^noŽino moke. Seveda pri tej b^ani in izboljšal svojega pologa, zato je iskal boljše namestitve. Posrečilo se mu je, da je 110 dveh mesecih dobil službo s|uge pri/upravitelju lesne indu-'? kjer je zaslužil brez oskr-e 2 milijona rubljev na mesec te si je lahko kupil 10 kg <>ke), razen tega je pa še dobil k.j kg moke. Njegov gospodar je Precej dobrega srca in mu je ke °Pil svojo ponošeno obleko, 1 Prišel k njemu ves raztr-g.11 zamazan. Denarja; da bi z ^'-'-čeval stanovanje ni imel, ^ 0 je ležal v hlevu poleg konja. r, ilev ni bil dobro zavarovan
8a
Do*
I neko vdovo, ki ima majhno posestvo in hišo. Jelene je nekaj časa premišljeval, kajti njega je le še vedno vleklo domov, odkoder ni imel nobenega poročila, dasi je stalno pisaril. Končno je uvidel, da zanj ni rešitve, da mora pokopati vse sanje o domovini. Zato se je odločil in se v drugo poročil z štiri leta mlajšo vdovo in priženil poleg posestva tudi dvoje otrok. V novem domu se je kar dobro počutil in venomer pripovedoval svoji družini, zlasti svojemu sinu Janezu o njegovi domovini. Žena mu je prigovarjala naj ne opusti pi-sarjanja domov, češ, morda bodo nekoč le dobili njegovo pismo. V letu 1931 je dobil prvo pismo od očeta in od tistikrat je še bolj vroče želel domov. Delal je pridno na polju in štedil, prav tako tudi njegova žena, da bi lahko čimprej dal slovo Rusiji.
Dovoljenja za odhod v domovino dolgo časa ni dobil kljub svojemu prizadevanju in prizadevanju očeta. V letu 1934 pa je doživel nov udarec, ki se mu je zdel tako strašen, da ne bo nikoli več mogel v Slovenijo. Vsa kmečka posestva je namreč prevzela država, kmetje so postali le nekaki najemniki. V vsaki vasi je ustanovila država organizacijo, v katero so bili primora-ni stopiti vsi kmetje in kateri je načeloval od države postavljen uradnik.
PODPREDSEDNIK S SOPROGO
Podpredsednik Garner, ko je prisp el v Washington s svojo soprogo na izredno zasedanje kongresa.
nosti, in le sin, ki še trpi v daljni tujini, jo še veže na Rusijo.
Vprašali smo ga, kaj misli o naših komunistih, ki vsepovsod poveličujejo sovjetski "paradiž" na zemlji. Mož, ki prav gotovo bolje pozna delovanje komunistov v Rusiji kakor pa vsi naši komunisti, je ves ogorčen zakli-cal: "Pošljite jih tja v Rusijo, da bodo deležni ne raja — ampak pekla na zemlji".
Mož, ki 24 let ni imel prilike, da bi govoril v svojem jeziku, še
vedno govori lepo slovenščino in V tisti jeseni so j^j mogel biti vzgled marsikomu jim odvzeli tudi ves živež raz-'med nami? ki ga že bivanje ne-ven krompirja. Jelene si je pri- kaj mesecev v tujini popolnoma zadeval, da bi dobil delo, toda odtuji domači goVorici in doma-naval ljudi iz dežele v mesta je čemu rodu. bil tak, da ni bilo mogoče dobiti ničesar. Spomladi jim je upravitelj odkazal določeno množino njiv in jim povedal, koliko bodo primorani delati na teh njivah in koliko morajo obdržati za seme. V jeseni so morali oddati predpisano množino državi, nihče pa ni vprašal koliko je ostalo kmetom za zimo. To stanje je bilo tako obupno, da so kmetje zapuščali domove in prepustili u-sodi svoje žene in otroke. Jelene je končno dobil delo pri državni trgovini v mestu Novo Sibirsko, kjer je mislil spet na odhod v domovino. Tudi v trgovinah je bilo hudo. Te so namreč vse državne ter jih vodi upravitelj, ki ima državno plačo. Upravitelj gleda zgolj na svoj dobiček ter mu je vseeno če je goljufal ubogega kmeta in državo. Končno so tudi pri tem upravitelju spoznali, da je delal zgolj v svoj dobiček, zato so ga odgnali in ga obsodili na 5 let robije.
Družina se je naselila v Zavr-hu pol ure od Smlednika. Na domu gospodari sestra s svojim možem, s katerim se je poročila pred nekaj leti in se jima je rodilo že več otrok. Razven tega je na domu še druga sestra in sivolasi oče, ki kar ne more verjeti, da se je vrnil sin, kateremu so postavili že spomenik misleč, da je mrtev. Seveda Jelenčeva družina ni prinesla ničesar s seboj, zato se njegovo družino priporoča dobrim srcem. Pridnemu delavcu bo morala dati Gorenjska tudi zaposlitev, da se bo zadovoljnega počutil sedaj, ko se je vrnil po tolikem prizadevanju v naročje svoje domovine.
(Po "Gorenjcu")
skrbelo, kako bo zmrzoval g0 'Uli> toda k sreči je bil njegov j, Podar prestavljen na zimo h
Sta^01*1' kJer J'e dobil tudi Jelenc je Vanje- V vasi Belo Jarki se i-0 Sl °znžd z neko delavko, kate-Več-(' ■P°r°čil. Tamošnji ljudje ŽqL1,i °ma smatrajo, da je zakon jj. sklenjen ako se gre k urad-kotl,: da jih ta zapiše v knjigo Dor	ženo. Jelene se je
to ° v Pravoslavni cerkvi in letu zakona se jima je }J(! / 1 hčerka, ki pa .je vsled sJa-^je'ane Po dveh mesecih umrla. Šc .8ova žena je morala namreč sluSpreJ delati, ker mož ni za-
Ko je Jelene izgubil tukaj službo je dobil nameščenje v mestu pri zidarjih. Tudi njegov pastorek Fjodor je takrat že začel delati, tako sta skupno garala in štedila za odhod. Komaj enkrat na dan so si privoščili jed. Njihova želja, da bi prišli v Slovenijo je bila tako velika, da bi žrtvovali za njo vfee.
Letos 15. oktobra je končno prišlo zaželjeno dovoljenje, toda
ZA NAŠE GOSPODINJE
KUHARICAM NEDOSTAJA
IZKUŠNJE, KI SE Z NJO PONAŠAJO KUHARJI, PRAVI MOŽ, KI SAM KUHA
Eden največjih kuharjev je v vsakem oziru Francoz Amos, ki je bil šef v pariškem hotelu Ritz in je pozneje nastopil isto službo v londonskem hotelu Dorchester. Novo ravnateljstvo tega podjetja ga je povabilo čez Rokavski preliv. Amos se je zelo branil, prvič ker je sovražnik plovbe po morju, drugič, ker ne zna niti besedice angleščine. Toda primerno visoka vsota mu je odpravila te pomisleke in tako je odšel v spremstvu nekega tolmača v London.
V hotelu so mu odkazali zelo odlično opremljen prostor poleg kuhinje.
Amos se je rodil v Grenoblu in je do svoje 62 leta trideset let prebil kot kuhar v najboljših francoskih hotelih. V Dorche-stru je imel pod sabo sto kuharjev. Delil jim povelja samo v svoji materinščini, kajti francoščina je občevalni jezik vseh kuharjev na svetu, v kolikor delujejo seveda v velikih hotelih. Amos se je izjavil, da njegova žena tudi ne kuha slabo vendar
toliko, da bi lahko oba pre-.' Ko se je rodila druga hčer-en 30 umrla žena.na. porodu, ob-g; 11 "jo pa tudi hčerka. Ubo-dij11 r/' namreč ni mogel nu-sn ll°bene postrežbe. Žalostna strj. nje£°ve žene ga je močno *iitr,H Ul več "i mislil na že-
T i
^dv • Živ^enJe hlapca je bilo 2ad>	Venomer si je pri-
dobiti kakšno boljšo sPo-'0' ^ vasi Bi,jejevo se je fill/111' z nekim uradnikom, ki Je svetoval, naj se poroči z
le za njega, ženo m mlajša otro- ,pa nedostaje ženskam izkušnje, ka, dočim pa je moral starejsi ki jo imajo mogkL ženske llis0
sin ostati v Rusiji. Zeno je loci- pripra,vljene, da bi.vse svoje živ-tev od sina silno bolela, toda v jjenje prostovoljno in z veseljem upanju, da bo tudi on prišel za	_____
njimi, čim bo odslužil vojaščino, se je poslovila od ruske zemlje.
22. okt. so sedli v Novo Sibirskem na postajo in se peljali do Moskve. Tu so kupili vozno karto z denarjem ki jim je še preostal , od hiše, katero so poprej prodali in se srečno pripeljali do Varšave, kjer so dobili brezplačno pri jugoslovanskem konzulatu karto do Maribora. Cim so prestopili rusko mejo se je zdelo Jelencu, kakor da bi ga šele tedaj oprostile neznosne vezi ujetništva, čutil je tudi kako silne in težke razmere vladajo v Rusiji, ki morijo dušo in telo. Tudi njegova žena je čutila olajšanje, toda kljub temu, da je ruska zemlja vsa nesrečna s solzami in krvjo prepojena, jo ljubi saj je njena rodna zemlja. Dobro je vedela da se razmere ne bodo uredile, zato je zbežala daleč s svojimi iskat boljše bodoč-
posvetile kuhinji, to je pa glavni pogoj, če si hočeš nabrati izkušenj. Tudi niso ženske dovolj pogumne, a to lastnost mora imeti vsak pravi kuhar, če hoče doseči nekaj posebnega.
Zanj je kuhanje nekaj tako važnega in tudi tako lepega, da mu posveča brez pomisleka svoje življenje. Dela 16 in pol ure na dan, od 9:30 predpoldne do 2. po polnoči, in se ni še nikoli kesal. Večino večerov pripravi jedi za tisoč do tisoč pet sto gostov in vsak obrok prekontroli-ra sam. Seveda je nemogoče da bi vsako jed tudi pokusil, pravi pa, da jih poskusi vsak večer nekoliko sto. In česar ne zmore njegov jezik, to napravijo njegove oči, kajti en sam pogled mu običajno zadostuje, da lahko presodi, da-li je jed dobro napravljena a;': ne.
--o-—
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Rezančna potica s svinjino ali drobtinami
Napravi iz enega jajca, dveh žlic vode in nekoliko moke bolj trdo testo, ga razvaljaj in osu-šene krpe razreži na prst široke rezance, katere skuhaj v slani vodi (10 minut zadostuje) in kuhane odcedi. Medtem vmešaj tri žlice kisle smetane, dva rumenjaka, pest drobno zrezane pre-kajene in kuhane svinjine, eno
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr.
sv, Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1937 ••
ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik.
do dve žlici dr oblin, sneg dveh beljakov, žlico drobno zrezanega peteršilja in odcejene ter shla-jene rezance; vse dobro premešaj in stresi v dobro pomazano in z drobtinami potreseno kozo, enakomerno razravnaj in peci 15 do 20 minut.
*
Gulaž od divjačine
Meso divjačine, kakor srne, gamsa, divje race, mora zmerom nekaj dni ležati na hladnem, da se obleži in postane mehkejše. Funt in pol mesa (srne) zreži na drobne kose. V kozi razbeli mast in malo slanine, stresi na mast dve drobno zrezani čebuli, in ko čebula porumeni, stresi meso na čebulo. Meso zdaj tako dolgo praži, da se dobro zapeče. Nato osoli, dodaj žličico sladke paprike in zalij z vodo. Vode prilij toliko, da je meso pokrito, in pokrito duši do mehkega. Četrt ure, preden daš na mizo, zamešaj v skodelici žlico moke in tri žlice kisle smetane. Zmešano smetano mešaje zakuhaj v golaž, dodaj še malo sesekljanega peteršilja, in ko je vse skupaj vrelo četrt ure, daj na mizo. Zraven daš žličnike.
Kislo zelje
(Tudi za bolnike s srčno boleznijo) Kislo zemlje nalahno ope-reš z mrzlo vodo, prav malo vdušiš sesekljane čebulice, v precejšnji količini svinjske masti, daš zelje v to, dodaš precejšen kos prekajene slanine in posodo do polovice napolniš z vodo in kuhaš 2 do 3 ure. Malo prej, preden daš zelje na mizo, nastrgaš dva ali tri surove kromirje v zelje. Da je okus boljši, zlij v zelje pol pinta belega vina.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI
Pazi na čebulo. Čestokrat se zgodi, da kuharica potrebuje samo del cele čebule, o-stalo pa pusti v kuhinji ali
kjerkoli ležati, da jo uporablja šele naslednjega dne ali še pozneje. Toda znano je, da prav čebula vsrkava vse vonje, vse bacile, ki so v njeni bližini. Ako bi tako okuženo čebulo na pr. narezali na fižol ali krompir, se lahko zgodi, da si človek ž njo nakoplje 'nalezljivo bojlezen. Čebula je bacilonosec, zato jo moramo skrbno hraniti.
*
Prideni kavi par zrnov soli,
bo mnogo okusnejša. Sol primešaj gorčici, bo dalje časa ostala sveža. Slana voda uniči žuželke na zelenjadi. *
Jabolčni olupki za čaj. Preden jabolko olupiš, ga umij in zbriši, izreži pecelj in muheo ter ga olupi prav tenko, če mogoče tako, da bo le en sam olupek. Posuši olupke, spravi jih v vrečico na suh zračen prostor. Kadar se kdo tvoje družine prehladi, mu skuhaj jabolčni čaj, za eno skodelico čaja deni v zavrelo vodo približno toliko, kolikor zagrabiš s tremi prsti, sladkorja prideni prav malo, in kuhaj ta čaj 10 minut.
Da ne bodo roz?ne le na dnu.
Če
pripravljaš kako pecivo, daš tudi rozine zraven, ki pa v testu kaj rade potonejo in se vležejo na dno peciva. Da temu odpo-moreš, rozine pred uporabo vedno prej povaljaj v moki, pa ne bodo potonile.
Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje.
V NAJEM SE ODDA
trgovina na 1928 W. Cermak Rd., Chicago. Ugoden prostor za pekarijo, ali za katero koli drugo vrsto trgovine. Vprašajte ali pokličite Mr. Jos. Burggraf, 2105 Clarence ave., Serwyn, 111.; Tel. 2611-R.
TO 1NJ)N0
TRI INDIJSKE PRINCESE
Indijski maharadža iz Savara-ka je edini beli khez Indije. Je Anglež ter se piše po meščansko sir Charles Brooke. Zbiralci znamk poznajo njegove lepe znamke s tigrom. Torej ta indijski knez z" lepimi znamkami pa ima veliko smolo s svojimi hčerami. Ima tri hčere. Prva se je res omožila tako, kakor se spodobi, z angleškim lordom ter se sedaj piše lady Inchcape. Toda druga se je zaljubila v voditelja slovečega londonskega orkestra Jazz Harija Royx. Pred enim letom sta se vzela. Tretja pa je bila sedaj na vrsti. Ona pa se je zagledala v londonskega rokoborca Boba Gregorya. Ko je oče to zvedel, je brzojavil svoji hčeri, da jo razdedini, če ne razde-re te nesmiselne zaroke. Brzojavka pa je prispela v London prav tisto uro, ko je srečni ženin Bob Gregory v javni borilnici podlegel svojemu nasprotniku nekemu Francozu. Ko je rokoborec slišal, kaj namerava oče svoje zaročenke, se je razhudil ter dejal časnikarjem: "V prvi zaročni rundi sem sicer moral na tla, toda ne z obema ramama. Sedaj pa pokažem staremu, kaj se pravi nagajati evropskemu svetovnemu mojstru." Kako mu bo to pokazal, tega pa ni povedal, ker eden je v Londonu, drugi pa v Indiji.
VESTEN SAMOMORILEC
Chicago, 111. — Predno se je 83 letni Emil Newhouse odločil za samoumor, je vestno poskrbel za to, da ne bo komu povzročal nepotrebnih stroškov. Zadnji torek so našli njegovo mrtvo truplo, obešeno v spalnici njegovega doma, 1824 No. California ave., in poleg njega nikel s pripombo, naj tisti, ki najde truplo, porabi nikel za telefonski klic na policijo.
Pojdite in Preživite
OZ
v
JUGOSLAVIJI
Parniki iz New Yorka:
MSI .... - 15. Decembra
EIIOPA . . .
■ 16. Becembra
Ekspresni vlak ob parniku EUROPA v Bremerhaven vam jamči udobno potovanje v Ljubljano. Istotako točne železniške zveze iz Cherbourga ali Hamburga.
Pomagali Vam bomo preskrbeti vizije za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov
Za pooblastila vprašajte kategakoli pooblaščenega agenta.
g HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
130 W. Randolph Street
Chicago, Illinois

Ctian 3

Sobota, 4. decembra 3 937,

"Dušica

8
ROMAN i—<
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
Ko je videla, da je fant užaljen in kako ga je sram, da se mu vse smeje, je hitela popraviti svojo nekoliko prebodečo oceno njegove zunanjosti in je spravila pogovor
na drug tir.
"No no, Tomažek! Saj beseda ni konj! — Sicer morate pa vsi priznati", se je obrnila na družbo, "da je vsa zadeva z "Dušico" strašno zanimiva in skrivnostna. Zakaj se ne pokaže? Zakaj ne pove, kdo da je? In tisti, ki ga poznajo, tudi nič ne povedo!
Onidan sem zvedela od Lucije, sobarice gospe Margarete Blakeney, da je tista gospodična, ki je te dni v gosteh v gradu, da je, pravim, govorila z "Dušico" z resničnim, živim, pravim našim junakom, in da ga dobro pozna. Jutri bo 14 dni, kar je prišla iz Francoske. In z njo je prišel neki gospod Deroulede, ki je tudi gost v gradu. Oba sta videla "Dušico", sta govorila z njim. On sam ju je pripeljal iz Francoskega. — Zakaj nič ne povesta?"
"Kaj ne povesta?" je vprašal nekdo.
"Kdo in kaj da je "Dušica"!"
"Morebiti pa da ga ni —!" je skrivnostno dejal stari Matevž, ki je bil cerkovnik pri župni cerkvi. — "Da —!" je pridjal tehtno. Veliko je dal na lastne besede in rad jih je ponavljal, še preden je vse povedal. "Morebiti pa da ga ni —!"
"Kako mislite, Matevž?" je vprašala Urška, pekova hčerka. Poznala ga je in vedela, da rad razlaga svoje modre izreke. S cerkovnikovim sinom sta se rada videla in pletlo se je že dolgo, da bi se vzela. Pomagala mu je, kjer je le mogla. "Kako mislite? Kako da ga ni — ?"
"Ni ga —. To hočem reči," je izpovedal Matevž z dvoumno svečanostjo.
In ko je videl, da je vzbudil pozornost v družbi, se je velikodušno vdal ter končno pojasnil svoje globokoumne besede.
"Pravim, da morebiti ni prav, če popra-šujem, kdo in kaj je "Dušica" —. Morebiti je bolje povedano če rečemo, kdo je bil ta nesrečni junak."
"Torej mislite da —?" je hlastnila gospodična Polly. Glas ji je nalahno za-drhtel, sama ni vedela, zakaj jo je tako zbodlo pri srcu, ko je čula globokoumne besede richmondskega vedeža.
"Prav gotovo vem," je tedaj povedal stari Matevž svečano in razločno, "da moža, ki mu pravijo "Dušica", ni več med živimi, da so ga Francozje djali ob glavo in da ni nič več čuti o njem, kakor pravi pesnik."
Matevž je rad navajal v svojih pogovorih besede pesnikov, ki je njihova imena pa vsikdar pozabil dostaviti. In vsakikrat je ob taki priliki slovesno dvignil klobuk v spoštovanju do duševnih velikanov.
"Torej mislite, da je "Dušica" — pa mrtev? Da so ga res tisti strašni Francozje dobili —? Menda ja ne?" Žalost je donela iz Pollyjinih besed.
Matevž je dvignil roko h klobuku. Nedvomno za to, da bi se poklonil besedam kakega slavnega pesnika. Pa ni prišlo do tega —.
Za bližnjim grmom se je oglasil smeh, prijeten sicer, pa vkljub temu razločno smeh bebca, — zategel, nosljajoč, brezdušen in dremav.
Za glavo višji ko vsi drugi krog njega, širokih, mogočnih pleč in mišičastih udov, brezhibno oblečen po neoporečeno najnovejšem pariškem kroju, je stal gospod Blakeney pred oveseljenimi mladimi ljudmi. Njegove globoke, sinje oči so zaspano in dremavo zrle na pestro sliko ljudske veselice in krog njegovih lepih, krepko razvitih usten je igral plah pa prijeten smehljaj.
"Krasna postava!" je vzdihnila gospodična Polly.
"Dolgost še ne naredi moža, pravi pesnik!" je navajal učeni Matevž in segel po klobuku.
"Tudi obleka ne!" je pridejal ljubosumni Tomaž, ki mu prav nič ni ugajal dekletov vzdih.
"Ah — tamle pa prihaja gospa Margareta !" je tedaj rahlo kriknila Polly. "Kako je lepa!"
Lepa zares je bila Margareta.
Žar mladosti in popolne sreče je odseval iz vsega njenega bitja. Dragocena obleka iz svetlikajoče se zelenkaste tkanine v preprostem pa okusnem kroju je ljubko razodevala črte njenega vitkega telesa, širok klobuk je senčil njeno lice in dajal posebna nežnost potezam njenega lica in vratu.
Čipke neprecenljive vrednosti so ji ode-vale roke in vrat in ogrinjalo iz prozorne tkanine je rahlo viselo na njenih okroglih ramenih.
Nežna ljubezen je sijala iz njenega o-braza, njene oči so iskale soproga, Per-eyja.
Ob njeni strani je stopalo mlado dekle. Pravkar ji je Margareta s svojo prirojeno živahnostjo nekaj pripovedovala in se ji veselo smejala.
"Ne ne, nič se ne boj, otrok! Našli bova Pavla! Prav gotovo! Ali si pozabilo, dete, da smo na Angleškem? Tukaj se nam ni treba bati, da nas kdo pri belem dnevu pograbi in vrže v ječo!"
Dekle ob njej se je rahlo streslo, otroški obraz je za spoznanje prebledel. Margareta jo je prijela za roko in ji jo rahlo stisnila.
Julietta Marny je bila.
Šele pred nekaj dnevi je prišla na Angleško. Drzne in pogumne roke so jo iztrgale žrelu krvave revolucije. Komaj je verjela, da ni več nevarnosti zanjo in ne za moža, ki ga je ljubila.
"Tamle prihaja Deroulede!" je pokazala Margareta na gručo mladih ljudi. "Vidiš, da je med prijatelji!"
Res so prihajali, sami dobri znanci in prijatelji, lord Anton Dewhurst, gospod Andrej Foulkes s soprogo in sredi med njimi Pavel Deroulede.
Od druge strani, sem od vhoda, pa je stopal z rokami malomarno v žepih svojih jahalnih hlač, z bebastim smehljanjem na licu in z dremavimi očmi, toda polnimi do-brovoljnega, prijaznega veselja — gospod Percy Blakeney.	,
(Dalje prih.)
. Tiste družine, ki imajo katoliško časopisje v svojih hi šah so trdnjave katoliške miselnosti.
STENSKI KOLEDAR
Amerikanskega Slovenca
lahko še vedno naročite zase ali pa za svoje QAfflf} y §M f*ffe|tf Alf domače v stari kraj. Stane s poštnino____MIIIU L V uCII 1U ¥
kar pošljite v znamkah ali gotovini in poslali bomo koledarje na dane naslove. Naročite ga takoj, da ga bodo dobili v stari kraj ravno za Božič in Novo leto. Naročila pošljite na:
Tr ..	.	i .	1849 West Cermak Road
g Knjigarna Amerikanski Slovenec	Chicago, Illinois

S.P.D.
sv.Mohorja
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1937:
Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street.
Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place.
Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Chicago, 111.
Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. 19th Street.
Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue.
Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM.	_
Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI.; Theresa Chermch, 2024
Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak. Rd.; Math Hajdinjak,
2017 W. 21st Place; John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Naša prihodnja redna mesečna seja, se bo vršila v nedeljo dne 5. decembra točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Ker je to zadnja ali letna seja, je zelo važno da se vsi člani in članice vdeležite. Na tej seji se bo volil odbor za prihodnjo leto. Na dnevni red pride tudi pregled družbenih pravil. Gotovo ima eden ali drugi kak dober nasvet ali predlog, ki bi koristil naši Družbi. Pridite in povejte svoje mnenje. Na letni seji je čas za to. Toraj še enkrat povdarjam, važnost te seje. Obenem opominjam, da je dolžnost vsakega člana, da se seje vdeleži.
Leto se bliža koncu. Zatoraj
STENSKI
KOLEDARJI
Kdor želi imeti v stanovanju VELIK STENSKI KOLEDAR za leto 1938 si ga lahko naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo za svojce v stari kraj za isto ceno. Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj za svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
prosim vse člane ki ste zaostali z svojim asesmentom,da to kmalu poravnate. Vse člane katerim je mogoče, prosim, da pridete plačati Vaš ases-ment v nedeljo dopoldan na dom. Na razpolago bom po pol osmi maši. naprej. Med sejo se ne bo pobiral denar. V dvorani bom začel pobirati denar (12:45 P. M.) Toraj Vas še enkrat Vabim da se vdeležite naše prihodnje seje v nedeljo. Začne se točno^ ob pol dveh.
Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik
m.>!♦>':m: •»> •:♦> •:♦>: <«•: 1 --
$ 23 LET IZKUŠNJE v:
N Pregleduje oči in predpisuje očala JjJ
1 DR JOHN J. SMETANA I
OPTOMETRIST
K
<5
1801 So. Ashland Avenue § ^	Tel. Canal 0S23
H Uradne ure vsak dan od 9. § zjutraj do 8:30 zvečer.	^
, „♦> •:♦>. •»> <♦> : •:♦>. <♦> <«• <«•
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST ,
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL.
Družinska pratika
ZA LETO 1938 je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
Usoda koroških Slovencev.
Vsakoletni 10. oktober prinaša usodo Koroške na dnevni red. Od leta do leta je ta u-soda bolj bolestna. Iz zasebnega pisma o letošnji proslavi od strani zmagovalcev po-uzamem sodbo narodno za-' vednega Korošca, "da v dvajsetih letih ne bo nobenega Slovenca več na Koroškem." še jih je nekaj. Naravno, da se tudi slovenska širša javnost bavi z 10.oktobrom. "Delavska politika" je prinesla članek "Odgovornost za usodo kor. Slovencev" in "Prosve-ta" je članek ponatisnila, ker ga je pač smatrala za važnega tudi za amerikanske čita-telje, kar bi bilo na sebi dobro, ker svedoči vsaj o zanimanju za to usodo.
Meritorično se jaz v vsebino članka ne spuščan, ker se je o tem že dosti pisalo. Gole rekriminacije, ki so bile že večkrat ovržene, podomače bi rekel, da je to zvonenje po toči. Članek je usmerjen povsem tako, da zvali vso krivdo na druge, in pokaže stališče socialistov kot baje edino pravilno. Vse mi je dobro znano, in morda bolj znano ko socialistom samim. Plebiscit je bil določen, in določen v Parizu, ne na Dunaju ali v Ljubljani. Bila so pogajanja na Dunaju ali v Ljubljani, ampak bila so izven območja moči, ki so delale v Parizu. Čemu toraj zdaj take rekriminacije? Ako bi se bila naredila napaka, in bi bila Drava meja, bi bilo nastalo sto in sto refcriminacij radi usode Slovencev na severnem brega Drave. Pustimo to. Plebiscit je bil. Tu bi bila edina prilika, da bi bili tudi socialistični Slovenci pokazali, da smatrajo narod za edino podlago kulturnega razvitka potom narodnega jezika. Ne trdim ravno, da so nas morda le socialisti pustili na cedilu. Videl sem pa vse z lastnimi očmi, in ne vem, če ima roka dosti prstov za tiste slovenske socialiste, ki so se zavedali narodne dolžnosti in glasovali za narodno svobodo. Republika jim je bila vse, in tedaj je
bila Avstrija socialistična republika, in vzhičenost za socialistično republiko je pokopala vsako narodno smisel. Na vsaki socialistični hiši se je prikazal, ko je sonce tonilo, napis: "Hoch die Republik." Tu je point'.
Članek ima zelo proziorett namen, da pokaže prav socialiste kot narodne rešitelje, druge pa kot narodne grobo-kope. Zato posega nazaj v 1. 1904. To je poglavje za — se in enako zvonenje po toči. Klerikalci morajo biti krivi u-sode, socialisti pa bi bili vse rešili. Tako nekako je. In če bi ne bilo tako za preteklost, vsaj za bodočnost je baje tako. Na Koroškem je vse izgubljeno, ker ni šlo po smislu socialistov, in niti zdaj ne gre, ko "tako politiko še v poslabšani izdaji nadaljujejo s tem, da v svojih časopisih hvalijo avstrijske klerikalce lin jiem-ške hitlerjevce, ki raznarodu-jejo Slovence na Koroškem", in "dokler slovensko ljudstvo ne spozna in ne napravi iz tega potrebnih zaključkov, b^ slovenski narod trpel in nazadoval in tudi drugod, ne samo na Koroškem in v Primorju i« na Krasu," kar pač pomeni, da mora slovensko ljudstvo it' v socialističen tabor, ako «e gre, ga bo konec.
In na Koroškem brli narodna lučica le še v hišah, ki so vrlo klerikalne, v vseh sociali* stičnih hišah je narodna tema-Vse polno narodne svetlobe Pa bi bilo, ako bi bilo šlo vse P° socialističnih smernicah, in ba-je bo dosti tako narodne svetlobe, ako vsaj v bodočnosti pojde po teh smernicah. B1&' gor njim, ki to verjamejo. -o-
Toča
Kakor poročajo iz Sloveiv skih goric, je v drugi polovic1 oktobra padala kot oreh debela toča, ki je kmetovalce«1 uničila precejšen del letošnJe setve ajde. Ljudje ne pomniJ0 že dolga leta toliko vreme«' skih nezgod, kot jih je bil° letos.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN i
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
S čem naj se spomnim svojih domačih za Božič?
Meseca januarja začne izhajati novi slovenski list mesečnik, ki bo zanimiv, poučen, zabaven. Naroči svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu ta novi list za eno leto, ki stane za Ameriko $2.00 in dal mu boš krasno darilo, ki bo vsak mesec prihajalo preden j in ga spominjalo na tvoje prijateljstvo in ljubezen do njega. Hvaležen ti bo za to darilo, bolj kakor za kaj drugega. Naročite mu ga še danes in pošljite znesek na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
NAROČNINA novemu mesečniku za staro domovino bo letno $3.00; tudi za vaše domače v stari domovini si ne morete omisliti lepSega darila. Naročite jim ta list za božično in novoletno dartlo!
RAZNOVRSTNE JASLICE
Naša knjigarna ima v zalogi raznovrstne božične jaslice, katere si lahko naročite po pošti v vse kraje.
Papirnate jaslice dobite pri nas od 15c. naprej s poštnino vred.
Male jaslice........15c
Zbirka pastircev, jaslice in Trije Kralji, ki se razstavijo . . . 25c
Lepe papirnate jaslice .... 35c
Lepe papirnate, v več barvah . . 50c
Lepe trde papirnate .... $1.00
Naročila za vse to sprejemamo samo do 20. DECEMBRA, ker poznejša naročila ne bo moč pravočasno dostaviti. Naročila naslovite s potrebnim zneskom v znamkah ali Money ordru na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois