38. številka.
Trst v petek 16. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..Edinost*' 7 h a'h citiral <lan. raznu ne<ielj in pramikof. oh <"». uri zvečer.
Y.u celo leto........kron
ra pol lem.........12
za c'-etrt let Ji........ 1»
za en mwef........ 2 kroni
>*rtn'::!ho ,e f<:i<Vvxti imprt-j. Nh tih-r , tČbe hrer priložene naročnine uprava ne ozira.	___
Po toltakarnali v Trstu se prodajejo posamezne številke j»o r» -totink (3 nvcv: izven Trsta pa jm .S stotink »4 uvr.l
IV let mu Ht*.
&din os t
Glasilo političnega, društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti j« iii»m>
O^laat
se račnnaio po vrstah v petitu. 'Ah več kratno naroČilo s primernim popustom Posiana. osmrtnice in iavne zahvale. <lo muči ojriusi 1141. se raeuimjo po [M>gn<li)i
dopisi naj se pošiljajo uredniSlv«. Nefrankovnni dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u|irsiviii5t*o. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo iu tiskarna ae nahajata v ulici Carin cia 5tv. 12. Upravništvo. iu sprejemanje iiiseratov v ulici Moiin piccoto št v. II. na.istr.
IrdajateJj in : dgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Kazenske razprave
v okrožju fleželneicii sodišfci trza ske^ii.
Naše moderno kazensko postopa nje je sezidano na načelih ustmenosti. neposrednosti in javnosti. Kazenski sodniki morajo v sled tega soditi na podlagi tega, kar se neposredno pre 1 njimi vrši in kar slišijo iz ust strank, udeleženih v kazenskem postopanju.	Izvr-
ševanje teli temeljnih načel pa je naravnost nemogoče, če sodniki ne niejo jezika udeleženih strank, oziroma, če stranke ne umejo svojih sodnikov. V takih slučajih ne more živa beseda neposredno delovati na sodnika, temveč se mora isti slej»o zanašati na to, kar mu priol»čuje mnogokrat nespreten in nei-/urjen —<><1 fii tolmač. V nekaterih slučajih je seveda ncmop«e. da !>i <e izognili temu zlu, in -w-er takrat, kadar govori ena ali druga -tranka jezik, ki je v naši deželi nepoznan. V takih slučajih je pomoe sodnega tolmača neizogibna, a tudi kolikor toliko opravičena, ker se vendar ne more zahtevati od sodnika, da bi poznal vse jezike, ki se govore na tem svetu. Popolnoma neopravičeno in n a r a v-n o s t protizakonito pa je . če se mora -odišče posluževati tega pripomočka v -lučajih, ko govori stranka jezik, ki ga govori večina prebivalstva dotične dežele. V takem -iučaju pa <e nahaja slovanska večina nase kronovine.
Razmere, ki vladajo v tem oziru na Primorskem, so tako žalostne in neverjetne, da jih človek, ki teh razmer do sedaj ni videl iz bližine, skoraj ne more verjeti. Vendar ie. žaliliog, žalostna a gola resniea, da se pred primorskimi sodišči vrši večina kazenskih razprav na ta način, da obtožene«' ne ume ovojih sodnikov, oziroma javnega obtoži telj a, ali pa da sodnik ne ume svojega ob-toženea. Jednostavno pregledovanje rezultatov zadnjega ljudskega štetja jiončuje vsakega, da večina prebivalstva okrožja deželnega sodišča tržaškega pripada slovenski narodnosti. Sodni »kraji komenski. sežanski, podgraiski so čisto -iovenski okraji, v katerih se ne nahaja skoraj niti eden Lah. < )kraji koperski, priranski in voloski so po svoji ogromni večini slovenski oziroma hrvatski in se nahajajo laški pre-bivalei le v nekaterih pomorskih mestih, a eelo v s,,dnem okraju tržaškem pripada slovenski narodnosti vsa okoliea se skoraj 4<kmm» prebival«*ev. A ne samo, da so vsi ti prebivahu slovenske oziroma hrvatske narodnosti, m pak uvažiti treba tudi to, da izvzernši nekoliko inteligeneije in nekoliko vasi v bližini laških mest vse ostalo prebivalstvo raz mi svojega materinega jezika ne govori in tudi ne ume nol»enega druzega jezika. Vkljub temu -e vršijo vse kazenske razprave na <*. kr. deželnem siidišeu v Trstu izključno le v laškem jeziku, t. j., javni obtožitelj govori vedno in trdovratno le laški, tako, da v 1*0 od 1 <K► slučajev obtoženec niti ne ve, za kaj je tožen. —
Nadalje se razsodila razglašuje isto tako v laškem jeziku. Le posamična vprašanja, namenjena obtožencu oziroma pričam, stavlja predsednik dotične razprave v slovenskem ozir. hrvatskem jeziku, a mnogokrat se nahajajo mej votanti , žaliliog, sodniki, kateri teh vprašanj in seveda tudi odgovora ne razumejo in katerim mora potem predsednik razprave i-te prevajati v laš<"-ino. —
V koinenskem. pod grajskem in deloma tudi v sežanskem okraju pa zahtevajo od tamošnjih prebivalcev še več jezikovnega znanja : vsi zapisniki namreč, sestavljeni v kazenskem j m »stopanju radi zločinov in pregreškov, so napisani skoraj brez izjeme le v nemškem jeziku, d a-si bi v teh okrajih menda na tisoč prebivalcev komaj našli enega človeka, ki bi umel nemški jezik. Tako se torej dogaja, da
i i
slovenskega kmeta, ki razun svojega slovenskega ne pozna druzega jezika, zaslišuje sod-1 nik, ki sam le malo slovenskega ume, da se potem njegove izpovedbe zapisujejo v uem-1 škem jeziku, da se mu dostavlja laška obtožnica, od katere seveda ne ume niti ene be-sede, da se vrši potem v Trstu razprava zopet v laškem jeziku, t. j. da ga toži dr-! žavni pravdnik v tem jeziku, tako, da se' obtoženec niti ne more braniti proti obdolži tva m, in da se naposled tudi razsodba razglaša v laškem jeziku. Od vsega, kar se torej radi obtoženca in z njim vrši, ume on morda le predsednikovo vprašanje, je-li kriv, in naposled predsednikovo naznanilo, da je ob- j sojen na toliko in toliko mesecev. Od reveža kmeta se zahteva torej, da bi on poleg svojega materinega jezika poznal nič manje nego dva druga jezika, a od sodnikov, kateri so za to plačani iu ki imajo soditi o krivdi in ne-krivdi in večkrat celo o življenju do ti enega obtoženca, se ne zahteva ni toliko, da bi poznali deželne jezike.
Take razmere niso samo krivične in v oči te m protislovji z obstoječi mi zakoni, zago-tavljajocimi jezikovno enakopravnost vsem v Avstriji živečim narodnostim, te m v e č služijo naravnost u a s r a m o t o <1 r-ž a v i, katera hoče biti pravična vsem svojim narodom. Take razmere stojijo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli pravičnega pravosodja, a lahko se trdi, da tudi z n a j-p r i prostejše m i zahtevami h u-m a n i t e t e. Že v navadnem življenju, so-sebno o vsaki važnejši priliki, se poslužuje vsakdo najraje svojega materinega jezika, tudi če ume nekoliko tujih jezikov. Tem bolj pa želi vsakdo govoriti svoj jezik, to je tisti jezik, ki ga najbolje pozna, takrat, kadar se ima braniti proti obdolžitvam, kadar mora torej braniti svojo čast in v časih celo življenje svoje. 8 tem pa, da obtoženca tožijo v njemu popolnoma neumljivem jeziku in da se njegove izpovedbe zapisujejo v drugem njemu isto tako, ali še bolj nerazumljivem jeziku, se p regresu je dotična sotona oblast ne samo proti jezikovni enakopravnosti, temveč k r a t i o b t o ž e n e u n a r a v n o s t p r a-v i c o b r a u i t v e, ki je vendar ena naših najvažnejših in najdragocenejših pravic.
('e se pa kaj takšnega vrši na navadnih razpravah, t. j. na .razpravah preti sodniki-strokovnjaki, na katerih vsaj eden ali več sodnikov ume jezik obtoženca in prič, kaj naj porečemo o razpravah pred porotniki, ki se se slovenskimi strankami vršijo vedno in izključno le s pomočjo tolmačev?! Porot-niška klop je namreč tudi za slovenske oziroma hrvatske obtožence, torej za veliko večino vseh slučajev, sestavljena skoraj edino le iz Lahov. Porotniki torej skoraj nikdar ne umejo obtoženčeve hranitve in izpovedb zaslišanih prič, temveč se morajo popolnoma zanašati na prevod tolmačev. A ravno pred porotniki se vršijo najvažnejše razprave. — Ako je mogoče najti mej manjšino prebivalstva, t. j. mej Lahi, dovolj sposobnih oseb za porotnisko službo, gotovo bi mej večino t. j. mej slovenskim, oziroma hrvatskim prebivalstvom našli dovolj sposobnih porotnikov. J )o seda j pa je sodna oblast v tem oziru sledila jako čudno prakso. Zahtevala je namreč, da vsaki porotnik pozna laški jezik, nikdar pa ni zahtevala, da bi vsaki porotnik poznal tudi slovenski, oziroma hrvatski jezik, torej jezik velike večine prebivalstva te dežele. Taka praksa pa je, kakor je bilo povdarjeno, popolnoma kritična in nezakonita.
Nujno je jiotrebno, da se te mnogoletne krivice vendar enkrat odpravijo in da se tudi na Primorskem uredi kazensko postopanje |»o načelih modernega in pravičnega pravosodja.
Da pa je slovensko uradovanje mogoče' tudi na Primorskem, dokazujeta okrajni sodišči v Sežani m Podgradu (deloma tudi v Komnu), kjer se je začelo v kazenskih pravdah o prestopkih sestavljati zapisnike in razsodbe v slovenskem jeziku.
Kar je na Krasu mogoče, to mora biti mogoče tudi na deželnem sodišču v Trstu, pod katero spadajo omenjeni okraji.
Dr. R.
__I
Recimo dve tri o Burih.
(Z vrše tek.)
Pred nedavnim sem čital — ako se ne motim v »Neue Freie Presse« — list ne- j kega generala, ki opisuje, kako so Buri postopali s špijoni, poslanimi od Angležev. Kazali so jim stare, antidiluvialične topove, a druge moderne, narejene največ po angleških tovarnah, so jim previdno prikrivali. Zato so pa tudi preši r ni Angleži mislili, da s par tisoči vojakov in nekoliko topovi premagajo kmetske Kure. Ali, kakor nas uči tek vojne, so se prevarili kruto.
Več rat smo se spomnili imena Ceeila Rhodesa. Naj mi ljubeznivi čitatelji iu prijazne čitateljice »Edinosti« oproste, da spregovorim uekoliko besedij o tem zares znamenitem možu.
Cecil Rhodes je sin nekega župnika. Brez vsacega premoženja je prišel v južno Afriko. Nadarjen, kakor je, povspel se je v razmer no kratkem času ne le do najbogatejšega, ampak tudi do najznamenitejšega moža na vsem afrikanskem jugu.
In resnično, tudi največi nasprotni K njegov ne more mu odrekati izrednih zmožnosti), posebno pa še na polju finančnem. Lahko ga prištevamo najvećim talentom današnjega časa, da-si ni državnik, kakor je bil n. pr. Bismarck. Kakor je bil Napoleon I. velik strateg, a slab državnik, tako je tudi Rhodes velik talent tinančni, ali slab državnik.
Ko je večkrat imenovani Cecil Rhodes postal minister v Kaplandu, imel je usodo južne Afrike v rokah, toliko več, ker si je bil znal pridobiti naklonjenost Afrikatiderjev. Ali njemu ni bilo toliko ležeče na koristi ce-loskupne države angležke, kolikor na svoji lastni časti lakomnosti. Poglavitna naloga mu je bila, da si pridobi zlato polje pri Johan-nesburgu in na ta način pomnoži svoje bogastvo in svoj upliv. Vse to bi bil on lahko mirnim potom dosegel, ko bi bil pravi državnik. A tr> ni bil, niti bo kedaj. V tem smislu ga lahko primerjamo, kakor smo omenili gori, Napoleonu 1.
Zlati rudniki pri Johannesburgu niso mu dali miru ne po noči, ne po dnevu. Zmerom je mislil in ukrepal, kako bi si jih prisvojil. Prišel je do zaključka, da ne pride do svojega smotra drugače, nego li, da vlado angleško zavede v vojno z Buri.
V to svrtio je skušal javno menenje v Angležki pridobiti na svojo stran. To je prav lehko storil, ker je imel eel štab časnikarjev, ki so pisali in delovali v smislu njegovem. Kakor bogataš je imel mnogo uplivnih prijateljev, eel<> na istem dvoru angležkem.
Tu je treba konštatovati, da v Angležih vse igra — mlado in staro, bogataš in siromak, lord in najmlajša sobarica v hotelu. Da to dosežejo, izdajajo kapitalisti angležki akcije, glaseče se na majhne izneske. Na ta način spravljajo v kratkem času neštevilo takega papirja mej narod.
Cecil Rhodes je začel posvojili novinah pisariti, kako hitro bi se dvignile »zlate« akcije, ko bi rudniki pri Johannesburgu prišli v roke Angležev. Te vesti so angležki narod kar elektrizovale. Sinov: Albiona so
začeli rožljati s sabljo. To je bila voda na vladni mlin. In v resnici ! V primerno krat-tkem času se je začel v krvavi ples, kateri še danes ni Vončan.
Iz teh vrstic je pač vsaki čitatelj »Edinosti« lahko izprevidel, kaj je pravi uzrok krvavi vojni, za katero se zanima ves svet. Prazne so torej besede državnikov angleških, ako trdijo, da so jih oni Buri sami prisilili do boja. Cecil Rhodes je mož, ki je, m sicer iz sebičnih namenov, zanetil ogenj, kateri pa utegne imeti še osodepolnih posledic ne le za Bure in Angleže, ampak morda tudi za druge velevlasti evropejske.
»Ako si imel do sedaj, cenjeni čitatelj ali ljubezniva čitateljica, simpatije do junaških Burov, upam, da boš od sedaj še bolj želel uspeha narodu, ki se bori za svoj obstanek — za »svobodo zlatno!«
_____
Politični pregled.
TRST, It;, februvarja latM)
K položaju. Zdi se, da na krajih des-uice prevladuje meuenje, da ni bilo dobro, da je vlada tako hitela s sklicanjem državnega zbora. »Reiehs\vehr« je dobila n. pr. iz krogov desnice situvacijsko sliko, v kateri dopisnik obžaluje ta korak. Če tudi na konferencah ni došlo do pozitivnega sporazum-Ijenja, vendar se je približala možnost tacega zporazu m ljenja, kajti dobro voljo — tako trdi pisec — kažejo na obeh straneh. Tudi mnogokatera diferenca se tii pokazala tako velika, kakor se je mislilo da je. Će ne druzega bi konferenca dovela do ublaženja na-sprotstev, ako ne stopijo nepričakovano kaki nevšečni dogodki vmes. A baš v državnem zboru' je nevarnost takih dogodkov. Pomisliti je, da je sklicanje državnega zbora spravilo češke poslance v nevaren položaj, ker se morajo odločiti za ali proti obstrukciji.
T«) pa je sitno, ker nimajo še nikakih vidnih vspehov. Ako bi pa konferenca dozorila vsaj v toliko, da bi jim dala vsaj jamstvo za varovanje njih vitalnih politiških ko-ristij, bi se lahko odpovedali obstrukciji. A kako naj prevzamejo sedaj odgovornost nasproti narodu?! Zelo dvomljivo je sedaj, da-li zmerneji življi v klubu obdržč nadvladje. Od tega pa je odvisna ne le usoda spravne konference, ampak tudi p a r 1 a m e n t a. Sedaj je vprašanje, da-li bo vlada mogla podati Čehom kako stvarno možnost, da se odpovedo obstrukcijski politiki, ne da bi zašli v nasprotje z narodom in bi ojačili radika-lizem ? !
Isto misel razvija tudi brzojavno dunajsko poročilo v «Politiki* o situvaeiji češkega kluba. Ako na razpravi o vnanjem in notranjem jeziku ne pride med strankama do spo-razu m ljenja, in ako tudi posredovanje vlade (»stane brez vspeha, morajo merodajni činitelji poseči vmes, da ustvarijo stanje, ob katerem bo možno parlamentarno delovanje, to je: odločilni krogi morajo pripomoči Cehom do notranjega uradnega jezika. To morajo storiti ; ako ne — tako zaključuje praški list — ostane p a r 1 a m e n t a r na kriz a p e r m a n e n t n a !!
Vprašanje je le, da-li izvestni krogi na , Dunaju ne žele tega ? ! !
Spravne konforence. Pododsek češkega oddelka spravne konference je v včerajšnji seji dovršil svojo nalogo. Y kolikor i se da soditi po kratkem brzojavnem poročilu, bi morali meniti, da so se menenja nekoliko , približala jedno drugemu, ali vsaj oddaljila se niso. Poročilo se glasi:
»V predpolndanski seji pododseka za-preosnovo volilnega reda za češki deželni zbor so se sporazumeli glede uvedenja neposrednih volitev v kmečkih o b č i -n a h ter o tem, da se na novo ustanovi obča
skupina volilcev, kakor za državni zbor. Obe r-Lranki sta zahtevali načeloma, <la se loči deželni zlx»r v tri kurije: v kurijo ve lepo sest v a. v češko in nemško kurijo. < > volitvah iz kurij naj se jednako upoštevajo agrarske. obrtne in industrijalne koristi. <i lede zahteve Nemcev naj I>i imela češka in nemška kurija pravico »veta« proti nekim sklepom deželnega zbora, kateri sklepi naj bi s«* natanko označili v zakonu, kakor tudi ijlede razmerja veleposestnikov nasproti narodnima kurijama, niso zastopniki češki in konservativnega velejiosestva izrekli načelnega nasprotja, vendar pa naj ho koiiečno pritrje-nje k tej točki odvisno od tega, če se doseže sjMjraziirnljenje v vsem obsegu vprašanj, predloženih konferenci. Tudi Nemci eaglašali iunetim (zvezo) med vsemi predmeti spravne konference, zlasti med volilno preosnovo in ustanovitvijo kurij s pravieo »veta«. S tem je bila naloga, odkazana pododseku. rešena ter so izvolili posl. Eppingerja, da poroča o istem v plenarni seji«.
O včerajšnji seji moravskege oddelka pori >čaj<t brzojavke:
»V po]»oludans..i seji moravskega oddelka spravne konference so Cehi protestirali proti temu, da se ni Šlezije privzelo k razpravam spravne konference ter so zahtevali ločeno konferenco za Šlezijo. Nemei so se izjavili proti tej zahtevi. Temu je sledila obča debata o jezikovnem vprašanju na deželnih uradih. Minister-preds -dnik dr. pl. Korber je izvajal, na katerih temeljih bi se dala ral liti oba jezika v zunanjem službovanju. Potem so se posvetovali o temeljnih točkah notranjega službenega jezika. V ponedeljek bodo nadaljevali razpravo.
Ali nismo rekli?! Kako blizo je možnost, da se ob vprašanju volilne preosnove na Dunaju razbije vse iskreno prijateljstvo nemških liberalcev do gospoda Korberja — kakor smo izvajali včeraj na tem mestu — kaže današnja »Neue Freie Presse«. Govore v uvodnem članku o dejstvu, da je vlada predložila deželnemu zboru nižeavstrijskemu načrt volilne preosnove za mesto dunajsko, ki je v bistvenih točkah soglasen z onim, sklenjenim od večine mestnega zbora dunajskega, opaža »Neue Freie Presse« pikro na adreso Korl>erjevo, da to ne kaže »trdne, nepristranske in od srčnega bitja časa oživljene uprave«. Dunajski list ironizira namreč tn 'epe l>esede Korbeijeve v navodilih, podanih nedavno {»odrejenim oblastim. Tudi g. Korber utegne okusiti slast prijateljstva ljudij, ki ne poznajo nikogar, razun — svoje koristi.
Tržaške vesti.
Zatožbe župana tržaškega proti upravi mestne plinarne. Včeraj smo prinesli kratko
pon»čilo o v p red včerajšnji seji našega mestnega sveta, v kateri je — med drugim — župan ponavljal svoje zatožbe proti upravi mestne plinarne Ker te zatožbe niso le težke, ampak jih je župan tudi oprl na konkretne podatke, morajo zanimati vsakogar. Evo jih v kratkih potezah tudi za naše čitatelje:
\ prvi polovici leta 1898 se je že pripetil slučaj, da je mestna plinarna, mesto da bi bila izročila mestnemu računavodstvu dotični proračunani znesek, 125.000 gld., je še vzdignila zojKJt novcev iz mestne blagajne. Opozorjen na to od mestnega računovodstva, je župan odredil, da se mora vsako nadaljno izplačevanje upravi mestne plinarne zaustaviti. To je bilo v juniju 1898. Stvar je prišla pred mestno delegacijo in le-ta — vide, da je plinarna v zadregah in da absolutno potrebuje denarja — je dovolila zopet predujm do 21MUMKJ gld. Ta predujm je plinarna vrnila v letu 1*99.
Ker pa se mestno računovodstvo ni čutilo varno, je v oktobru 1898. L stavilo konkreten predlog, naj se razmere med plinarno in mestnim računovodstvom spravijo na čisto. \ zznislu tega predloga je župan dne 1. novembra 189* 1. poslal upravi plinarne noto s primernim pozivom.
Le-ta pa ni hotela ustreči zahtevi župana in niti odgovorila ni na njegovo noto. Pač pa so za prvo polletje 1*9* svoto o24.2*n gld., preračunjeno in dovoljeno za nova dela v plinarni, prekoračili za 17~».7I.'> gld. 64» nč.
Svetovalec (»eiringer je v municipalni delegaciji izrekel svoje menenje. da se je to prekoračenje zgodilo vsled tega, ker se izdavanje denarja ni obdalo s takimi varnostuimi odredbami, da bi bila možna primerna kontrola. Takrat ni predsednik uprave plinarne niti z besedico o|>orekal tej opazki Geiringer-
jevi. In ta predsednik — Benussi — je bil tako sam prepričan o stvareh v plinarni, da je — zopet izvoljen predsednikom — izjavil prijateljem, da vsprejme izvolitev le zato, da ne bi se odpovedali tudi drugi. Po takih dogodkih, in zavedajoči se svoje odgovornosti, je bil župan seveda v skrbeh radi stvari v plinarni. Ni ga bilo tedna, da ne bi zahteval od mestnega računovodstva pojasnil o prokoračenjih in o kontroli računov v plinarni. Dosledno pa je dobival odgovor: Ne moremo nič povedati, ker ne vemo, h katerim partijam spadajo izdane svote.
Prišlo je najetje mest. posojila 24,000.000 kron. Mestni svet je sklenil, da iz tega < le na rja je poravnati obveznosti občine. In med te so se vštele tudi obveznosti plinarne. Zato je župan dne 21. oktobra poslal plinarni noto, s pozivom, naj se tekoči računi, ki jih ima plinarna z raznimi denarnimi zavodi, zaključijo do 31. rečenega meseca, in stvar nuj bi bila urejena tako, da bi bile potrebščine plinarne pokrite iz lastnih dohodkov, denar za potrebne investicije naj bi se jemal iz novega posojila. Odgovor je došel še le 29. novembra m. 1., a župan je dobil od mestnega računovodstva ono poročilo o upravi mestne plinarne, ki je tako razjarilo to upravo.
Mestni svet pa se je čutil — žaljenega in je prešel na dnevni red preko predloga, pridejanega rečenemu poročilu. Užaljen po takem sklepu se je župan po seji izrazil morda nekoliko drastično, kar je provzročilo vihar proti njemu. Sedaj pa prosi plinarna sama, naj se imenuje preiskovalna komisija, a to je najbolje potrdilo, da omenjeni sklep mestnega sveta ni bil umesten, da je torej župan imel prav. Mestni svet mora sedaj le ustreči prošnji uprave plinarne. Neizogibno je, da se razmere mej plinarno in mestnim račuuovodstvom spravijo na čisto. Kajti odslej ne sme biti več mogoče, da bi en uradnik plinarne mogel izdajati 175.000 gld., ne da bi vedeli o tem ni upravni svet, ni mestno računovodstvo, ni mestni zbor. Statut plinarne treba plemeniti.
Na te težke zatožbe je predsednik upravnega sveta plinarne, Benussi, odgovarjal na dolgo in tako razkačeno, da je župan pose-zal vmes: Ne žalite mestuega magistrata, ne zasramuite magistrata, ki je oblast itd. A baš iti razkačenost vzbuja domnevanje, da je vendar le bilo nekaj ognja, kjer je toliko I dima...!
Slo venski m posestnikom hiš. Iz okolice nam pišejo : Pred časom sem bil šel na tukajšnjo c. kr. davčno administracijo, da tam vdobim : «Naznanilo za stanovanja, ki so ostala prazna*. Vprašal sem, dobil pa ne! (fospod uradnik je sicer stegnil roko po nekih tiskovinah, ali ko je slišal, da zahtevam slovenskih, je rekel : Pridite jutri !!
Kakor veste, da se jaz ne dam ugnati v kozji rog, sem šel zopet, ali reklo se mi je: «Take tiskovine rabimo samo za mesto, kjer so velike hiše, zato imamo samo nemško-laške ! Vi okoličani pa lahko take premembe kar napišete na polo navadnega papirja!!« Pole nisem dobil, pa tudi nc bene prijave nisem napravil. Vprašam pa slovenske hišne posestnike iz mesta in okolice: Ni li to sramota za vas, da sprejemate take in enake tiskovine v tujih jezikih ?
Kje je vaš narodni ponos, kje je dobri vzgled nižjim slojem?! Kako hočete zahtevati od delavca ali malega posestnika, da naj bo naroden, ako ste vi taki strahopetci ? ! Zganite se torej, in ako ne gre drugače, ustanovimo si društvo hišnih posestnikov, kakoršno naši nasprotniki že imajo!!
O k o 1 i č a n.
i
Jezikovna enakopravnost v škofijski pisarni v Trstu. «Naša Sloga* piše: Od raznih strani Istre tožijo duhovniki že dlje časa, da jim iz škofijske pisarne v Trstu pošiljajo razne spi»e v omotih z čisto italijanskimi naslovi: I)all* Ordinariato Vescovile di
Trieste e Capodistria : N____ Al Venera bile i
Ufficio____ Ex Ufificio itd. Take naslove pošiljajo v čisto hrvatske župnije ali kapetanije in celo z hrvatskimi ali slovenskimi spisi notri. Vprošamo le, kaj bi rekli, italijanski duhovniki, ako bi jim iz škofijske pisarne pošiljali spise v takih ometih z hrvatskim ali slovenskim naslovom i !!
Vremenski vestnfk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 6.0, ob 2. uri popoludne 12.0. — Tlakoiner ob 7. uri zjutraj 757.2. — Danes: plima ob9.59 predp. in 10.30 pop-j Oseka ob 4.3 predp. iu 4.18 pop.
Mrtveei prijavljeni dne 15. t. m.: j Martinčič Antonija, SO 1., Kjadiu 565. — i Ban Helena, 79 L, ul. della Guardia 17. -I
Zatti Angela, 3 m., ul. Donadoni 4. — Fentler Jožefi na, 57 L, ul. Stadion 20. — Plet Lucij an, 4 l., Corso 47. — Cavesso Ce-lestin, 4*» 1. ul. Donota 30. — Carlovatti' Alojzij, 5 m., zagata Galleria 2. — Milano-vič Matej, 60 1., ul. Fontanone 27. — Kavčič j Ivan, 10 m., Greta 24«>. — Svagelj Jožefina, 6 m., ul. Giulia 18. — Schein A vrelija, 1 m., ul. Giulia lO. H.
V bolnišnici: Svetina, 75 1. — Al-bertini Marija, 55 1. — Požar Ivan, 4 d. — Speranza Anton, 20 1. — Gusti nčič Ana, 77
I.	— Buršič Ivan 33 1.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 17. februvarja ob 10. uri pred pol udne se bodo vsled naredbe tuk.' c. kr. okrajnega sodišča za ci- j vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici S. Michele štev. 3, 1 blagajnica; Piazza S. Giovanni štev. 0, hišna oprava: v ulici Cassa di Risparmio št. 2, 1 blagajnica;! v ulici del' Istria štev. 3, priprave za prodajal-nico, jestvine iu hišna oprava; v Passeggio S. Andrea št. 28, hišna oprava; Piazza pic-cola št. 1, hišna oprava.
Pevsko društvo <Kolo> priredi jutri, v soboto dne 17. t. m. ob V*, uri zvečer svoj tretji in zadnji plesni venček in sicer v dvorani eMallv« ulica Torrente št. 1(5. Na ta veneek je dovoljen ustop tudi dostojnim maskam. Vstopnina za gospode 40 ne., za gospe in gospice 20 ne. Kakor čujemo, bo ta venček eden najlepših, ker se za to priliko pripravljajo razne skupine, kakor tudi posamične maske.
Odbor je preskrbel potrebno za humoristični kotiljon, kakoršnjega še ni bilo videti na naših plesih !
Veselice pevskeira društva <Adrija» v Barkovljah prihodnjo nedeljo vspored je nastopni: 1. I. I. «Koračnica», godba. 2. A. Sochor: «Spomin», možki zbor. 3. F. Majcen: cPrva ljubezen«, valjček, godba. 4. a) F. Ferjančič : «Sijaj solnce», (nar.) možki zbor. b)	« Narodne pesmimešan zbor.
5. I. Cerne: «Fantazija*, godba. (».A.Aškerc: « Delavčeva hči», deklamuje Lizika Gustinči-čeva. 7. V. Vanda: »V slovo», čveterospev, umetnikov. S. V. Vaša k : »Moj dom», godba. 9. Jan. Leban : *Večerna», mešan zbor. 10. H. Kažem: »Mazurka*, godba. 11. I. N. Bartl : <- Ni-sx, komični možki zbor. 12. F. Majcen: »Slovenski svet», venec slov. pesni, godba. 13. A. Tj. Bistriški: «Lokavi snubač>, veseloigra v enem dejanji.
Začetek veselice točno oO 5. uri popoludne. Vstopnina : Na veselico za osebo 25 nvč., sedeži za osebo 10 nvč., na ples za možke 50 nvč., za ženske 20 nvč. Na obilno udeležbo uljudno vabi	odbor.
Gospodarsko društvo v Skednju 1k» imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne
II.	marca ob 3. in pol uri popoludne v dvorani Sancin Marije Cemot, h .-št. 508 se sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, delovanja društva v letu 1899, poročilo blagajnika za isto leto, sprememba pravH, morebitni predlogi, volitev novega odbora.
I. skupina za Trst iu okolico. «Društva slov. oclvet. in notarskih uradnikov* i priredi svoj II. redni občni zbor dne 18. februvarja t. 1. ob 3. uri popoludne v prostorih »Delavskega podpornega društva*, ulica Molino piccolo št. 1, I. nadstr. se sledečim dnevnim redom :
1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Pomočilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Predlog-i in nasveti glede organizacije in delovanja skupine. H. Razgovor glede društvenega občnega zbora 4. marca t. 1.
Gg. delodajalci so najuljudneje naprošeni, da se blagovolč udeležiti tega zborovanja svojih uslužbencev. Dobro došli bodo pa tudi tukajšnji neudi ter zunanji tovariši.
Ozirom na to, da se bo o tej priliki ukrepalo o dosedanjem in bodočem delovanju skupine in društva ter o najvažnejši stanovskih svareh, priporočeno bodi najtopleje, da se vsaki redni ud skupine gotovo udeleži tega zborovanja.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila ill Metoda je daroval g. Igor Mankoč namesto venca svojemu botru Adolfu Angeli 10 kron.
Iz »Tržaškega podpornega in Ural-liesra društva« nam pišejo: Cenjeni gospod urednik! Ker sem zastonj pričakoval, da kdo drugi kaj zine o »malem« plesu »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, ki se je vršil minole sobote, dovolj i te mi, da jaz spre-. govorim par besed. Koj po 9. uri se je jela zbirati plesoželjna mladina v mali, a jako i ukusno prirejeni društveni dvorani. Ob 9
uri je pričel ples ter je trajal do pozne ure v najlepšem redu. Ples je vodil tega društva stalni plesovodja g. 1'mek. Godba (orkester) je svirala pridno in povoljno. Med odmorom je bilo dokaj živahno vrvenje ob rujni kapljici v gostilni pod isto streho a tudi v društvu samem je bilo poskrbljeno, da plesalci niso j trpeli žeje. Kakor sem izvedel, priredi to društvo tlne 24. t. m. še jeden tak ples. Jaz se ga hočem udeležiti in vabim tudi druge, : da se ga udeleže v obilnem številu, kajti tam smo na svojem in se nam ne treba bati za-bavljic, kakor se to često godi po čifutskih dvoranah za naš lastni denar. Pa zato je j vredno to društvo, da se ga podpira, ker j tudi ono z dohodki (»d svojih plesov podpira naše narodne težnje. Na svidenje torej dne 24. t. m. v ulici Stadion Št. 19 !
Jeden naših.
Vesti iz ostale Primorske.
X Odprto p i s m o o k r a j n e m u glav a r s t v u v P o r e č u. Kakor večkrat že — seveda vsikdar brez vspeha — se zopet veČ obči na rje v oprtaljskih v zadnji »Naši Slogi * obrača v odprtem pismu do okrajnega glavarstva v Poreču z vprašanji ozirom na občinske volitve.
Zakon od T. februvarja 1 **"»., dež. zakonik ij 133 veleva, da mora občinski načelnik, ali oni, ki limloinostiijc, <>s<kin ilnii po izvršenih volitvah sklicati člene novoizvoljenega zastopstva v sejo, da si isti izberejo načelnika.
V občini oprtaljski so se občinske volitve izvršile že v marcu 1*98., a dne 17. junija 1899. je upravno sodišče na Dunaju to volitev potrdilo. Od 17. junija 1899. je minulo torej že 7 mesecev. Ob č i n s k e posle pa še vedn o v o d i o d b o r petih mož!!! Po besedi in duhu zakona od 7. februvarja 1885. £ 33, bi se bil imel občinski zastop konstituirati S dni potem, ko je bil znan pravorek upravnega sodišča na Dunaju. Občinarji bi torej radi vedeli, kdaj se okrajno glavarstvo v Poreču zgane in stori svojo dolžnost, a so o tem tako — prosimo v tako slabiti časih — hudomušni, da vprašujejo hkratu : »da li je ta slavna oblast že prejela navodilo ministerskega predsednika od dne 20. m. m., v katerem priporoča uradnikom, »naj se strogo drže zakona, naj čuvajo ugled oblasti itd. itd.?!«
X Nov a p o d r u ž n i c a d r u ž b e s v. Cirila i n M e t o d a za I s t r o se je ustanovila v Zdrenju. Pristopilo je že nad 80 členov. Ustanovni zbor je bil dne 4 februvarja.
Vesti iz Kranjske.
* U b o g i »T u g o m e r« ! Dvajset dolgih let si živel v miru pred visoko državno oblastjo in vsem ljubim svetom, a sedaj na enkrat — mah nt« mah ! Bože mili ! Čudna sicer, ali vendar resnica je to, kdor si enkrat prišel v navskrižje z oblastmi, se potem ne rešiš nič več njihove — skrbiji-vosti in varstva. Sedaj se je p r e p o v e-d a I o cel d, d a v 1 i c e a 1 ni k n j i ž-n i c i J u r č i č a v e g a »T u g o m er a« niti v čitanje ne s m e j o v c č d a j a t i d i-jakom! Ne dobi ga niti srednješolec niti uči-teljiščnik. Menda se niti pruskim Poljakom ne godi tako. Kdo je kriv, da so v osrednji pokrajini Slovenije možne tako reakcijonarne razmere, ki bi bile v polni meri dostojne časov Metternichovega in Bachovega absolutizma". Kdo je kriv, da imajo v naš; osrednji pokrajini vrhnega političnega uradnika, k> je po svojem osebnem prepričanju — saj državni uradniki imajo menda tudi svoje osebno prepričanje - v sosedstvu nemškega nacionalizma?! Kdo je kriv V Vsi skupaj, ker nas ni mar, kaj delajo z nami od ene strani tu-jinci-drugorodci, od druge pa birokracija ! Mi nimamo časa misliti na to, da nam tla gore pod nogami in strehe nad glavami, ker moramo čakati, kedaj bo — definitivno pobita jedna s love n s k i h strank ! !!
Vesti iz Štajerske.
— Gosti n č a r, ta žrtev divjaštva celjskih m-mčurjev, je bil včeraj pred celjskim porotnim sodiščem rešen obtožbe težkega telesnega poškodovanja, obsojen pa prestopka proti nevarnosti življenja na jedno-mesečni zapor in na poplačanje zasebne odškodnine Polancu v znesku 1880 K. Urednik »Domovine« Beg pa na 3 tedne zapora, poostrenega s postom.
Razne vesti.
London Šteje |m» zadnji stitistiki 6.5*10.000 prebivalcev. Na leto se število prebivalcev jKJlDnožuje za 80.000 duš. Vsake tri minute se rodi v Londonu jeden otrok in vsakih pet minut umrje en človek. Židov je v Londonu več nego v Palestini. 1'iva pa spijejo v Londonu na leto 54 h ».< h m h h t litrov. To je pač velikansko mesto.
Volkovi SO se pojavili v velikem številu okoli Blagaja v Hercegovini ter so raztrgali že več živine.
Mojster v šahovski igri Emanuel Las-ker. ki velja sedaj za najboljšega igralca na svetu, bi! je od vseučilišča v Heidelbergu za njegove matematične disertacije, promoviran doktorjem filozofije.
Za nakup zgodovinske hise v Mausurahu,
kjer je bil francoski kralj sv. Ludovik leta 1241*. zaprt, se je v Parizu zasnoval poseben odbor. Hišo hočejo prirediti za muzej, v katerega l h n Jo spravljali starine iz križarskih vojen.
Tudi policija ga ni našla. Neka v Stutt-
irartu živeča angh'žka dama je odposlala novembra meseca lanskega leta razglednico z naslovom: General Buller. prihajajoči v Pretorijo«. Ta razglednica je prišla sedaj, kakor |»oročajo iz Stuttgarta, nazaj na od-pošiijateljico - jh »štnim zaznamkom : Naslov-Ijenec ni prišel : ga tudi s pomočjo |>olieije ni najti: nazaj !«
(Kako naj bi ga bila našla v Pretoriji, ko mož še vedno tam nekje v Natalu, ob reki Tugeli. zmaguje po -- rakovo! Opomba stavea-)
Književnost in umetnost.
Tisoča predstava slovenskega : Dramatičnega društva* v Ljubljani se je vršila v torek dne lo. t. m. zvečer v deželnem gledališču ljubljanskem. Pred številnim občinstvom vršila se je lepa in velepouiembna sla v nos t. Gledišče je bilo polno ter krasno razsvitljeno. W|»ored je bil ta-le: <ianglov prolog, v katerem so narisani boji slovenskega gledališča, a tudi izražena nada do boljše bodočnosti- Potem se je pela Villiar-•Schantlova sj>evoigra -Jamska Ivanka«. Cula se je ouvertura najboljše slovenske opere »Gorenjski slavček*. Ihilje se je igrala prva slovenska spevoigra »Županova Micika in končno se je zajM-la Parmova »Stara pesemc.
Gotovo je ob tej svečani tisoči slovenski predstavi marsikomu, ki je bil priča žalostnih razmer slovenske Talije v prvi dobi preporoda slovenskega naroda, ko se je v deželnemu gledišču šopiril le tujinec a Slovenci so mogli dajati predstave le v čitalniških prostorih — gotovo je marsikomu izmej teh uhajal pogled nazaj v ono tužno dobo in se mu je srce gotovo širilo v ponosu nad velikansko razliko mej prej in sedaj. In oni ljubljanski Nemci in Nemškutarji, ki so mogoče j »red kakimi tridesetimi ali več leti še s preziranjem zrli na kmetiške« Slovence in njih beraško kulturo ter si niti sanjati niso pustili, da l»o> ta >K>nižni, zaničevani rod kdaj sam visoko nosil bakljo lastne kulture in lastne p ros vete — so si lahko rekli, da tak narod, ki je v tako kratki dobi in ob tako neugodnih razmerah dospel tako daleč, ni rojen za hlapca in sužnja in ne bo tudi nikdar več hotel priznavati in nikdar več trpeti kacega tujca kakor svojega gospodarja na lastni mu zemlji.
Kako zelo pa so bili Nemci vneti za napredek slovenskega naroda tedaj, ko se imeli v rokah vse urade iu oblasti, priča dejstvo, <la je stoprav v tretjem letu po ustanovitvi »Dramatičnega društva , t. j. leta 186'.». d o-vol i lili deželni tnlbor, da sme(!) društvo u]M»rabiti deželno gledališče p o j e d n o n e-d e 1 j o n a mesec! Nemci svojih lož ni&o hoteli dajati Slovencem niti proti najvišjemu plačilu. Mlado društvo se je hotelo razvijati in razširiti, a deželni odbor mu ni hotel dovoliti več nego štiri predstave na mesec: vsaka predstava pa se je morala naznaniti en teden naprej. Konečno pa je prišlo leto, ko vsled nemške ljubezni društvo ni moglo prirediti ni jedne predstave, i emni in tužni so bili ti časi. A prihajala je zora . . . Pogorelo je staro gledišče, j»ogorelo nemško oblastvo in gospodstvo. Sezidalo se je novo gledališče in slovenska Talija je nastopila svojo svitlo pot. novo slavno eto. Slovensko gledališče je visoko nadkrililo nemško.
V zgodovini ljubljanskega » Dramatičnega društva« leži za nas primorske Slovence naj-krasnejši nauk, da resnično »iz malega raste
, veliko . Kakor primitiven, neznaten je tudi j začetek slovenskih gledališčnih predstav v Primorju, tako obsežen in krasen bo lahko vspeh v lepši bodočnosti. Pred vsem pa treba, kakor povsodi. tudi tu v s trajnost i in tesno o r g a u i z o v a u e ga društva. Ali bi se v Trstu res ne moglo ustanoviti tako društvo?
i
Brzojavna poročila.
Cesar v Budimpešti
BUHMPEŠTA Hi (K. B.) Cesar je dospel danes zjutraj semkaj.
Ravnik hotel uheiriiiti.
LJI BLJANA 16. (P.) Blaž Ravnik,
o katerem ste opetovano poročali, da je bil radi hudodelstva umora obsojen na smrt, a je !»il p.nniloščen in se mu je obsodba spremenila v dosmrtno ječo — je danes v jutro poskusil u 1» e g n i t i, a s o g a zal o-t i I i n a strehi je t n i š n i e e.
Stavke.
P K AGA IT), i K. B.) Položaj v čeških štrajkovnih okrajih nespremenjen. Dan za dnevom so shodi, na katerih pozivajo delavce, naj vstrajajo.
Oirerska zbornica poslancev.
BTDIMPEŠTA 15. (O. B.) Ko so rešili ostale naslove proračuna ministerstva na kraljevem dvoru, se je pričela razprava o proračunu ministerstva za notranje stvari. Po kratki debati so razpravo odložili na jutri.
Nemški cesar na potovanju.
BEROLIN 1;"). (K. B.) Cesar Viljelm je popoludne odpotoval v Hubertusstock.
Turski poslanik v avdijenciji.
BEROLIN 15. (K. B.) Cesarje včeraj popoludne sprejel v avdijenei turškega poslanika Te\vtik-pašo.
A i ur le/i o gibanju ruskih čet.
LONDON 15. (K. B.) »Times« pišejo v nekem članku o napredovanju Rusije proti Heratu : Skoro ni dvoma, da se je ruska vlada prepričala, da je sedaj prišel psiholo-<rični trenotek, ko hočejo z aktivno demonstracijo pritiskati na a-igležki urad za zunanje stvari. Omenjeni 1 st misli, da je namen koncentracije ruskih čet v . Kušku ta, da si Rusija olajša pridobitev nekaterih toček pri Spietu v Perziji. Times« dostavljajo, da morajo biti Angleži pripravljeni, <1 a branijo s \ o j e koristi ob perzijskem zalivu in v Perziji proti vsemu svetu. Novi avstrooger. poslanik v Belemarradu.
BELGRAD 16. (K. B.) Novoimenovani avstro-ogerski poslanik pl Haidler je včeraj izročil kralju Aleksandru na slovesen način svoje poverilno pismo. Prisrčne besede, govorjene o tej priliki, odgovarjajo prijateljskim razmeram med obema vladama.
Vojna v južni Afriki.
Portugalci in vojna.
LONDON 15. (K. B.) »Reuter« javlja iz Beire dne 15. t. m.: V Lourenzo Mar-<juezii oporekajo, da bi bilo odpotovalo portugalsko topništvo, da zabrani Boercem prekoračenje nevtralnega zemljišča. Vendar «e je v tem okraju kršila nevtralnost. Od todi je odpotovalo vojaštvo. Vse železniške moste straži jo močni oddelki portugalskih vojakov.
Pretrgana brzojavna zveza.
LONDON 15. (K. B.) >Reuter« javlja iz Lorenzo-Mar<|tieza dne 13. t. m. Brzojavna zveza s Pretorijo je zadnja dva dni pretrgana.
Pravde proti kapskim Holandcem.
LONDON 15. »Reuter« javlja iz Ca-peto\vna: .lednega Holandcev naseljenih na Kapu. ki so bili ujeti o spopadu pri Springs-fieldu in potem postavljeni pred vojno sodišče, je sodišče oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov.
%giil»e Angležev pri Rcndsburiru.
LONDON 16. (K. B.) »Reulerc javlja iz Rendsburga : Zgube Angležev v bitkah pri Remlsburgu dne 10. in 12. t. m. so naslednje : 4 častniki in 7 mož mrtvih, 6 častnikov in 14 mož ranjenih. Ne ve se pa za 2 častnika in S mož. O dveh polkih še ni znano število zgub.
Aiiirleži so zapustili Rendsberg.
LONDON 16. (K. B.) Kakor poroča »Dailv Chroniele« iz Capstndta z dne 14. t. m., so angležke čete zapustile Rendsberg ter se umaknile v Arundel.
General Freueh v Kiiuberlevu.
LONDON 16. (K. B.) General Roberts brzojavlja uradno iz Jakohsthala, da je general Freneh s konjico, artilerijo in |>ešei na konjih došel v Kimbcrlev.
Vesti iz boerskega tabora.
LONDON 16. (K. B.) «Reuter* javlja j iz Pretorije z dne 12. t. m.: Kakor javljaj dopisnik iz Colesberga. se je vršila v petek j tamkaj bitka, v kateri so bili 3 Boerei ubiti, dočim jih je 5 ranjenih. — Iz glavnega boer-skega tabora javljajo »Reutrjevi poslovnici« dne 13, t. m.: Včeraj je general Botha z majhno četo prekoračil Tugelo ter si ogledal torišče, katero so bili zapustili Angleži. Botha je trčil na 40 suličarjev, ki so bili menda zaostali, ter se je ž njimi spopadel, o čemer je bilo 13 Boercev ubitih, 5 ranjenih in 1» j ujetih. Včeraj je odkorakal močen boerski oddelek proti Colensu ter se utaboril pri j Bohskoppu. V bližini Ladvsmitha je vse mirno.
-
1
Trgovina in promet.
Razširjenje tržaškega pristanišča.
Kakor javlja «Fremdenblatt«, so zadnje dni v ministerstvu zaključili posvetovanja o razširjenju tržaškega pristanišča. Morda bo državni zbor o prvih svojih razpravah imel priliko, da reši to važno vprašanje.
Strosro zdravniško preiskavo avstrijskih provenijenc po morju, ki je obstajala od 3. junija 1899, je grška vlada dvignila z naredbo od dne 3. febr. 1900. Promet z dogami iz Trsta in z Reke jami v a rja meseca HM M).
Prispelo je v Trst 250.000 kosov, in sicer 150.000 kosov čez Metković iz Bosne in 100.000 kosov z železnico. Izvozilo se je iz Trsta 863.435 kosov v O porto, 519.302 kosov v Bordeaux in 3800 kosov v Italijo. - Z Reke seje izvozilo: 1,127.903 kosov v Marseille, 930.975 kosov v Cette, 166.361 kosov v Bordeaux, 135.579 kosov v Italijo, 114.455 kosov v Algier, 56,700 kosov v London, 2770 kosov v Tunis in 805 kosov na Grško. — V katero stroko koli pogledamo, povsod nas prekaša mlada Reka ! Dohodki avstrijskega Llo.vda decembra
meseca 1899 so znašali 1,347.006 gl., proti 1,386.711 gl. v isti dobi 1898, torej v decembru 1899 za 39.705 gi. manj, dasi so decembra 1899 p r-niki prepotovali za 7.689 milj več nego v isti dobi 1898. Vse leto 1899 pa je po dosedanjih računih, katerim pa še lahko sledijo popravki, bi bilo glede dohodkov ugodnejše nego leto 1898, in sicer je bilo 197.247 gl. več dohodkov nego prejšnjega leta : tudi pre-potovanih milj je bilo 24.131 več nego leta 1898.
Poštne pošiljatve, rešene o nezgodi pri Kalsdorfu.
(Dalje.)
< )stanki kasete iz kositra, v kateri so bili spravljeni en stopljen Goldregulus, en novec po 20 mark poleg druge stopljene kovine, katere se dosedaj ni moglo razločiti. Na zunanji strani nekega dna, najbrže onega od kasete, se nahajajo različni, večinoma precej močno zabuhli, deloma čisto stopljeni zlati, poleg dobro razločljivega starega avstr. bakrenega novca, najbrže 1 kr. Različni večji in manji stopljeni kosi različnih oblik, kojih pri ogledu samemu-ni mogoče prosoditi. Štirikratni dukat z zabuhlimi ostanki 4 kosov, najbrže navadnih dukatov. 3 kosi franc. 20 fre. od požara očrnelih, 1 kos belg. 20 fre. od požara očrnel, 1 kos avstr. dukata, 1 kos nedoločljivega zlata, 1 kos nedoločljive bakrene plošče, 1 kos najbrže 5 šilingov, 1 kos najbrže 2 šilinga, 2 kosa najbrže 1 šiling, 1 jubilejska spominska medajla, 1 kos avstr. krone skup stoplj ne z enim kosom 20 st., 1 kos ogerskega močno očrnelega in zabuhlega srebrnega goldinarja, 1 kos 20 st. skup stopljenih z enim kosom 2 st., 2 ko3a močno očrnelih 20 st., 1 kos močno očrnelih 10 st., 1 kos močno očrnelih 1() st., 1 kos močno očrnel 1 h, 2 kosa rimskih medenih novcev, 1 kos laškega novca (bakrenega). Žeblji in železom namešano skup stopljenih zlatov |»oleg drugih stopljenih ostankov, koje se bo moglo še le po natančnej' preiskavi določiti. Različni stopljeni ostanki stekla in navidezno nepristnih kosov, med tem 1 verižica s št. 4 punciranim srebrnim karabinerjem. 1 kos stopljene tvari ne, najbrže žlahtne kovine s kamni, kojo se bo moglo še le po natan-čneji preiskavo določiti.
(Zvršetek pride.) Denarni trg.
Položaj na javnem trgu na Dunaju se ni spremenil; promet je bil neznaten. Stavki za bančne akcepte prve vrste so bili tudi nadalje 3s/4. — V Berolinu pa je privatni diskont zopet poskočil, in sicer na 4°/0. Te-
densko nalaganje efektov se je vršilo gladko ter se je dobivalo denar v bankah za 47/»°/o v kulisi pa po 5 Vi°/o- dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke so znašale vloge 300.000 kron; temu je stalo nasproti zapadlosti za 6.5 milijonov kron.
Dražbe nepremičnin.
Dne 29. marca 1900. dopoludnc ob lO. uri bo pri stalniji v Komnu v izbi štev. .'J, dražba nepremičnin : 2. 3. 6. 7. 11. 13. 14. 16. 17. 19. in 20. telo vlož. št. 20 zemljišču ice za občino Mavhinje.
Nepremičninam je določena vrednost na 6522 K >n sicer: a) 2. telo = 70 K, b) 3. telo = 220 K, c) 6 telo = 330 K, d) 7. telo = 160 K, e) 11. telo = 200 K, f) 13. telo = 64 K, g) 14. telo = 336 K, h) 16. telo = 208 K, i) 17. telo = 1294 K, k) m. telo = 3600 K, 1) 20. telo = 40 K.
Najmanjši ponudek znaša: 434* K, in sicer: ad a) 46.67 K, ad 1») 146.67 K. ad e) 220 K, a d d) 106.67 K, ad e) 133.33 K, ad f> 42.67 K, ad g) 224 K, ad h) 134.67, ad i) 862.67 K, ad k) 2400 K, ad 1) 26.67 K.
Nove železnice. .
Kakor poročajo z Dunaja z dne 11. t. m., predloži vlada državnemu zboru, ki se snide ! 22. t. m., načrt o železnicah, ki se imajo zgraditi. Raz ven načrta o progi čez Ture j predloži vlada kakor nadaljevanje iste proti jugu progo Karavanke—Bohinj. Ta proga bi šla čez Celovec, Ljubelj in Bled, od koder bi se obrnila v Soško dolino proti Gorici. Karavanke bi dobile v Ljubelju predor, ki bi bil dolg eno miljo. S to progo bi skrajšali zvezo med Trstom in Dunajem za 50 kilometrov.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 16. Pšenica za oktober K. i 7.90 do 7.91. Pšenica za april K. 7.71 do 7-72 Rž za oktober K. —*- - do —*—. Rž za april K. 6 45 do 6 46. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5*09 do 5*10. Oves za oktober K. —•— do —•—. Oves za april K. 5*08 do 5*09.
Pšenica: ponudbe zmerne povpraševanje slabo, mirno. Prodaja : 15000 met. stot. nespremenjeno Vreme : Veter mraz.
Hamburg 16. Trg za kavo. Santos good average za marc 36.75 za maj 37.25, za sep-i tember 38.—. za december 38"75 Denar.
Ha vre 16. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 44.25, za juli 50 k. frankov 45.—.
Dunajska borza dne 16. februvarja.
ilanes	včeraj
Državni dolg v papirju	92 85	99*95
„ v srebru	99.85	99 95
Avstrijska renta v zlatu	99.15	99.45
„ kronah 4%	99.55	99.45
Kreditne akcije . . .	236.70 236.40
London 10 Lsr. . . .	242.45	242.40
20 mark..........23.62	23.62
Napoleoni.....19.26	19.25
100 italijanskih lir . .	89.75	89.75
Cekini ......11.38	11.38
Um ii tovarna j
pohištva vsake vrste
►	Alessandro Levi Minzi v Trstu. <
' Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje)- '
►	Boirat izbor v tapetarijali. zrcalili iu i ) slikali. Ilustriran cenik srratis in franko ( k vsakemu na zahtevo.	^
\ Cene brez konkurence. '
►	Predmeti stavijo se ua brod ali žele- ' \ zuico brez da bi se za to kaj zaračunalo. ,
Sladćičarna in pekarna
HENRIK STIB1EL-A
TRST - Piazza S. Oiaeomo 5tv. Corso - TRST
priporoča za pustni čas svoj veliki izbor vsakvrstnega najfinejšega peciva in sicer za poroke, pojedine, krste, pogostovanja kakor, slailčice. konfete, čokolado. tine pijače: rozoljo. maršala, malaga. ciper, rum itd. itd.
Velika pekarna, kruh vedno svež.
Sprejemo naročbe od zasebnikov za vsakovrstno pecivo. Postrežba točna. Cene nizke.
Proti k a š 1 j u, i
grlobolu. hripavosti, upadanjn glasu, kataru iti.
zahtevajte vedno	I
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- I nikih, učiteljih itd.	E
Dobivajo se v škatljic&h v Prendinijevi lekarni I v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah j kakor tudi po celi Evropi.	j
Grihi d n p' hod parnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednja. >v. Sobote.
Milj ol> 7.15. 11JJO predp. 2.1;"» pop. Prihod
s.—, lO.— predp. 12.10, .T25. 4.45 pop.
V	.Milje S i pošta i. 9..50. 12 (pošta) predp. 2.30,
4	15 ipreko Sv. Marka' f».15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka), s. !• l pošta i predp.; 1.30,
3.30 <po*tai, ."»JKI pop. *' n e d. in prazn.
5	(poštai.	12 ipoštat predp.; 3.—. 1.30. 7.15 ]K)p I* r i h od : «».30 ipreko Sv. Markai S.—
po-ta predp.. 2.—. .*!.4."» (pošta.) «>.30 pop.
V	Koper 7 5o predp.. 12.05 (pošta) •'>.—. 4.15 i po-
stal pop I>o h od <>45, ;t.— (pošta) predp. 1.30, 3.— (pošta). <))i ne d. in prazn. 7.50 predp.. 1-J.05 i pošta 5.— }M>p. Dohod: »>.45, — (pošta) predp., 4.— (poš^a) pop.
V	Piran preko Izole 12.."tO. 3.— P°P- Dohod
preko Izole tf.30. 7.— predp. O h n e d. in prazn.: llviO in opoldne. Dohod: «>..'»0. 7.— zjutraj parnika _Istria" in „Portorr>se".>
V	Umag vsak dan razun nedelj oh 4 pop. 1> o h o d
♦i.— zjutrai.
V	H o vin j preko Pirana. Cittanove. Poreča vsaki
pond.. sredo. petek 7.."JO zj. Dohod torek, četrtek. soltoto oh 7. uri zjutraj.
V	Puij preko Pirane. Cittanove, Salvore. Poreča,
Vrsara, Rovinja in Faaanc ob ti.4.» zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a b a r 10.45 predp 3.15 pop. I> o h o «1 1.30 ♦> pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.4* pdp1.53. 6.25 pop. preko C ervinjana v Italijo 1042 „ in 10.4* zvečer do Cervinjana
Dohod v Tržič: ~ 2o, 2.45, predp.. 5.4*. 10.33 pop. iz Italije preko < ervinjana. 1 .-">5 pop. iz Cervinjana.
Prihod in odhod vlakov.
si za
0— fttEJNARODNI
FANORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst
0d 11. do IS. jami v arija
Jako zanimivo potovanje po Grškem. Krf. Atene, Patras. Pire] in !ps, grške !uke !td. 50 podob 50.
Vstopnina 2Q, otroci lO kr.
^^'SkSSI St^žIZcI
išče spretm^a poslovodjo za trgovino z jestvinami. Plača .-»o *rl<l. na mesec. Priporoča spretnega pisarja zst kako mesto izven Trsta. Dotični je luvlavno dopolnil 14 mesečno ječo radi iz»;re<lov proti Lahom v ]>ri-1/ki eesarieine smrti. Zna dobro slovenski. hrvatski in laški, nemški srednje. Dovršil je peto realko v Trstu.
Xa<Vlnistvo ,.\asc straže64
v Ljubjani.
> Tržaška posojilnica in hranilnici	<
/	jseisirr/ana zadruga z omeieuim poroštvom,	{
ulica S. Francesco št. 2, I. n.	\
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uluire se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° Rentni davek od hranilnih ulog plačuje
zavod sam.	^
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer	^
na uknjižbo po 51..°'„, ua menjico po ti0,,	£
na zastave po 51/,0 o.	f
Uradne ure so: od —12 dopoludne in od	5
3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih	\
od 10—12 dopoludne.	\
Izplačuje se: vsaki ponedeljek od II—12	^
dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 po-	^
poludne.	^
<
<
Poštno hranilnični račun 816.004.
Pahor Ivan
v ulici Conti štev. 2 ima pekarno n sladčičarno. Svež kruli večkrat na dan. Prodajanje moke in sprejemanje domaćega kruha v pecivo. Postrežba točna.
ZALIM POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemniee. žirmiic iu po resnic, osrledal in železnih blagajn, p« cenah. iia se ni hali konkurence.
Rinnione Airiatica di Sicnrta v Trstn
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen-- društva (ine 31. decectir 1892.:
Glavnica društva......gld. -l.OOO.OOO —
Premijna reserva zavarovanja na
življenje..........13.32ti.34(v98
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju.................... 1 Ji32.24ii-22
Premijna rezerva /.avarovanja blaga
pri prevažanju............„ 49.4ii.V07
Reserva na razpolaganje ...	.. 500.« H>0*— Reserva zavarovanja proti premi-
njaujn kurzov. bilanca (A) . .	.. 333.S22'42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov. bilanca (B) .	_ 243.33P83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . .	., 500.000*— Občna reserva dobičkov ... 1,187.H»1-8H
l'rad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši;
lOOOOOOOOOOOO®
Južna železnica.
Odhod i z T r s t a :
6.20 pdp. omn »brezina. Uervinjan, Benetke 8.— .. brzovl. l>unaj. zveza z Reko 8.25 _ _ Nabrežina. V dem. Benetke. Rim H.— _ omn. Nabrežina. Videm. Benetke. Verona 9.55 .. {>o-t. Dnnaj. zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop. omn. Kormin, zveza Oervinjan, Benetke 4.35 _ _ Nahrežina. Videm. Benetke, Rim 5.30 _	Benetke Ivia Cervinjan in via Videm)
Kini ivia Bixij) naravnost. ♦5.25 _ pošt. l>unaj. zveza z Reko 8.15 zvč. brzovl. Kormin
815 ., ., Dunaj, zveza s Peštm. Reko s.45 _ meš. Nabrežina. Videm. Benetke 9.45 _ _ do Murzuschlaga rt.lO _ (samo ob >redah) ekspre« v Ostende
Dohod v Trst:
*i.5t> p"lp	meš iz Murzuschlaga. lieljaka itd.
_	_ iz Italije. Kormina. Nahrežine
8 45 _	brzovl. iz Kormina • ,2-s _ _ Dunaj, zveza s Pesto. Mniliim
10.25 _	po^t. I>unaj. zveza z Reko
10.4O _	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 _	omn. iz Benetk ivia Cervignjan)
5.35 pop	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7.45 zvč.	omn. iz Italije preko Kormina
s.30 „	brzovl. iz Italije preko Kormina 3.— _ ^ Dunaj, zveza z Reko
11.35 _	omn. iz Italije preko Kormina
1058 p^lp	1 samo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od Sv. Andreja
O.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj. Beljak 8.45 „ Hrpelje. Rovinj. Pulj. Dunaj 4.50 pop. Hrpelje. Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 _ brzovl. Pulj. Divača, Beljak. Dunaj 2-30 _ Herpelje. Divača isamo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
8.05 pdp.	Divača
^.35 „	Pulj, Rovinj
11.15 _	Hrpelje, Ljubljana. Dunaj
♦».15 zvč.	Pulj. Rovinj, Dunaj, Ljubljana
9.50 _	brzovl. Pulj. Rovinj. Dunaj
9.25 „	Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
VEKOSLAV PLESNIČAR
k k x trgovina jestvin xxx
Trst — Via Giulia št. 25
Trst.
Naznanjam slavn. občinstvu, da sem prevzel že dobro poznano proda-jalnico jestvin (» Grattoni, katero sem popolni! z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: kava? riž. olje, testenine, sir, maslo, moka. raznovrstna fina vina v buteljkah, ter sploh vse jestvine.
Pošiljam blago na deželo po poštnem povzetju, v mestu je donašnnje na dom brezplačno.
Nadejaje se obilne podpore slavn. občinstva v mestu in na deželi, bele-*im spoštovanjem „daui	pj,,^^ ^^
M9

Spedicijska poslovnica
Oaspar Hvalic
v Goriei v uliei 3Ior<kIII št. 12.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
Nov /iivoz za jH-evažavjp.
I >ostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja.
i »'C. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Brannau na Bavarskem.
Priporoča svoja <>-kratno odlikovana no. L vovrstna lesena zastirala (Rouleaus). in žaSuzije. — Ceniki gratl<.
Agentj e i
za privatne odjemalce se povsod iščejo.
Narodna jed
postati morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Žnidersie Valeneie v II. Bistrici po njih izbornem okusu, obilni redilnosti. nizki <'eni in jeduosravnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajal niča h jestvin.
Zahvala.
Podpisana rodbina se prisrčno zahvaljuje vsem onim, ki so nje nepozabno mater
Nežo Ščuka
spremili k večnemu počitku, ali pa so podpisani drugače izkazali svoje sočutje. IJog poplačaj !
\ Barkovljah. dne 1 ">. februvarja.
Rodbina Ščuka.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjeni ali s prenapolnenjem želodcjt, z vživjinjem pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jetiil ali z nerednim življenjem kikor n. pr.
žslodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljen je
ali zasliženje
i«r SEMENA
z liiisihlov cvetic, travnikov itd,
tvrdke Wolfner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence
Zaloga v 1 rstu :
u Roberto Bambule ki
■S cvetličar Ijj r 1 v Via delle Torri (Palača Diana). r ^
priporoča se dobro domače zdravilo zdravilo je znano
katerega izvrstno zdravilno delovanj* je že izza več let pre^kuseno. To
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Q To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q a jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliično vino od-A V stranj nje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih t v ari n, ki provzro- V Q	čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	Q
> pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti žel odi" ne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjuj o se često že po enkratnim pitju tega vina. 7Qnit*Qnio rlnvočlfp nntrohp in u-je neI>rijet,ie posledice kakor: stiskanje, ščipanje, LdpSI dllJC UIUVOOIVG puli CUC bitje srca, nespanje in tudi struienje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in Voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vs»» ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje p rov/, ročaj o večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodhujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo <lo jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodhuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in '2 gld. v lekarnah v Trstu, Sežani, Miljah. Kopru, Iz tli. Piranu, Tržiču, Ogleju, Oervinjanu, Ronkah. Vipavi, Ajdovščini. Postojni. Gradišči, Krminu. < Joriei. Umagu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Reki. Krku, Cresu, .Malem Lošinju. Labi nj u, Pazinu. Motovunu. Vižinadi. Staremgradu, Poreču. Rovinju, Vodnjanu, Pulju. Portogruaro. Trevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
Tudi razpošilja tvrd ka: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 in Via nuova št. 27, po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja prosto.
J^f Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečn
Hubert Ullricli-ovo	Zel i so 11 o vino.
Prodajalnica mrežic
vi za plinovo luč (Auer)
Javljam slavn. občinstvu, <la eem o«l-|»i*l svojo protlajalnieo nej»regorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu
Piazza Nepziauli iu Via Seli'Arsenale
I vaz uje <reslo :
Svoji k svojim
prijmuočani za oliilne narobe.
Dragotin Vitez
jfc A
Glavno zalogo
„Koiisumo MW pri Sv. Jakobu
je odprlo
JUP* v solioto \). februvarja ItlOO
svojo novo gostilno
v ulici Concordia vogel ulice Vespucci
Na obilni oliink najuijinlneje vabi
Odbor,
voščila [hiksa] družbe sv. t'irila in Metoda in tvoru iško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan t> r 11 f o v k a v (io-r i c i na Travniku štev. "». Podružnica v Sežani in Komna. Naročbe se točno izvrše.
iloje zeliščno \ino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0. vinskega špirita 100.0. glicerina im.O, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0. koprive, janeža. omanovih korenik. amerikanskega lapuha- lecjanovih in kolmežnih korenik v sjicejjii po 10,0. Te tvarine naj se pomešaj o.