Politični ogied. Avstrijske dežele. Deželni zbori so povsod razpuš6eni domov, pa so se tudi povsod pritožili, zakaj jim vlada nialo čaaa privošči tako, da ne morejo važnib deželnib zadev dovolj zvesto in uatan6no pretresovati. Tndi naš štajerski zbor je delal na nos na vrat, da je vsaj deželni proračun za 1. 1879. zgotovil. Za 81etno obiskovanje malib šol je glasovalo 30 liberalcev proti 22 konservativcem, tukaj ostane se pri starem, tudi ženitovanje nemeničev je liberalcem še tako priljubljeno, da so ga pnstili pri miru še na dalejanjo skodo itak že preobloženim srenjam, pač pa so sprejeli naavete dr. Dominkuaa zoper odcruhe in dr. Stevrerja zoper posilno legaliziranje; za reguliranje Save se je dovolilo 8000 fl., Aniže zopet 30290 fl. Savinje 14671 fl. Mure 47420 fl. Drave pri Markovcib pa nič, tudi se bo 260.000 fl. zavolj hitrejaega reguliranja Mure na poaodo 7zelo. Podkovačka aola se dobi 10.359 fl. se pa ima leta 1880 razpustiti. Nove steze bodo deželo stale 1. 1879. celih 100.530 fl. G. dr. Šuc se je potegnil za to, da bi se železniški most črez Dravo pri Dranburgu priiedil tudi za privatno vožnjo in hojo. Pri nplošni razpravi o proiačunu je g. Herman povdarjal potrebo svitlega cesarja prositi, naj se centralistična draga si.stema zameni z federalistično, ki je boljši kup, sicer bodo dcželni stroški in doklade veduo večje in posebno za kmeta neznosljive. Naposled so liberalni poslanci sklenili deželi naložiti 38 °;0 doklade na diiektni davck, 8 % Pa na dac od vina, moata in mesa. To je in še bo mnogo ljudi iznemirilo. Ali vse je zapstonj, liberalno gospodstvo so si izvolili, placevali bodo, da bo vse smrdelo in vrh tega pride dežela ae v dolgovc; kajti deželni odbor sme 165.633 fl. deželncga premoženja v papirni renti prodati, ostalo pa izposoditi. Svitlemu cesarju se je zbor zabvalil za blagoduana daiila v denarjib za mnogovrstne potrebe in potetn je bilo zborovanje v soboto 19. okt. sklenjeuo. — Koroški liberalni poslanci bo tudi sklenili deželi dolg 2 milijonov ualožiti! V Ljubljani so kmetski poslanci hteli dr. Bleiweisa 7 deželni odbor zopet izvoliti; ta pa volitve ni sprejel, ker neče zraven 3 nemčurjev v dež. odboru sedeti; namesto njega bil je poteru izvoljen dr. Vošnjak. V Istriji so zopet več italijauskib rogoviležev zaprli. — Salcburški, tirolski iu prcdarlHki zbor 80 aklcnoli pisma do ccsarja, v katerih se mo6no pritožujejo zoper liberalno gospodstvo. Nasvet dr. Riegerja v českeni zboru glede pisma do cesarja bil je zavržeu in Čehove so potem zopct sklenili, da ne pojdejo v državni zbor, ki je 21. okt. za6el zborovati. Tudi ogerski državni zbor sedaj zboruje, cesar so ga v Budimskem gradu, kder je zraven cesarake zastave vibrala ua eui atrani ogerska na drugi pa hrvataka, počaatili z prestolnim govorom, kder pravijo, da bo zastran Bosne in Hercegovine dal potrebna pojasuila mi- nister Andrassy, zastran Hrvatov pa se naj poslanci obeh dežel modro porazumijo. Tisza je pa v dogovoru z magjarskimi poslanci strašno razsajal in se babaril, da je on z privoljenjem v zasedenje Bosne in Hercegovin tukaj slovanskej kači glavo zlomil! No, vsaka žaba še je dozdaj poknila, ki se je preveč napenjalo, tudi magjarska nadutost pioti uam Slovanom bo enkrat poknila! Vnanje države. Ruski car je te dni svojega sina Aleksija z večimi generali poslal k nemškemu cesarju v Berolin, kder se je samo nekoliko ur mudil in zopet naglo odpeljal na Rusko. Pravijo, da je tajno poslansto pomenljivo. Angleži so ruskega carja dali vpraaati, zakaj je svojej vojski dal zopet pred Carigrad iti nazaj; car jim še ni odgovoril. Na Nemškem je ostia postava zoper socijaliste že obveljala! Francoske republike predsednik gcneral Mak-Mabon je svetovno razstavo v Parizu končal in mnogo svetinj razdeliti dal; tudi pravijo, da bodo zanaprej Francozi zopet začeli v svetovna vpiašanja mcšati se; čntijo, da so si opomogli od nesrečne nemške vojske, in res govorijo francoski listi o svetovnem boju in nekako srdito pišejo zoper Nemce in Ruse. Porueoljivo utegue za bližnjo pribodnost biti, da jc znani baron Beuat postal avstrijski poslanik v Parizu, kar jo Francoze močno razveselilo, pruske Ncmce pa hudo razdražilo. Dostaviti še imamo, da italijansko novo ministerstvo sestavlja nckov Cairoli, mož, ki je v vedui zvezi z rogovileži proti Avstriji in ki je nedavuo v Monzi očitno izrekel: da Avatrija ne sme pridržati Bosue iu Hercegovine. Španijolci so se sprli z niobaiucdanskiuii Marokanci v Afriki. Angleži so skušali z Afganistanci iz dobra pogoditi se, ali ker tirjajo kos afganistanskc zemlje, se je vse razbilo, vojska je gotova. Bolgari bodo meseca novembra volili svojega kneza. Grki so sklenili od Turka zahtevati kos Epira in Tesalije, če jim ne stori po volji, mu hočejo napovedati boj; proti turškirn ladijam oklopnicam zavarujejo pomorska mesta z torpedi. Turaki sultan je iz Auierike dobi! zopet za 1 milijon orožja in stieliva! Bosna in Hercegovina. Trdnjavico Kladua je 20. okt. vzel gencral Rbcinlander, zaplenili amo 1 zastavo, 3 želcznc kanoue in innogo streliva; tako je scdaj Turk izgnau iz vseb trdnjav, vaa mesta so v naai oblasti. Hedaj se reče, deželama dati potrebnih gosposk, župauov, sodnikovin žandarjev, daljc šol, cerkva, splob vsc, kar je treba za napredovanje na omikani, krčšauski podlagi. Ali bo general Filipovič ali pa vojvoda Wilrtenberg cesarjcv uamcstnik, o ten; se ravno zdaj razgovarja. Magjari hočejo Filipoviča spodrinoti, kcr je Slovan iu — Ilrvat. Svitli cesar so dali razglasiti svojo ccsarsko zabvalo vscm Avstrijancem potem pa posebič vsem geueralom, oficirjem in vojakom, ki so se tako slavno in častito vojskovali zoper tuiškega divjaka. Razdelili so tndi mnogo svetinj in odlikovanj: oberst regimeuta Hartuug goap. Kinnart je dobil vitežki križec Leopoldo- 7ega reda, jednako tudi obeist Marojčiče^ega reg. g. Pittel. Vsakemu, ki ae je kakorkoli letošnje 7ojske udeležil, dobi 7ojaško s^etinjo za spomiu. V Novi-pazar in Mitro^ico se letos ue bo šlo. Doniov odpuščeuib je 50.000 vojakov, ostaue jih pa na bojišcu še 85.000 z 312 kanoni. l)o konca uo7euibia mortijo 7.si begunci iti donio7 iu dobijo 300.000 fl. podpore. Telegiaii iu poate .so že po 7seh večjih uiestib uastavljeue. Sesta divizija, pri kateri služi tudi uas reseiv. ieg. Hartuug, se 7iača uazaj iu je 22. okf. zapust.ila Satajevo; resei7. regioieut Belgier je 7 Kleku stopil na ladije, bil 21. okt. 7 Trstu in piide 24. okt. 7 Gradec!