Književnost. Mctodika zeiuljepisnega puuka, spisal Fr. Orožen, profesor na c. kr. unteljišči v Ljubljani, s 13 slikami, cena :>0 kr. Kmalu po zemljepisu za meščanske šole je izšla tu omenjena «metodika» kot ponatis iz XXXI. in XXXII. letnika «Učiteljskega Tovariša*. totej tudi v obliki tega lista. To delce je prva metodična knjiga zemljepisne znanosti nied Slovenci. Ona napotuje učitelje, kako naj učencem tolmačijo zeitdjepisne pojme, kako naj začnejo z zemljepisnim poukom v šolski sobi in kako naj jih uče zemljepisja na planem, pod milim nebom. Posebno bvalevredno je. da g. pisatelj jiolaga toliko važnost na zetnljevid, ker ta je verna slika površju naše zemlje in brez zetnljevida si ne more nihče predstavljati nili zunanje oblike in jiodobe kake zemljine. niti njene navpične izobrazbe. Zato je zemlj^vid v ljudski šoli neprecenljive koristi in nain se zdi v vsi Orožnovi metodiki najvažnejše poglavje ono o «čitanji zemljevidov», ki zares podaja vsakemu vsa potrebna pojasnila, da se lahko spozna ali zaveda (orijentira) na slebarni karti. G. pisatelj je razdelil svojo metodiko na sledeče oddelke: o zetnljevidib, o važnosti zemljepisnega pouka, metodična naeela pri zemljepisnem pouku, analitična in sintetifina metoda, početni zemljepisni pouk v šolski sobi, obzor, zavedanje po straneh sveta, zemljepisni pouk pod uiiliin neboiu, kakov namen iiua risanje pri zeinljepisnein pouku, kako natn je risati pri poučevanji, zemljevidi v ljudskili šolah, pridvižni zemljevidi, čitanje zemljevidov, metodične opazke o pouku zvezdoznanskega zemljepisa, učila za zvezdoznanski zemljepis, najnavadnejši pojavi izzvezdoznanskega zemljepisa: 1) navidezno gibanje solnca in lune; 2) d*n in noč; 3) letni časi; 4) lunine premenibe; 5) mrknenje solnca in lune; 6) razlika v času med posaineznimi kraji in 7) dnevni in letni časi pri naših vstrienikih, protidomcih in protinožcih. Knjigi so pridejani «zeinljevidni obriski petero zemljin«, kakoršni se nabajajo ludi v zeiuljepisu za mešOanske šole. Pridejane slike prav ilohro pojasnujejo način risanja zemljevidov in podajejo učitelju lepo navodilo, kako naj sam riše na deski pred učenci. Pogrešamo  pa sliko o gibanji zemlje okoli solnca, ali o različnib  položajih zemlje nasproti solncu (o postanku lelnib časov), in pa sliko o gibanji meseca okoli zemlje in kako je v raznili položajili nasproti solncu različno razsvetljen (o mesečnih menah ali fazah). Saj «metodika« ni nainenjena le tistiin učiteljein, ki poučujejo zemljepis na tri- in štirirazrednicab, nego tudi onim, ki poučujejo v viših razredih. na ineščanskili šolali in celo srednjošolskim profesoijent. V,e se je že vse drugo pojasnilo se slikami, naj bi se hilo pridejalo še ti dve podobi, ki bi izvestno le povzdigali vrednost knjige. Jezik v «metodiki» je prav gladek in labkoumeven. Tehnični izrazi so sprejeti z inalimi izjeniami (n. pr. pravilnejši »polutnikv mesto nejasnega <ravnika») popolnoina iz Jesenkovib zemljepisnib knjig. Tu in tam se nahaja še kak okoren izraz (n. pr. solnčni «obrat»), ali s časoina bodeino tudi v tem oziru napredovali in ustanovili si čisto natančno, značilno terminologijo. Neprimeren se mi zdi izraz »pridvižni zemljevid« za Reliefkarte, mesto «vzbočeni zemljevid. «Pridvižno» je to, kar se da pridvigniti, a ne kar je že vzdigneno, vzbočeno. Tudi mesto izraza «oteinnjava» za «Scliumnierung» vtegnil bi bolje služiti termin «osenjevanje». Kadunja prav za prav ni «Karstluch«, nego bolj žlebu podobna kotlina. Za «Karstloch» moraino rabiti izraze «ponikve, rupe. lijce» itd. Za «Schuttkegel» je bolje sipec, nego kopa, ki pomeni nemški «die Kuppe». V poprejšnjib časih se je silno zanernarjal zeinljepisni pouk v ljudskih in srednjih šolah, zato se bode našlo mnogo učiteljev. ki nemajo pravega pojma o zemljepisni inetodiki. Taki učitelji naj nikari ne zamude urno seči po Orožnovi inetodiki in uaj z njeno pomočjo koj popolnijo pomanjkljivo svoje znniije iu naj se priuče učencem zeinljepis tako tolinačiti, kakor na^vctuje in napolujt: lu occnjena knjiga. S lent bndo sebi iu učcnceui nniogo Irtida piilnanili in dosegli prav lepe u*pche pri pourevanji zemljepi.su, ki spada dandenašnji ined najvažiiujše in najzaniiiiivejšc znanosti, kajli (in vože vse ustalu prirodiie znaiinsli jedno z drugo. <Sr. H.