BILEČA
Na zadnji seji vseh zborov skupščine občine Bileča je bila v središču pozornosti analiza realizacije družbe-nega plana od 1976. do 1980. leta, v letu 1976 in v prvi po-lovici letošnjega leta. Dose-danji dobri rezultati v poslo-vanju in pravočasne priprave omogočajo, da se gospodar-stvo Bileče v celoti prilagodi novim pogojem gospodarje-nja in ustvari zadovoljive re-zultate, ki jih je moč razbrati iz povečane likvidnosti in ekonomičnosti ter zmanjša-nja zalog gotovih izdelkov. Skupna vrednost proizvodnje v lanskern letu je znašala 645 milijonov din, dohodek 172 milijonov, v preteklem letu in pol pa je bila zelo intenzivna tudi investicijska aktivnost. Tako so lani za investicije namenili približno 114 mili-
jonov, v prvem polletju letos pa 80 milijonov dinarjev.
Tudi v Bileči posvečajo ve-liko pozornost volitvam, ki bodo prihodnje leto. Pripra-vili so predlog programa predvolilne in volilne dejav-nosti SZDL in razpravljali o osnovnih načelih kadrovske politike ter o kriterijih za izbor delegacij osnovnih sa-moupravnih organizacij in skupnosti ter delegatov v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Razpravi o pred-logu omenjenih dokumentov je sledila izčrpna analiza dela delegacij in delegatov.
Na skupni razširjeni seji predsedstva občinske konfe-rence zveze sindikatov in ak-tiva ZK neposrednih proizva-jalcev Bileče so ocenili ure-sničevanje določb zakona o združenem delu v delovnih organizacijah. Ugotovili so, da se celotna aktivnost odvija po potrjenih programih in z dogovorjeno   dinamiko.    V
največ delovnih organizacijah so že napravljeni ali pa so tik pred zaključkom samou-pravni sporazumi ozdruževa-n ju dcla delavcev v TOZD ter njih statuti.
Poscbcj so poudarili izde-lavo samoupravnih sporazu-mov o osnovah in merilih za doscganje in razporeditev dohodka in čistega dohodka, za razporeditev za osebne do-hodkt- tcr pravilnika za razpo-rcditev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
V minulih 33 letih svo-bodne Bileče je mesto dobilo na desetine novih sodobnih objektov. Zgrajenih je bilo več kot 550 stanovanj v druž-benem in 1590 stanovanj v zasebnem sektorju. Zrasli so številni novi gospodarski ob-jekti in objekti družbenega standarda. Pri tetn so veliko pozornosti posvetili uskladi-tvi novega s starim. Med ob-jekti, ki so se uspešno vklopili v stari del' mesta, je tudi hotel Trebišnjica' (na sliki).