PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r1 /a i. Abb. postale I gruppo LCDfl Ul) lir Leto XXIV. St. 213 (7106) TRST, torek, 17. septembra 1968 j/ ZNAMENJU BOJA ZA MIR, MIROLJUBNO SOŽITJE IN SODELOVANJE MED NARODI Veličastna proslava petindvajsetletnice splošne vstaje primorskega ljudstva Proslave v Novi Gorici se je udeležilo okoli sto tisoč ljudi iz Slovenije ter iz obmejnih predelov Italije in Avstrije - Pozdravni govor Milana iVižintina in slavnostni govor E. Kardelja - Skupen nastop nad 500 pevcev Ljudstvo Primorske, ostale Slo-vanije ter z njim vsi jugoslovanski narodi, Slovenci iz Italije ter demokratični Italijani, so z veličastno manifestacijo v nedeljo proslavili 25. obletnico vseljudske PStaje primorskega ljudstva, ki je jfredstavljala začetek končnega ob-^čuna z zatiralci ter odprla pot ftovemu ustvarjalnemu razdobju v jtogojih svobodne in socialistične pstvarjalnosti. [1 1Okoli 100 tisoč ljudi, mogoče ce-0 več, je prišlo v Novo Gorico '3 vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, izredno veliko je bilo tudi Slovencev iz Italije ter demokra-, ličnih Italijanov, da bi s svojo [Prisotnostjo poudarili vedno žive Meale medvojnega borbenega bratstva ter medsebojnega spoštovala. Negotovo vreme ni odvrnilo :°d potovanja na proslavo nikogar; Prišli so s 23 posebnimi in sedmi-N rednimi vlaki, (»koli 500 avtobusi ter blizu 20 tisoč osebnimi avtomobili. Množica je mesto dobe-ijedno preplavila, da je kot veliko klorje valovila po magistrali in jjjtoliških ulicah, ki še nikoli niso “ile tako natrpane, j Odprta meja, kot označujemo J>ejo med Italijo in Jugoslavijo, je “šla v nedeljo še prav posebno ■Prta, zakaj oblasti so se dogodile za začasno spremembo prenov druge kategorije v prehode dve kategorije, kar pomeni, da so ^katere prehode, določene samo ** propustnice, odprli tudi za pot-liste. Tako smo mogli v nedeljo na proslavo v Novo Gorico Prek solkanskega prehoda kar s Potnim listom, medtem ko na dru-jPh prehodih dokumentov za prebod meje sploh niso pečatili. Vse ‘o zavoljo preprečavanja zastojev P& meji. Prvi vlaki so v Novo Gorico pri-že kmalu po 4. uri zjutraj. :j udeleženci na proslavo so v dol-fih kolonah zapuščali kolodvor ter odpravljali v mestno središče, ni Italijani iz naše dežele ter osta-1 gel udeležiti tega veličastnega zbo- nn VSlP^Crnrla i CV* t»/-» mnetn Iv, lil- JaIa-. Tčr, 1 ; Jv, rr„ 01 I______• 1 „ :------- AMln /-1 n Ki Ze navsezgodaj so po mestu in bližnjih vaseh godbe na pihala igrale budnice, po mestu pa so se razlegle partizanske pesmi, ki so jih oddajali prek stotin zvočnikov. Mesto je bilo odeto v nešteto zastav, čez cesto so bili razpeti transparenti z dobrodošlicami. V partizanskem taboru je bilo že zgodaj izredno živahno. Vanj se je stekalo na stotine borcev, in se prijavljalo svojim nekdanjim matičnim partizanskim enotam, postopno pa se je polnil tudi raz-sežen zborovalni prostor. Točno ob H. uri po jugoslovanskem času so na tribuno pred palačo občinske skupščine prišli najvišji predstavniki oblastvenih ter družbenopolitičnih organizacij Slovenije na čelu z Edvardom Kardeljem, kateremu so pionirke poklonile cvetje. Združeni pevski zbori, so njihov prihod pozdravili s pesmijo ((Vstajenje Primorske«, ki jo je nalašč za to priložnost zložil znani partizanski skladatelj Rado Simoniti. Iz 500 grl je ob spremljavi godbe Ljudske milice iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Klavdija Koloinija pesem mogočno zadonela prek morja ljudi, se odbila od stolpnice, obšla slavnostno tribuno, na kateri je bilo okoli 800 oseb, obšla prek zvočnikov vso Novo Gorico, prek radijskih in televizijskih valov pa širni svet. S to pesmijo se je začelo svečano zborovanje enega v počastitev najslavnejših dogodkov v zgodovini primorskih Slovencev. Na slavnostni tribuni je bila cela vrsta ljudi, ki so v partizanskih časih bili voditelji upora. Zelo številni so nosili spomenice iz leta 1941, odlikovanja za hrabrost, za zasluge za narod itd.. Poleg pred stavnikov organizacij in republik vse Jugoslavije je bila močno za stopana tudi slovenska manjšina iz Italije in Korošce ter protifašistič- lih delov Italije. Zastopstvo Sloven-I rovanja, ter njegove želje, da cev v Italiji so predstavljali izvoljeni slovenski predstavniki, skoraj vsi slovenski župani s Tržaškega in Goriškega nekdanji in sedanji odborniki in svetovalci, predstavniki političnih skupin iz Trsta in Gorice; ugledni javni delavci in mnogi bivši borci. Nadalje so bili prisotni predstavniki deželnih orga nizacij KPI, PSU, PSIUP, sindikatov, organizacije političnih preganjancev, organizacije ANPI, deželnega zavoda za zgodovino italijanskega osvobodilnega gibanja. Pred častno tribuno so bila razvrščena zastopstva oddelkov enot IX. korpusa in prekomorskih brigad kakor tudi garibaldinskih enot s prapori, ki so jih držali v rokah večkrat odlikovani borci. Mogočen zbor, v katerem so bili tudi pevci petih slovenskih zborov iz zamejstva, je pod vodstvom Klavdija Koloinija in ob spremljavi godbe Ljudske milice zapel še tri pesmi: Borovo «Hej brigade«, Mihelčičevo ((Pesem mladinskih delovnih brigad« in Gobčevo ((Pesem o svobodi«, nato pa je predsednik občinske skupščine Nova Gorica Milan Vižintin začel zborovanje s pozdravom vsem udeležencem in zlasti bivšim borcem. Ob močnem odobravanju množice je pozdravil člana predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in člana sveta federacije Edvarda Kardelja in ostale zastopnike zveznih predstavništev in družbenih političnih organov, predstavnike bratskih jugoslovanskih republik, delegacijo zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije, delegacije odporniškega gibanja in političnih preganjancev iz italijanskih obmejnih in drugih pokrajin itd.. Ob viharnem navdušenju je zborovalcem sporočil pozdrave maršaia Tita in njegovo opravičilo, ker se zaradi neodložljivih državnih poslov ni mo- *in...............mi..........................m......i.mn RAZPRAVLJALI SO O STALIŠČU SVETOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE Sestanek sindikalnih organizacij držav članic varšavskega pakta Previdno skupno zaključno poročilo - Sovjetski lisk zahteva diferenciacijo med češkoslovaškim vodstvom - Kitajski protesti zaradi sovjetskih preletov . PRAGA, 16. — Iz Budimpešte se ® vrnila sindikalna delegacija, ki je udeležila sestanka sindikatih organizacij šestih držav članic Sršavskega pakta. Sestanek je tra-hl 2 dni in je bil posvečen češkoslo-v?ški zasedbi in reakciji svetovne htidikalne organizacije, ki je to za-Nbo obsodila. Na zaključnem se-Mnku sta sodelovala tudi predsed-svetovne sindikalne organizacije 1'alijan Bitossi in namestnik tajni-Francoz Pierre Gensous. Glasilo češkoslovaških sindikatov Mše, da so se med razgovori pojava nasprotja, kar pa je povsem °6ično. Vendar so skupno odobrili ^ključke moskovskega sporazuma, i^nimivo je, da so pozitivno oceni-Jtudi zaključke januarskega plenuma KPČ ter drugih plenumov, če-PUr pa sledi odstavek, da so določbe sile hotele izkoristiti pozitiv-j1' proces češkoslovaške partije za Sdprt napad na socializem in za ^cionalistično gonjo. V uradnem sporočilu'se torej iz-Jffcno ne odobrava zasedbe češkoslovaške s tujimi četami, niti ni Jjkjer govora, da bi to zasedbo za-15'evali češkoslovaški predstavniki. f° drugih vesteh so se razgovori JjSili v dokaj odprtem ozračju in JJ vse delegacije obrazložile na demokratičen načir svoja stališča. Se-ni jasno, kako bodo o stvari oblatili svetovno sindikalno organizacijo, ki pa prav gotovo ne bo mo-”0 spremeniti svojega stališča in kateri je že dosedaj prihajajo do Jokaj ostrih polemik s stališči, ki \ jih izražali sovjetski sindikati. l Cernik in Smrkovsky sta dala ,®jše intervjuja televiziji med žaganjem skupščine na gradu Hrad-POi. Smrkovsky je dejal, da uživa; 1; zaupanje ljudstva, ker mu nikoli r?o ničesar skrivali. Černik pa je čj?vil, da se vsi strinjajo, da bodo ?steno izpolnili moskovski spora-Sh in da je prepričan, da velika ,,cina novinarjev razume novo Vnosi. Va?°vjetski tisk vztraja na zahte-nJh o procesu diferencjalizacije češkoslovaškimi voditelji. Ta-»o današnja nPravda« ostro podkuje, da ta proces ne bo trajal SJho en dan ali samo en mesec. Vvda« na tak način v bistvu Remizira z Dubčkom Szi jVr______________ ►JJhček v svojem govoru znatno vjet a « Polemiko partijo, ki jo dolže, da je izgubila glasove zaradi tega, ker ni podprla sovjetskega stališča glede zasedbe CSSR. Večerni list piše, da bodo imeli švedski komunisti’ sedaj samo tri namesto osmih poslancev, kar se lahko delno obrazloži s proti-komunistično kampanjo švedskega tiska pred volitvami, predvsem pa je bilo občutno dejstvo, da je švedska komunistična partija ((popustila pod ideološkim pritiskom buržoazije«. Iz Bonna poročajo, da piše list «Bild Zeitung«, da govore, visoki funkcionarji vzhodno-nemške komunistične stranke, da bo v kratkem prišlo do sprememb v vodstvu Sovjetske zveze in da bodo odstranili Kosigina, ker se je upiral zasedbi CSSR. Novi ministrski predsednik SZ bo po teh vesteh Aleksander ščeljepin. Agencija «Nova Kitajska« je objavila vest, da je kitajska vlada uradno protestirala pri sovjetski zaradi kršenja zračnega prostora na vzhodnih predelih Kitajske. V noti je rečeno, da so sovjetska letala v razdobju od 9. do 20. avgu- in izraža Zadovoljstvo nad njegovimi sodimi izjavami, čaprav se je ^Jbcek v svojem govoru zn ^bližal sovjetskim stališčem, k^Joskovska «Pravda» tudi nada-stii® polemiko z glasili komuni-» shih partij, ki se niso strinjala h Sovjetskim stališčem. Tokrat je j »a 1 l\wl4-nnr(lrn Ir A m 11Yb 1 ct i Ali £L S. sta 29nkrat preletela kitajsko ozemlje. Poleg tega dolže Sovjetsko zvezo, da gre za stalno prakso, ker je lani prišlo na istem področju do 119 preletov. Galluzzi v Kolgariji SOFIJA, 16. — Danes je prispel v bolgarsko prestolnico posl. Car-lo Galluzzi član vodstva in odgovoren za sekcijo za zunanje zadeve centralnega komiteja KPI. Gal-luzzija je sprejel tajnik CK bolgarske partije Kotzev. Razgovar-jal se bo z bolgarskimi partijskimi predstavniki o položaju, ki je nastal po češkoslovaških dogodkih. PARIZ, 16. - Glavni tajnik OZN U Tant se je na povratku iz Alžira, kjer je prisostvoval afriškemu vrhu, srečal s francoskim zunanjim ministrom Debrejem. O pogovorih se ni izvedelo nič točnega, je pa na tiskovni kenfe-renci ponovil svoje stališče o Vietnamu. ta slavnost prispevala k nadaljnjemu razvoju teh krajev in k utrjevanju miru in sožitja med narod*. Milan Vižintin je sporočil tudi Titovo zagotovilo, da bo obiskal Primorsko, čim mu bo to mogoče, kar je množica pozdravila z velikim navdušenjem in dolgotrajnim skandiranjem Tito, Tito. Po teh uvodnih besedah in sporočilih je Milan Vižintin predal besedo Edvardu Kardelju, čigar govor, ki ga je množica večkrat prekinjala z odobravanjem, objavljamo v izvlečku posebej, nato je predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Nova Gorica Boris Kovšca prebral celotno pismo maršala Tita, Štefan Cigoj pa je prebral pozdravno pismo Titu z zborovanja, ki ga je množica s ploskanjem In odobravanjem odobrila. V pismu je rečeno, da je današnji praznik ((predvsem manifestacija odločne volje primorsnega ljudstva boriti se za dosledno enakopravnost med narodi, za njihov nadaljnji napredek ir za popolno uveljavljenje načel de mokratičnega in humanega socializma, ki so temelji naše samoupravne družbe«. V pismu je tudi poudarjen skupen protifašistični boj slovenskih in italijanskih protifaši-stov, ki je osnova za razvijanje dobrih sosednih odnosov ob medsebojnem spoštovanju med narodi.« Združeni primorski in zamejski zbori so nato pod vodstvom dirigenta m bivšega partizanskega borca Oskarja Kjudra zapeli še Rozinovo «Naša zemlja«, Pahorjevo «Na juriš«, italijansko partizansko «La brigata Garibaldi« ter Pretnr-lovo ((Zdravico«, prav za konec pa so zbori pod Koloinijevim vodstvom zapeli še «Pesem o Titu«, s čimer je bil uradni del zborovanja zaključen. Popoldansko ljudsko slavje se ja nadaljevalo na prostem, na plesiščih, v partizanskem taboru, v javnih lokalih v pravem partizanskem tovariškem razpoloženju, ki ga prav nič ni motilo ne ravno najugodnejše vreme, ki je nagajalo tudi med samim zborovanjem. Sproščeno razpoloženje je trajalo pozno. V okviru 25. obletnice vstaje so v soboto zvečer odprli v avli občinske palače razstavo ((Primorska v boju za svobodo«, ki so jo prenašali po televiziji. Odprl jo je predsednik Vižintin, ki je dejal, da je znalo odporniško gibanje vključiti v protifašistčni boj ne samo najširše plasti primorskih Slovencev, ampak tudi vse napredne italijanske in furlanske množice. ((Bratstvo med Slovenci in naprednimi Italijani, ki se je skovalo v skupnem krvavem boju med vojno, je omogočilo, da so se tudi po vojni začeli razvijati ob tem stičišču dveh narodov novi odnosi, ki so mogočih, da je meja ob Soči izgubila oznako neprehodne bariere in je postala most sporazumevanja med narodi ob enakopravnosti in svobodi vsakega naroda,« je dejal Vižintin. Pred vhodom je visela vrsta bojnih zastav slovenskih in italijanskih odredov, na sami razstavi pa je moč videti dokumente o fašističnem zatiranju Slovencev, o življenjskosti primorskih ljudi, njihov organizirani ter vojaški upor in končno zmagovito priborjeno svobodo z lastnim orožjem. Medtem ko je televizijska kamera prenašala izjave partizanov, ki so komentirali posamezne slike na razstavi, je bilo na samem ekranu moč v podtonu opaziti umetne ognje, ki so jih prižgali pri Kekcu ter jih prenašali po televiziji. Blizu 5 tisoč oseb je napolnilo magistralo, od koder je bil razgled najlepši. Vrsti dogodkov, ki so spremljali osrednjo proslavo in o katerih smo že poročali, naj dodamo še dva, in sicer objavo lično izdelanega kataloga z naslovom Primorska v boju za svobodo, v katerem je večidel za svobodo, v katerem je večji del opis življenja primorskih Slovencev med obema vojnama, ter prvo ploščo Goriškega okteta, na kateri so pesem ((Vstajenje Primorske«, Oj Doberdob, Soči in žabe, ki je obenem tudi prva plošča, ki jo je doslej posnel katerikoli vokalni ansambel iz Primorske. Najmlajši Novogoričani izrekajo dobrodošlico Edvardu Kardelju in drugim gostom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil.(iiiiiiliiuiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiitiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiii« Slavnostni govor Edvarda Kardelja V začetku je Kardelj ob tem pomembnem prazniku čestital primorskemu ljudstvu, slovenskim in italijanskim partizanom in vsem antifašističnim borcem in je med drugim nadaljeval: «V mogočnem številu smo se danes zbrali na teh zgodovinskih tleh, tako bogatih po revolucionarni in osvobodilni tradiciji, od goriških in tolminskih puntov do narodnega prebujenja in preko njega do burne rast; revolucionarnega delavskega gibanja in dalje od vztrajnega odpora proti fašističnim zatiralcem, v katerem so padle bazoviške in mnoge druge žrtve, do veličastne vseljudske vstaje v letih narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Nismo prišli na ta zbor samo za to, da bi obudili bojevne spomine na hude in hkrati slavne dni naše borbe in osvoboditve. Kakorkoli so nam ti spomini dragi in sveti, je naš glavni današnji namen predvsem da ponovno izpričamo svojo privrženost in zvestobo revolucionarnim, osvobodilnim, socialističnim, humanističnim in svobodoljubnim težnjam in smotrom za katere smo se borili v narodnoosvobodilni vojni in socialstičnf revoluciji in za katere so se bojevali na tej zemlji v preteklost! najnaprednejši ljudje in tako mnogi borci. Neuničljivost naroda ki se je pripravljen boriti za svoj obstanek Vstaja primorskega ljudstva, ki je dobila vse bolj množičen obseg v teku leta 1942 in se je 1943. leta razplamtela do svoje največje moči, je dala mogočen prispevek k o-svobodllnemu gibanju slovenskega In vseh jugoslovanskih narodov. E-nodušna enotnost, kakršno je pokazalo slovensko ljudstvo v Primorju, v svoji ogorčeni borbeni pripravljenosti, se pojavlja samo v redkih, velikih zgodovinskih trenutkih. V tistih dneh se je znova potrdila neuničljivost naroda, ki se je pripravljen boriti za svoj obstanek in dati za svojo svobodo ter prihodnost tudi največje žrtve. Vse bolj so se slovenski ljudje zavedali, da narod, ki ni sposoben in pripravljen braniti svojega obstanka in lastnega razvoja, ne more pričakovati milosti ne od osvajalca in ne od zgodovine. Razločno pa so tudi čutili, da narod, ki vztraja v svoji borbeni enotnosti, ne more biti zlomljen v svojem odporu, tudi če ima proti sebi močnejšega sovražnika. To spoznanje, izpričano pri nas med drugo svetovno vojno, je bilo Po tej vojni ponovno izpričano tudi v številnih osvobodilnih gibanjih v svetu. O njem zgovorno priča uspešen herojski odpor vietnamskega naroda in vrste drugih narodov. Tega nauka iz naše zgodovine in boja drugih narodov ne smemo pozabiti. Zlasti pa ga ne smejo pozabiti mlade generacije našega ljudstva. Kajti, v svetu so še močne sile, ki poskušajo deliti svet na na-rode-gospodarje in narode-hlaipce, na narode izkoriščevalce in narode-proletarce, na velike, ki odločajo in si dele svet, ter na male, ki slede in ki jih delijo, še so močne sile, ki poskušajo urediti svet — ne na temeljih svobode in enakopravnosti narodov ter njihove kolektivne varnosti — marveč na podlagi pravice močnejšega in interesov močnejšega. Odtod tako veliko dejanj mednarodnega nasilja nad narodi, ki smo jih priča na vseh kontinentih. In odtod naša vztrajna podpora vsem, ki se bore za svobodo in neodvisnost narodov, za mir in družbeni napredek. Sami smo se borili za svojo svobodo in neodvisnost. Zato ne moremo drugače, kot da veljajo vse naše simpatije in vsa naša podpora tistim narodom, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost. Sami smo se borili za iepšo prihodnost delovnega človeka, za vodilno vlogo interesov delavskega mzrčda v družbi, za socializem. Za-tb ne moremo drugače, kot da so vse naše simpatije in vsa naša podpora na strani vseh izkoriščanih in zatiranih na svetu. Sami smo sredi najhujših bitk in hakatomb žrtev, ki so jih te bitke surovo terjale, hrepeneli po miru in po takih razmerah, v katerih si bo delovni človek z mirnim u-stvarjalnim delom gradil svojo prihodnost. Zato nočemo verjeti v nujnost novih vojn in zato ne moremo drugače, kot da veljajo vsi naši napori in vsa naša podpora tistim, ki delajo za mir med narodi. Sami smo se borili za pravico, da delavski razred in narodi Jugoslavije samostojno odločajo o potih in oblikah socialističnega družbenega razvoja v lastni deželi. Zato ne moremo drugače, kot da veljajo vse naše simpatije in naša podpora tistim, ki se bore za te iste pravice, se pravi proti vsiljevanju dogmatskih mitov ter vseh vrst hegemonizma v socialističnem svetu in v mednarodnem delavskem gibanju ter proti nasilnemu ((osrečevanju« drugih narodov z lastnim družbenim in političnim sistemom. Sami smo se borili za enakopravnost, prijateljstvo, zbliževanje in demokratično združevanje jugoslovanskih in vseh drugih narodov, še posebej tistih na socialistični poti. Zato nočemo verjeti v nujnost in ovekovečenje blokovske delitve narodov in hegemonije velikih nad majhnimi narodi; in zato ne moremo drugače, kot da so vse naše simpatije in naša podpora na strani tistih, ki se bore za premoščevanje blokovskih pregrad, za popuščanje mednarodne napetosti in za miroljubno sožitje med deželami z različnimi družbenimi sistemi. Zelo dobro se tudi zavedamo, da je naša lastna svobodna socialistična bodočnost in naša lastna varnost odvisna od poteka in izida vseh teh konfliktov v svetovnem merilu, se pravi tudi od realnega odnosa sil v teh konfliktih. Zato nikoli nismo bili pripravljeni vtikati kot noj glavo v pesek, ampak smo — tako kot v dneh narodnoosvobodilne vojne — vedno odkrito gledali problemom, težavam in nevarnostim v oči, pa najsi je šlo za notranjo ali za zunanjo politiko. Niti en narod se ne more do kraja izogniti prvi bitki, če noče izgubiti poslednje. Prav zato nismo bili nikoli nevtralni v mednarodnem dogajanju, marveč smo bili vedno aktivni na strani družbenega napredka, miru, neodvisnosti narodov in demokratičnih odnosov med njimi. Za enotnost široke ontiimperialistične fronte Prav zato smo se' vedno borili za enotnost široke antiimperiali-stične fronte vseh socialističnih, demokratičnih, miroljubnih in progresivnih sil, ter proti sektaški po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiimiimiiiiiiiia litiki, ki odvaja revolucionarna delavska gibanja in socialistične dežele od teh sil in proti vsemu, kar se s suho dogmo dviga nad žive akcije množic. Zato tudi naše pojmovanje politike neuvršfianja nima nikakršne zveze z laviranjetm med bloki, marveč pomeni aktiven napor in boj za ustvarjanje takih in podobnih demokratičnih mednarodnih odnosov, smotrov in načel, o katerih je bil govor. Vseljudska vstaja na Primorskem je kakor vihar zbrisala mejnike, s katerimi je surova zgodovina Imperializma razkosala slovenski narod. Pa vendar se ta vstaja ni zadovoljila s ozkimi nacionalističnimi programi. Kot prava ljudska revolucija je uprla pogled v prihodnost, k novim socialnim humanim in demokratičnim odnosom med ljudmi In narodi, k osvoboditvi dela in delovnega človeka, k idejam socializma. Prav zato v svojem osvobodilnem boju slovensko primorsko ljudstvo ni bilo samo. Z njim je bil ne le ves slovenski narod in ne le vsi jugoslovanski narodi. Z njim so hlll tudi italijanski antifašisti. Mnoge skupne vojaške operacije brigad in odredov slovenske narodnoosvobodilne vojske ter italijanskih gari- (Nadaljevanje na 2. strani) PRVIČ PO 1940. LETU Švedski socialdemokrati dobili večino v parlamentu Občutne izgube švedske komunistične partije STOCKHOLM, 16. — Prvič po 1940. letu je švedska socialdemokratska stranka včeraj dobila večino v poslanski zbornici, že neuradni izidi upravnih volitev dokazujejo, da si je ta stranka nabrala 128 sedežev od skupnih 233. Švedski volivci so tako ponovno potrdili zaupanje v socialdemokratsko stranko, ki je na vladi že 36 let. S 50,1 odstotka vseh glasov so socialdemokrati ne samo ponovno pridobili glasove, ki so jih izgubiil v zadnjih volitvah leta 1966, temveč so to število, v primerjavi z volitvami 1964. leta, ko so dobili 47,3 odstotka glasov, še močno povečali. Ti podatki so še vedno nedokonč-m, ker bodo uradno znani šele čez dva tedna. Letošnja novost je namreč, da so glasove šteli s pomočjo vrsti britanska komunistična t^dja, kateri očitajo, da je nje- Va glasilo objavljalo samo uradne S stj britanske agencije «reuter», Lvihier je menda pomagala vna-h,1 zmedo in nerazumevanje med f£bivalce. hJJknašnja «Izvestja» pa so se waviia na švedsko komunistično 1'oglictl na del veiikc množice in ua tribuno na ti'Su fnccl poslopjem občinske skupščine v Novi Gorici elektronskega stroja. Letos je bilo tudi precej glasov oddanih po posti. Teh je približno 6 odst., z druge strani pa je bil tudd odziv volivcev zelo velik in je dosegel 84 odstotkov, kar je brez dvoma z$l Švedsko pravi rekord. V izjavi po televiziji je ministrski predsednik Tage Erlander izjavil, da je biil vedno gotov zmaga svoje stranke, vendar je ni pričakoval v takem obsegu. Erlander je ta uspeh pripisal propagandnemu naporu vseh strankarskih aktivistov ob popolni podpori sindikatov. Opazovalci pa so mnenja, da je socialdemokratska stranka precej pridobila zaradi razočaranja komunističnih volivcev zaradi nedavnih dogodkov na Češkoslovaškem. Švedska komunistična stranka, pa čeprav je ostreje napadla kot druge, vkorakanje oboroženih sil držav varšavskega pakta v CSSR, Je izgubila presej glasov; od 6.4 je padla na 2,9 odstotka, s čimer je izgubila 5 ali 6 od 8 poslancev in tako padla na najnižjo raven po vojni. Voditelj švedskih komunistov Hermansson ja izjavil da .je bli 21. avgust usoden za stranko, in je pripomnil, da je treba iskati v češkoslovaški krizi glavni razlog za volilni poraz. Hermansson je priznaj, da partijska obsodba okupacije češkoslovaške ni vplivala na komunistične volivce, in Je pripomni), da ni razloga za spremembo polil tik e partije. ((Vendar,» je dodal, «če so bile napake, jih bomo popravili.« Tudi liberalci so izgubili precej glasov in se bodo morali zadovo-Ijiti z 31 poslanci, medtem ko so Jih imeli do sedaj 43, Z druge strani pa je Centarpartlet (zveza kmetov) pridobil 6 poslancev in jih bo Imel sedaj v zbornici 47. Vojaški sporazum Španija-ZDA VVASHINGTON, IG. - Zunanji minister Rusk in španski zunanji minister Fernando Castiella sta pričela pogajanja za obnovitev sporazuma o špansko - ameriški skupni obrambi, ki so ga podpisali pred 15 leti. Sporazum zapade 26. septembra. ZDA so na njegovi osnovi dobavljale orožje španski armadi, v zameno pa so imeli razna oporišča. Sedaj Španija zahteva, da bi se značaj sporazuma bistveno spremenil, tako da bi šlo za dejansko vojaško zavezništvo. Povrh tega so sprožili tudi celo vrsto drugih predlogov. GOVOR EDVARDA KARDELJA NA ZBOROVANJU V NOVI GORICI Priznanje enakopravnosti med narodi je najzanesljivejša pot k miru in prijateljstvu i mm Oskar Kjuder dirigira združene pevske zbore (Nadaljevanje s 1. strani) Jaldimskih brigad, pomoč, ki sta jo enim in drugim uajala slovensko In italijansko ljudstvo Primorja in Furlanije, skupne politične akcije antifašističnih sil obeh narodov v boju proti poskusom imperialističnega in šovinističnega razedinje-vanja narodov, vse to so prepričljive zgodovinske priče, s kakšno nezadržno močjo je socialistična, humanistična in občečloveška vsebina narodnoosvobodilne vstaje na Primorskem ter antifašističnega boja italijanskega ljudstva odpirala pot k zbliževanju in sodelovanju dveh narodov ob Tržaškem zalivu in Soči in kako hitro Je premoščevala Jezove, ki so jih v preteklosti z razpihovanjem šovinističnega sovraštva med narodi na obeh straneh Jadranskega morja gradili ideolog; Imperializma, fašizma in slepega mračnjaškega nacionalizma. V tem skupnem boju je bila hkrati priznana in uresničena pravica slovenskega ljudstva na Primorskem do samoodločbe in nacionalne združitve. Ne le sloven-sse, marveč tudi italijanske antifašistične množice in posebej italijanski delavski razred so ta načela sprejemali kot svoja, ne le kot jamstvo za uspešen skupni boj zoper skupnega sovražnika, temveč tudi kot demokratično izhodišče za tako ureditev odnosov med obema narodoma, ki bo v prihodnosti trden porok miroljubnega sodelovanja med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom in s tem tudi trdnega miru v tem delu Evrope. Sadovi te plemenite setve, ki so v viharju druge svetovne vojne po- sejali jugoslovanski, -in Italijanski partizani in antifašistični borci v skupni borbi in skupno prelito krvjo, se danes kljub odporom reakcionarnih sil, ki so vedno prisotne, kažejo v rastočem prijateljstvu med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom in med slovenskim in italijanskim narodom posebej. Priznanje manjšinam nil Je pri tem ameriški napad na Vietnam, Izraelski napad na arabske države, nasilno vmešavanje v notranje zadeve narodov na raznih kontinentih od Južne Amerike do Afrike in Azije, na podpihovanje notranjih razprtij v novoosvobojendh deželah, na pritisk belih rasistov na neodvisnost afriških narodov in tako ,dalje In nadaljeval: «žal, so v zadnjem času take tendence dobile podporo dn ohrabitev tudi tam, kjer je bilo to najmanj mogoče pričakovati. Prišlo je do o-borožene intervencije skupine socialističnih dežel na Češkoslovaškem z opravičilom, da je bilo to potrebno zaradi obrambe socializma. Ne gre ponavljati, kar Je bilo pri nas o tem že povedano, kar je rekel tovariš Tito in kar so povedali naši vodilni partijski ter državni forumi pa tudi številni delovni kolektivi in družbeno-poli-tične organizacije v oceni tega u-spdnega koraka in njegovih posledic za socializem, za svobodo narodov in , za mir v svetu. Kajti ne bi ostali zvesti smotrom in načelom, za katere smo se bojevali v narodnoosvobodilni vstaji in socialistični revoluciji in vsej naši aratiimperiaUstični in demokratični borbi sploh, če tudi v tem primeru ne bi dvignili svojega glasu proti manifestaciji mednarodnega nasilja in če ne bi jasno in glasno povedali naj na naših plečih nikar nihče ne poskuša preizkušati raznih sa movoljno skovanih dogem o pravi- <5i.» In še zlasti za napredek socializma. In ko smo najodločneje obsodili izraelski napad proti arabskim deželam, nismo tega storili zato, ker bi želeli izraelskemu narodu uničenje, temveča zato, ker obsojamo napad, pa naj ga izvaja majhna ali velika država, saj je ta napad pomenil napad na zakonite pravice arabskih narodov in je postala orožje Imperialističnega pritiska na neodvisnost in razvoj vrste arbaskih naprednih sil. In, naposled, če smo podprli češkoslovaško ljud:' stvo m vodstvo njegove komunistične partije v boju za njuno neodvisnost in za pravico, da samostojno odločata o poteh napredka socializma in socialistične demokracije v lastni deželi, potem tega prav gotovo nismo storili, ker bi se odločili za protisovjetsko politiko ali za to, da bi vstopili v atlantski pakt, marveč zato, ker menimo, da je napad na te pravice češkoslovaškega ljudstva v nasprotju s samo idejo sociaiiz-ma, še posebej pa s sedanjimi interesi mednarodnega socializma, an,tilmperlallstlčnega boja in miru na svetu. Vedno smo se zavedali velike mednarodne vloge, ki jo Ima Sovjetska zveza v sedanjem svetu. Zato smo biti tudi vedno pripravljeni podpreti tisto njeno akcijo in tisto njeno politiko, ki je bila usmerjena h krepitvi in miru, varnosti narodov, zunanjemu pritisku in vmešavanju. To bomo storili tudi v prihodnje. Vendar si tudi v prihodnje ne bodo pustili jemati pravice samostojno presojati postopke in politiko tako socialističnih kakor vseh drugih dežel, niti pravice obsoditi tisto, kar v teh postopkih dn politiki ni v skladu z idejami in resničnimi interesi socializma ter enakopravnimi odnosi med narodi. Ce pa so se danes tudi mnogi reakcionarni in Imperialistični krogi v sivetu ne po svoji zaslugi znašli v položaju, da lahko socialističnim deželam očitajo tisto, kar so ne enkrat socialistične dežele očitale njim, potem do tega vsekakor m prišlo po naši krivdi in po krivdi ogromne večine komunističnih partij na svetu, ki so zavzele podobna stališča kot mi, pač pa po krivdi tistih, ki so se odločili za akcijo, ki je morala ustvariti tak položaj. Prav gotovo bi ti reakcionarni krogi še bolj triumfi-rali, če bi se v socialističnem in progresivnem svetu ne našel nihče, ki bi rekel, da intervencija na češkoslovaškem ni identična s socializmom, čeprav so jo izvedle socialistične dežele. Nevarna doktrina Razen vsega tega pa ima logika protijugoslovanskih očitkov tudi zelo sumljivo zvezo s porajanjem še bolj dvomljive in nevarne doktri- žeiami, bi postala trajen vir nezaupanja in ceilo strahu, s tem pa tudi objektivni zaveznik vseh protisocialističnih sil ln njihove akcije znotraj socialističnih dežel. Zatorej smo morali jasno in odločno povedati, da se bodo jugoslovanski na-Jodi z vsemi sredstvi najodločneje postavili po robu vsakomur, ki bi pookuša' tako doktrino uveljaviti na njihovih plečih. Toda naj bo dovolj besed o tem. kar je blilo. Najpomembnejše in usodno je sedaj vprašanje, kaj bo. Socialistična Jugoslavija bo prgiv gotovo pomagala iskati izhod iz te krize, te so ga pripravljeni iskati tisti, ki so najbolj odgovorni za ustvarjeno stanje. Danes ni čas za prilivanje olja na ogenj, marveč za zelo odgovorno politiko, k! naj pomaga najti pozitiven izhod iz situacije. Seveda nas ni mogoče prepričati, da bi intervencija na češkoslovaškem ne bila degradacija socializma in močan u-darec na škodo naprednih sil na svetu. Toda hkrati se tudi zavedamo, da z njo ni in ne sme biti zaustavljen napredek socializma in da to ni, prav gotovo ni in ne sme biti dokončna beseda, socialističnega sveta. Za mir na svetu in socializem bi lahko bilo usodno, če bi ti dogodki paraliziral; tiste vplive socialističnih dežel in še posebej Sovjetske zveze na potek mednarodnih dogodkov in odnosov, s katerimi so te dežele v preteklosti postale opora miru in odipora imperialističnemu in drugemu reakcionarnemu nasilju med narodi. Nujno je, da postane češkoslovaška znova brez odlašanja suverena socialistična dežela, v kateri bodo imeli vso odgovornost za njen notranji razvoj legalni organi Komunistične partije. Narodne fronte in države in da jo zapuste tuje vojaške. sile.. Nujno je v medsebonih odnosih med socialističnimi deželami ter komunističnimi in delavskimi partijami odkrito razčiščevati vsa tista vprašanja, ki vedno znova vnašajo v te odnose nezaupanje in tako rekoč vsakih deset let ustvarjajo neko novo krizo v teh odnosih. Ni samo naravno, ampak je tudi nujno m napredno, da obstajajo glede posameznih vprašanj razločki v praksi in pogledih med socialističnimi deželami ali komunističnimi in delavskimi gibanji. V medsebojnih odnosih med socialističnimi državami ter med komunističnimi in delavskimi partija-vv,f zato lahko veljajo samo tiste oblike odgovornosti in tiste oblike solidarnosti ter medsebojne pomoči, glede katerih se svobodno, enakopravno in prostovoljno pogovorijo. Za takšne odnose smo formulirali načela in jih s predstavniki sovjetske partije in vlade tudi podpisali v znani beograjski in moskovski deklaraciji. Samo v tem smislu in samo na taki podlagi smo bili v preteklosti, smo danes in bomb H krepitvi tega prijateljstva sta v povojnem razdobju veliko prispevali obe narodni manjšini, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji. Prav je, da italijanski manj šini v Jugoslaviji danes s tega mesta izrečemo priznanje za njeno konstruktivno vlogo pri graditvi nove socialistične Jugoslavije ln socialistične Slovenije, s čimer je neposredno prispevala k ustvar janju prijateljskega vzdušja ln medsebojnega zaupanja med narodoma. ki že stoletja in stoletja živita skupaj v teh krajih. Prav tako moramo s tega mesta pozdraviti slovensko manjšino v Italiji, ki s svojo eksistenco in z vsem svojim delovanjem gradi mostove prijateljstva med dvema narodoma na obalah Tržaškega zaliva in na obeh straneh državnih meja. Prav na tern primeru se je izkazalo, da priznanje enakopravnih narodnostnih pravic manjšinam ne le da ni vir nezaupanja in konfliktov, marveč je, nasprotno, najzanesljivejša pot k miru in prijateljstvu med sosednimi narodi in državami. Naj s tega mesta zaželimo, da bi se taki prijateljski odnosi med narodi na obeh straneh Jadranskega morja razvijali in krepili še naprej. Meja med Jugoslavijo in Italijo Je že zdaj ena najbolj svobodnih meja v Evropi. Tako se Je izkazalo, da razločki v družbenem sistemu niso ovira za široko odpiranje državnih meja, če vladajo med narodi in državami demokratični odnosi medsebojnega spoštovanja. Globoko smo prepričani, da prihodnost razvoja demokratičnih odnosov med narodi in njihova kolektivna varnost ni v vzdrževanju zaprtih meja ali pa v njihovem nasilnem spreminjanju, marveč v njihovem postopnem odpravljanju, se pravi v njihovem vse širšem odpiranju za izmenjavo materialnih in kulturnih dobrin in za svobodno gibanje ljudi. Rastoči prijateljski odnosi med narodi Jugoslavije ln italijanskim narodom so bili hkrati stalna spodbuda za intenzivno ekonomsko (n drugo sodelovanje med obema državama oziroma med gospodarskimi, kulturnimi, političnimi in drugimi organizacijami v obeh državah. Tako sodelovanje ustvarja vse širša področja skupnih interesov in s tem gradi in utrjuje temelje za dolgoročno prijateljstvo in zbliževanje. Prepričani smo, da bosta Jugoslavija in Italija prav s takimi napori največ prispevali za okrepitev miru v tem delu Evrope. Zvesti smotrom in težnjam našega ljudstva smo tudi po vojni našo zunanjo politiko usmerili k tem smotrom. zveze držav, da Jugoslavija zavzema protisovjetsko politiko in da se združuje z imperializmom, ln nadaljeval : Branik-Hoče, Modriča, Jeseni^) Zeliezničar 2. .Tedinst.vn in Par K. K. Zeljezničar 2, Jedinstvo in brez točke, Prva slovenska moška l>Sa' Gaberje — Ljubljana 0 : 3 Kamnik — Izola 1 : 3 Gaberje — Triglav 3:2. gjVl Tekmi Kanal — Maribor ih — Triglav sta bili preloženi- mI Lestvica: Ljubljana 20, K in Kanal 18, Izola 16, Sav» Triglav 8, Gaberje 6, Braslovč Kamnik 0. Slovenska, ženska liga: Kamnik — Maribor 0:3 Branik — Brestanica 0 : 3 Celje — Jesenice 3 : 0 /jeli1 Lestvica: Maribor 14 točk, ar« 10, Kamnik, Jesenice in Bres 4. Branik 2 točki. _ M 'O""".......................mn........................................................................................m................. n .............. n ■ n ■ m ■ „ ....................tiitiiiii11"1" S. Pier dlsonzo - Sovodnje $ po streljanju enajstmetrovk Ekipa Sovodenj je na turnirju v špetru ob Sočj odigrala prvo tekmo te sezone proti enajsterici S. Pier d’Isonzo. Med sovodenjskim. navijači je vladalo za srečanje ve liko zanimanje, saj so se So-vod nje letos z nakupom novih igral cev precej okrepile. Začetne poteze srečanja so potrdile dobro kondicijsko pripravo slovenske ekipe, kar pa ne velja za tehnično stran prikazane igre, ki jo bo treba sčasoma še precej iz- ... ..........................................................................................................im m....................................... POKAL PACCO Fortitudo-Breg 3:0 (1:0) FORTTTUDO — BREG 3:0 (1:0) Breg: Favento; Maver, Valen- čič; Rodelia, Švara, Vižintin; Balza (Kariž), Kariž (Mikuš), Zonta, Grahonja, Samec, Fortitudo: Cilitoerti; Degrassi, Čelani; Barbiani, Cerebuch, Godas (Bassanese); Bologna, Slobez, Baz-zara, Drioli, Schipizza. Sodnik: Rosolen. Srečanje je jasno pokazalo, da Breg še ni v formi. Moštvo še ni dovolj uigrano, posebno v napadu, kjer je zadovoljil le Visintin. Treba pa je priznati, da bi lahko Breg prejel še več golov, če bi ne imel v vratih Faventa, l.i je ubranil vrsto izredno nevarnih strelov. Na drugi strani Igrišča je stala Brežanom nasproti odlično pripravljena enajsterica Fortituda. Izkazala se je tako v obrambi, kot v napadu, zato poraz gostov ne preseneča. V okviru mladinskega prvenstva je Breg premagal St. Anno s 3:1, Cremcaffč pa je odpravil Gajo z visokim izidom 5:0, Nogometaši Brega (udi letos v 3 kategoriji Deželni odbor Italijanske nogometne zveze v Trstu je sestavil vse štiri skupine nogometnega amaterskega tekmovanja 2. kategorije. Za nastopanje v tej kategoriji se je potegoval tudi Breg, ki je praktično izpolnjeval vse pogoje razen igrišča: društvo namreč nima igrišča in tako ni zadovoljevalo osnovne zahteve, ki jih predpisuje pravilnik za nastopanje v 2. amaterski kategoriji. V D skupini, kjer bi Brežani nastopali če bi jih uvrstili v njo, bodo igrale letos te enajsterice: Ju-ventina, štandrež, Pro Romans, Torriana, Itala, Pro Farra, Sagra-do, Fogliano, Isonzo S. Pier, Ison-zo Turriaco. S. Canzian, Aurisina, Arsenale, CRDA, Libertas, S. Anna, Rosandia. popoiniti. Sovodenjski nogometaši so tfl‘ prevzeli pobudo v svoje rok® jtf*' žintin Rudi je z mojstrski*" vrf' lom prvič presenetil domačeg®, d tarja. Domačini so na ta naPaa|»l| c n igralci domače ekipe le uSP®T,j*»j govorili in polagoma je ml prodori. Po' hudem Prit>1f{jV pobuda v njihove roke. 1 ogrožali vratarja gostov z h .... * tresti mrežo gostov In to Ka‘ so krat zaporedoma. Gostje P* 0' lepo akcijo, ki se je aa, ; V‘rs Cjaku in nadaljevala p-rekOjj’ goja ln Vlž:ntlna ter strelom široka (novim Pf moštva), s čimer je bil >2id čen: 2:2 &(#l\ Ker pravilnik turnirja n®tw4<5 SCa neodločen izid (ta Je »VJ. do 90. minute) so srečanje „fljb^ enajstmetrovke. To je bil SjS? vwu,joiMuoi/iuv i\cr. iu ,c L. cp*Vi, dramatičen del tekme. P® strelih so Sovodenjci zapUSP^efJJ A(V« *7 on : m -vi-v-* n 'a ! v> . raCi 1, . rrtP' šče z enim, domačini pa a,i'to" zadetkoma. Končni Izid je ^ 4:3 v korist domačinov. . Čeprav so Sovodenicl gubili je pa treba igra-lce,n0 K, hvaliti, saj so igrali We6i\e % žrtvovalno Tokrat na tP* trovala smola. Upa-imo, da imeli drugič več sreče. V- Hokejski klub Celje bo Jet.no nastopal v avstrijski^ ^ gP štajerski ligi. Letos namf®^^ veniji ne bodo imeli re^[» prvenstva, ker so vsa venska moštva v 1. zvei“'9fi razen Celja. Avstrijci s° cejjPPj že pristali na vključitev v svojo deželno ligo. ^sek^ft*1 to lep primer sodelovanj® kov dveh sosednjih držav- ' LETOŠNJA TRGATEV BO SLABŠA Italijanski pridelek je največji v Evropi Kako pa bo, ko se bodo prenehale carinske omejitve? Kadar ljubitelj dobre kapljice vidi kjerkoli v mestni okolici oto cesti «zeleno vejo», ji bo sledil, dokler ne bo prišel do osmice, ker je prepričan, da bo tu dobil kozarec res pravega vina. Tako je pri nas, kjer velja prepričanje, da v gostilni že ne najdeš več kozarca pravega vina. ker da je vse vino potvorjeno. To je do neke meje tudi razumljivo, saj smo bili priča že številnih večjih škandalov in škandalčkov in prav sedaj je nekje v Italiji velik proces s 180 obtoženci zaradi že ((tovarniškega« potvarjanja in razpečavanja vina. In vendar je dejansko stanje precej drugačno. S tem sicer nikakor ne nameravamo trditi, da se v Italiji ne razpeča veliko vina, ki ima bolj malo zveze z vinogradom, kot tudi, da je v prometu veliko vina, ki mu vinogradnik še «kaj» doda, da bi mu dvignil gradacijo ali izboljšal okus. Toda Italija je navječji proizvajalec vina v Evropi in je torej iz tega logično zaključiti, da moremo v Italiji priti kjerkoli in kadarkoli do kozarca (pravega) vina. Da je temu tako, bomo navedli nekaj konkretnih podatkov o pridelku vina in o pridelovanju grozdja. Seveda trenutno ne razpolagamo z letošnjimi podatki, saj smo šele pred trgatvijo in strokovnjaki pravijo, da bo letošnja trgatev slabša od lanske, kar je tudi razumljivo zaradi slane v dobi cvetenja, zaradi toče, ki je ponekod uničila veliko pridelka, pa tudi zaradi deževnega vremena, ki povzroča gnitje grozdja. Toda vrnimo se h konkretnim podatkom, seveda iz lanskega leta. Leta 1967 so natrgali v vsej Italiji 117 milijonov stotov grozdja, kar je dalo 75 milijonov stotov vina. Ker je med stotom in hektolitrom razlika, pa čeprav majhna, bomo zaradi praktičnosti rekli, da so v Italiji lani pridelali nekaj nad 70 milijonov hektolitrov vina, torej skoraj poldrugi hektoliter vina na prebivalca. Francija je po količini pridelka drugi proizvajalec vina v Evropi. Lani so v Franclji napravili 60 milijonov hil vina. Seveda bi morali tu dodati nekaj, kar še vedno spravlja Francijo na prvo mesto v Evropi glede pridelka grozdja in vina. Francija je namreč začela mnogo pred Italijo s sistematičnim gojenjem specializiranih vinogradov in s sortiranjem vin in sl s tem ustvarila vse drugačen sloves. V Italiji so začeli s tem pozneje, toda že danes moremo ugotoviti, da je okoli 1.150.000 hektarov vinogradov Posajenih s sortnimi trtami, medtem ko je še vedno nad 2.300.000 ha ((mešanih« vinogradov. Seveda je to tudi razlog za različen pridelek, za boljšo ali slabšo trgatev. Poleg tega v raznih predelih dežele uporabljajo drugačne načine obdelovanja in pridelovanja. Po podatkih italijanskega o-srednjega statističnega urada so v letu 1967 dali vsi vinogradi v poprečju 78 centov grozdja na hektar. Toda ne glede na vremenske razmere, ki logično močno vplivajo na pridelek, je pridelek v nekaterih predelih veliko boljši kot v drugih Kar zadeva vinorodna področja, Zavzema prvo mesto Pugiia, kjer So lani pridelali nad 12 milijonov In pol centov grozdja, že na drugem mestu je Veneto s skoraj 10 hlilijoni centov. Sledijo nato Si-cihja s skoraj 9 milijoni, Emilia Jn Romagna z 8,5 milijona, Piemont s 17 milijoni, Lazio s 5 milijoni ton ((domovina« Chiantija, To-scana pa pride šele na 6. mesto, dežela Furlanija-Julijska krajina le V tej razvrstitvi zelo daleč, šele na 15. mestu. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, in vinogradniki, Posebno še lastniki velikih nasadov, začenjajo računati tudi z vprašanjem, kako se bo italijanski vinogradnik vključil v evropsko gospodarsko skupnost. S koncem prihodnjega leta, konkretno z drugo trgatvijo, bodo odpadle vse dosedanje ovire, ki jih predstavljajo parinske omejitve. In tedaj se bo 'talijanski pridelovalec vina znašel v položaju, ko bo mogel svoj pridelek plasirati kjerkoli v okviru ?estih držav, hkrati pa se bo zna-sel tudi v položaju, ko mu bodo tuja vina začela delati hujšo konkurenco doma. V tem primeru bo se posebej prišla do izraza nevarnost francoske konkurence, saj smo ?e omenili, da so se Francozi prej totili sistematičnega gojenja sortiranih vin, ki imajo višjo ceno. S tem v zvezi je treba poudariti, da hodo novi zakonski predpisi o obe- leževanju ustekleničenih vin imeli veliko besede. Vprašanje pa je, ali se bo zakon dejansko izvajal, saj smo bili doslej velikokrat priča, da se je vedno našel način, da je ostal zakon le na papirju, posebno ko je šlo za velike interese, ko je šlo za izdelke oziroma pridelke velikih družb. Poleg grozdja za vinsko proizvodnjo, je v Italiji pomembna tudi dejavnost na področju pridelovanja namiznega grozdja. V lanskem letu so v vsej Italiji pridelali okoli 11 milijonov stotov namiznega grozdja. Kar dva milijona in pol stota tega pridelka je šlo v izvoz. Gre za precejšnje količine, ki prinašajo tudi veliko denarja. Lani je Italija dobila v celoti okoli 30 milijard lir samo za izvoženo namizno grozdje. Toda tudi tu bodo v bližnji bodočnosti nastale težave, ker je Italija ostala razmeroma nepripravljena na mednarodno konkurenco, ker razpolaga dejansko le z dvema vrstama grozdja, ki moreta na svetovno tržišče namiznega grozdja. Delni pogled na letošnji velesejem mehanike v Brnu NA PARIŠKI UNIVERZI JE OZRAČJE SPET NAPETO Francoskim visokošolcem Faure jeva reforma ni dovolj Včeraj je prišlo že do spopadov - Izpiti se vrše «v senci policije» PARIZ, 16. — Zdi se, da lanskoletni dogodki na številnih univerzah v Evropi niso odgovornih krogov naučili ničesar. Sedaj, ko smo tik pred novim šolskim letom, smo tam, kjer smo bili pred letom dni, ali pred nekaj meseci. S tem ne maramo reči, da bi bili mogli v poletnih mesecih rešiti zapleteno in težko rešljivo vprašanje, ki bolj ali manj duši vse visoke šole, toda prav v zadnjem trenutku priti na dan z neko pre-osnovo, ki so jo takoj imenovali «minireformo», kakor je storil prosvetni minister v Rimu ali pa začeti novo šolsko leto z nastopom policije, kar smo doživeli danes v Parizu, nekateri tolmačijo že kot izzivanje. In zato ni nič čudnega, če je že danes prišlo v Parizu do obnovitve odpora. Seveda še ne 4gre za spopade, kakršnim smo bili priča spomladi, toda tudi majhne praske lahko privedejo do hujšega. Razen tega dokazujejo, da se «duhovi med počitnicami niso razblinili«, kot so nekateri upali. Tu je prišlo davi do kratkih, vendar ostrih prask pred vhodom na medicinsko fakulteto. Vodstva visokošolskih združenj so že spomladi opozarjala, da visokošolci ne bodo dopustili, da bi se na univerzi vršila predavanja in izpiti tv senci policije«. In ko so se davi pred vhodom na medicinsko fakulteto pojavili «starši» visokošolcev, ki so s svojim obnašanjem postali sumljivi, je prišlo med njimi in visokošolci do spopada. Ugotovilo se je namreč takoj, da ne gre za starše visokošolcev, pač pa za v starše maskirane policijske agente, ki da naj bi omogočili študentom, da smejo na fakulteto k izpitom. Tem maskiranim policajem so kmalu prihiteli na pomoč oddelki policije v uniformah in spopad je postal še hujši. Policiji je seveda uspelo napraviti pred univerzo «red in mir«. Na medicinski fakulteti so se izpiti nadaljevali «v redu«, podobno je bilo tudi na pravni fakulteti in na drugih, kjer se je prijavilo precej visokošolcev. Toda s tem zadeva še niti malo ni urejena in davi smo mogli videti med protestnimi napisi visokošolcev tudi napis «Faure izdajalec«. Kaj je s Faureom, da mu očitajo izdajstvo? Ko je pretekli teden Faure na tiskovni konferenci spregovoril o svojih preosnovah, je hkrati najavil, da pri prihodnjih izpitih policija s svojo navzočnostjo ne bo motila «mirnega vzdušja, ki naj vlada na univerzi«. Danes pa je bila policija že tu. To je dalo povod za že omenjeni očitek o izdajstvu. Druga zadeva, ki jo visokošolci očitajo ministru, pa je ta, da se je izneveril obljubam, ko je rekel, da so bili izpiti, kot so bili do sedaj — obsojeni, da pa bodo študentje letos morali opraviti izpite, ker jih sicer ne bodo sprejeli na univerzo. S tem si je Faure pokvaril, kar je bil storil za univerzo. Na tiskovni konferenci je namreč Faure povedal, kaj je bilo med počitnicami storjenega, da bi se zadovoljile nekatere zahteve visokošolcev. Med drugim je povedal, da je bilo ustanovljenih kar deset novih univerzitetnih središč, ki bodo mogla sprejeti okoli 30 tisoč visokošolcev. Nadalje, da bo nekaj teh središč služilo novim poskusom, kako urediti visokošolski študij, da bo kar se da sodoben in da bo ustrezal zahtevam, ki so jih postavili tako visokošolci kot tudi profesorji, ki so prišli do spoznanja, da dosedanji sistem ne ustreza. HOROSKOP .OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če ste. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) b*li doslej neodločni, je čas, da pre-1 Imeli boste srečo, kar bo vplivalo !)ehate s tem. Nekdo se bo zatekel K vam. BIK (od 21.4. do 20.5.) Motnje ®*cer bodo, vendar jih boste prema-sali, Več optimizma, kar zadeva n°vo vzdušje. , dvojčka (od 21.5. do 22.6.) Ni !®Po, da rinete v ospretje, prav taji,0,m pametno, da ostajate na repu. rijetno srečanje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dobili bo: oporo lam, kjer ste jo najmanj ‘>r>čakovali. Neka oseba bo za vas ‘elo privlačna. l DEV (od 23.7. do 22.8.) Najprej b°ste morali urediti sedanje stanje, bato korak naprej. Neupravičena Oskrbljenost v družini. ^devica (od 23.8. do 22.9.) vkiju-Po se v delovno skupnost tako, *°t vam pritiče. Nizka morala. na vaše razpoloženje. Izkoristite priložnost. Ljubosumni boste. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če boste pravilno usmerili delo, vam bo šlo vse gladko, če ne, bo zastop. Utrujeni boste. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zvečer boste mogli reči, da ste vse priložnosti izkoristili. In vendar nekaj ne bo prav. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pridobili si boste odlične sodelavce in si stem olajšali delo. Razumevanje v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Napeto vzdušje, vendar brez posledic. Dobili boste pismo ali kakršno koli vest. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V odgovor na tuje napade ustrezno odgovorite. Srečali boste starega prijatelja. Poljski film «Pravičniki» bo odgovor na krivične očitke VARŠAVA, 16. — Neko poljsko filmsko podjetje pripravlja snemanje filma z naslovom «Pravičniku. Film bo skušal prikazati pomoč, ki so jo Poljaki nudili poljskim Judom v času zadnje vojne, ko so nacisti sklenili, da bodo Jude iztrebili. Brž ko so poljski časopisi, radio in televizija prinesli poziv, naj ljudje dajo na razpolago morebitne dokumente o pomoči Judom ali vsaj podatke, kako je kdo ali kaka organizacija pomagala preganjanim Judom, se je v najkrajšem času javilo več sto ljudi, ki so po telefonu ali kakor koli drugače sporočili, da so pripravljeni dati na razpolago, kar imajo ali kar vedo. In dogodki, ki so jih posamezniki prikazali, včasih tudi podrobnosti sicer že znanih dogodkov, so bili tako zbrani v razmeroma kratkem času. Poljski filmski ljudje, ki so se lotili tega dela, so tako prišli do raznih dokumentov in podrobnih podatkov o pobegih Judov iz getov in taborišč, pobegov, ki so jih omogočili tudi Poljaki, pa tudi o pomoči v hrani in obleki, ki so jo dajali Poljaki preganjanim Judom, posebno še v času, ko so nacisti stlačili stotisoče Judov v varšavski geto, kjer je, kot je znano, prišlo tudi do upora, ko so nacisti pobili ogromno Judob. Pravzaprav načrt za ta film ni nov. «Takšen film bi bili morali in smo hoteli napraviti že pred davnim, danes pa je to naša dolžnosti — je izjavil režiser Kidawa. — «To je naša dolžnost zaradi tega, ker nam dan za dnem prihajajo očitki in sc usipajo na nas obrekovanja sionističnih organizacij Zahoda, češ da zapostavljamo Jude, da zanemarjamo judovstvo. Ti očitki so cdlo'"nesramni, krivični, ker očitajo Poljakom pasivnost v času vojne, pasivnost nasproti Judom. So celo ljudje, so celo krogi, ki razširjajo vesti, češ da so Poljaki pomagali hitlerjev-cem pri tem genocidu, pri uničenju J udov.» «Fiim 'Pravičniki' — je nadaljeval režiser Kidaiva — se že v naslovu povezuje z medaljami 'pravičniki med narodi’, ki jih je izraelski zavod koval v si t min junakom in žrtvam tega genocida in delil ljudem, ki so se kakor koli izkazali v nudenju pomoči Judom. Vsakomur, ki se je izkazal v tej dejavnosti, v Jeruzalemu zasadijo tudi drevesce, ki naj spominja nanj. Žal je zelo malo drevesc, ki so jih v Jeruzalemu posadili poljskim ljudem, ki so v dobi nacistične okupacije kakor koli pomagali Judom. Če bi hoteli biti do našega ljudstva pravični, vsaj nepristranski, bi moral biti v Jeruzalemu že pravi gozd, ki bi bil posvečen Poljakom, ki so se v pomoči Judom izkazali. » Film «Pravičniki« bo izdelan v dveh verzijah: daljši film bo za TV, normalen pa za kino. Pasolinijev «Teorem» pred sodiščem Italijanski literat in filmski človek Pier Paolo Pasolini je res svojevrsten umetnik. Izrazito levičarsko usmerjen človek snema film z nabožno vsebino in dobi tudi pohvalo cerkvenih oblasti. Mislimo na film «Evangelij po sv. Mateju«. V Benetkah, letos, najprej vodi «upornike» in hoče u-makniti svoj film «Teorem», da bi ga ne predvajali. Ker je za to prepozno, se umakne. Njegov film pa dobi kar dve priznanji: Laura Betti, ki igra v njegovem filmu glavno vlogo, dobi pokal Volpi za najboljšo žensko vlogo na festivalu, mednarodni katoliški filmski urad pa mu da svoje najvišje priznanje. Brž pa ko pride film pred javnost, ga zaplenijo. Zaplenijo ga zaradi «opolzkosti». Dan pred zaplembo film napade tudi glasilo Vatikana «Osservatore Romano». Torej, katoliška organizacija film nagradi, glasilo Vatikana film napade, rimsko sodišče pa da film zapleniti in Pasolini se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Že leta 1955 je bil zaradi romana «Ragazzi di vita» obtožen, da je njegovo delo *opolzko». Sodišče ga je oprostilo. Pet let pozneje, torej 1960, je bil spet na zatožni klopi. Tokrat skupaj s producentom Alfredom Binijem. Bil je tedaj na vrsti film «La ricotta». Tako Bini kot Pasolini sta bila obsojena na štiri mesece pogojno, pred prizivnim sodiščem pa oproščena. Novi film m Milili IM IM i IM Ml MM ■■■ i im ■■ VČERAJ V VELIKI DVORANI UCC V GORICI Predsednik vlade Leone prisostvoval otvoritvi XI. kongresa časnikarjev V svojem govoru je zagotovil ohranitev in avtonomijo časnikarskega zavoda za socialno skrbstvo ■ Realističen govor predsednika Berzantija Ob prisotnosti predsednika vlade in katerih ni malo«, ter je bil za mu, zvečer pa povratek v Gradež. Leona se je včeraj dopoldne v veliki dvorani UGG v Gorici pričel XI. kongres italijanskih novinarjev. Udeležuje se ga 213 delegatov, skup no s povabljenci ter družinskimi člani pa je na kongresu približno 500 oseb, ki so skoraj do zadnjega prostora napolnili dvorano, za to priliko izredno lepo okrašeno. Strop je bil prekrit s stiliziranim papirjem, kako teče skozi rotacijski stroj; vse naokoli so bile zastave grbi dežele in pokrajinskih središč. Za predsedniško mizo, okrašeno s cvetjem, so sedeli najvišji predstavniki federacije italijanskega tiska, ustanove za socialno skrb- to svoje priznanje deležen iskrenega aplavza. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti, ki je v uvodu sporočil, da bo tudi naša dežela razpisala nagrado za najbolje napisan članek ali študijo, je nato prešel na opisovanje vloge naše dežele, ki se «po dveh svetovnih vojnah, ki so še posebej prizadele naše prebivalstvo, z zaupanjem obrača v prihodnost. Rada bi se odprla, kot je njena pravica in stoletna težnja, nasproti prihodnosti, napredku in miru v Evropi. Zakaj Furlanija - Julijska krajina je vedno bila in bo evropsko ______ _____________________ _____ križišče*. Potem ko je dejal, da se stvo časnikarjev, predstavniki dežel- j naša dežela v zadnjem razdobju nih novinarjev. Na častnem mestu | spreminja iz obrobne dežele v deje sedel predsednik vlade Leone, j želo - most v osrčje Evrope in v ob njem na eni strani predsednik' službi Evrope, je dejal, da «hoče deželnega odbora Berzanti, na dru- j komunicirati z drugimi narodi v gi strani pa predsednik italijanske j kulturi, trgovini, industrijskem so- TRAGICEN DAN NA TRŽAŠKIH CESTAH Avtomobilist iz Tržiča mrtev v prometni nesreči pod Križem Nesrečneža je vrglo iz avla v zaščitno ograjo, da si je dobesedno zdrobil lobanjo - Vrsta drugib nesreč zaradi prehitre vožnje na mokrih cestah Včeraj zjutraj nekaj čez 7. uro je pripetila na obalni državni $®sU št. 14 v bližini km 141/94 (pod teizem) huda prometna nesreča, ki * terjala smrtno žrtev. Ob omejeni uri se je peljal v smeri proti 'fstu 56-letni Angelo De Giovanni-?*• ki je upravljal avto NSU z evi-3,enčno tablico GO 40301, doma iz 'ržiča, Ul. Valentinis 20/8. Iz nebnih razlogov je avtomobilist za-z desnim sprednjim kolesom JVojega vozila v pločnik ob cesti, poviti sunek je voznika pognal kozi vetrobran, nakar je nesreč-??? zadel z glavo ob kovinsko za-c'tno ograjo in bil pri priči mrtev, Ju si je pri udarcu dobesedno zdro-'loganjo. ,.vzroki nesreče? Zelo verjetno ki pa sama ne vzrokov nesre j Preiskovalni organi domnevajo, k? Je morda nesrečnemu De Giovan :‘Ptju nenadoma postalo slabo ter C zato izgubil oblast nad vozilom, v je po trčenju ob pločnik predlo na sredo cestišča. | ijj^a kraj nesreče je prišel zdrav- lah i JJ' Ob 10.10 so truplo pokojnika i /epeijaij na ukaz javnega tožilca IC: Tavelle v mrtvašnico splošne ! °*hišnice. j. včerajšnja črna kronika je molj:;18 žal zabeležiti še vrsto drugih /()rhetnih nesreč, ki pa k sreči ni-'hiele tako tragičnih posledic. 7.35 so sprejeli na nevroki-j-Cjski oddelek splošne bolnišnice tvletneca Stefana Berina iz Ulice ). I ovinka pri Katinari na dr evelika hitrost, Pojasnjuje globljih , j Rdečega križa dr Lovrečič, ki l lahko ugotovil le smrt nesrečni- ffberdo 10, ki se je 'ponesrečil v il,‘ni ovinka pri Katinari na dr-';ni cesti št. 202. Berin se je z tj'oni fiat 850 T3 99817 peljal pro Prstu. Zaradi spolzkega cestišča t- 'zgubil nadzorstvo nad vozilom r treščil v drevo na levi strani Sb k3®. Na ortopedskem oddelku se al zdraviti 25 dni zaradi po-'MIJ na desni rami, na desnem ter na desni strani obraza. oJčeraj ob 12. uri so sprejeli na t,L°Pedski oddelek splošne bolniš-bj * tudi 55-letn< Marijo Cevoli por. Lelio iz Milana, ki se je ponesla pri prometni nesreči, do ka-lje je prišlo na državni cesti št. svi Malo prej jo avto fiat 1100 z i*lc|enčno tablico TS 96507. ki ga i; opravljal 32 letni Giuseppe Vico ILU1- Piccolomin1 8, zaradi spolz-t.isa cestišča trčil v avto, katere-upravljal v nasprotni smeri Alessandro Di Lelio, star 22 let iz Milana. Poleg voznika je sedela njegova mati Marija Cevoli, ki je zaradi trčenja dobila hude poškodbe na hrbtenici in na spodnjem delu telesa. Če bo šlo vse po sreči bo ozdravela v razdobju od 15 do 90 dni. Zidar Lino Fabbris, star 46 let iz Ul. Battera 32, je včeraj na Sprehajališču sv. Andreja blizu poslopja št. 24 upravljal svoj avto fiati 500 TS 65294. K< je hotel zariti na levo je trčil v avto fiat 1100 TS 104173, katerega je upravljal Giuseppe Cressevich, star 38 let iz Ul. Cisternone 26. Ponesrečenega Fab-brisa so pripeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 10 dni zaradi poškodb na glavi in na desnem komolcu ter na spodnjem delu telesa. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z osebnim vozilom. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Za tatvini iz avtomobilov bo moral sedeti 17 mesecev Pri tem je všteta tudi amnestija, sicer bi bila kazen hujša Precej hudo kazen je včeraj tržaško kazensko sodišče odmerilo 29-letnemu Guidu Cherbavi iz Ul. Baiamonti 15, ki je bil obtožen dveh tatinskih dejanj. Skupna kazen znaša skoraj dve leti zapora, kateri pa je treba prišteti še šest mesecev zaporne kazni, ki jo je pogojno prisodil tržaški okrajni sod nik Cherbavi zaradi nekega drugega prekrška. Moški pa je pri vsem tem imel precej sreče, ker je zagrešil prvo tatvino že leta 1965 ter je bil zato deležen odloka predsednika republike o amnestiji in pomilostitvi. Cherbava je leta 1965 (točen datum tatvine ni znan) ukradel iz dveh avtomobilov dva radijska sprejemnika z raznimi pritiklinami ter torbo z raznim orodjem. Avtomobila sta bila v območju tržaškega pristanišča ter bi ju morali odpeljati iz našega mesta z neko ladjo. Cherbava je bil tedaj uslužben pri Splošnih skladiščih kot šofer ter je izkoristil priliko, da se polasti predmetov, ki so bili shranjeni v avtomobilih. Drugo tatvino pa je zagrešil v aprilu leta 1967. Tedaj je iz nekega avtomobila, ki je bil parkiran v Ulici Locchi odnesel en radijski sprejemnik ter naočnike. Na včerajšnji obravnavi je Cherbava priznal tatvini ter je pripomnil, da je v vseh primerih uporabil za odpiranje tujih avtomobilov ji IN O ..IH»W» niOSKK JJ^dvaja danes, 17. t. m., s pričetkom ob 19.30 technicolor ci-^eniascope briljantni film: SETTE VOLTE DONNA (Sedemkrat ženske.) **raJo; SHIRLEY MAC LAINE, ALAN ARKIN, MICHAEL CAI-NE, VITTORIO GASSMAN ter PETER SELLERS Prepovedan vstop mladini pod 14. letom ključ svojega avta. Javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki obsodijo na izredno strogo kazen 4 let in 8 mesecev zapora in naj prekličejo pogojnost kazni tržaškega o-krajnega sodnika. Obtoženčev branilec (Caprio) je menil, da bi morali sodniki upoštevati glede prve obtožbe odlok o pomilostitvi, glede druge_ pa je menil, da bi moralo sodišče izreči najnižjo kazen. Sodniki so deloma upoštevali te zahteve. Za prvi prekršek so naložili Cherbavi 1 leto in 10 mesecev zapora ter 56.000 lir globe. Ta kazen je popolnoma pomiloščena. Za drugi prekršek pa so mu naložili 11 mesecev zapora in so preklicali pogojnost kazni iz leta 1965. Zato bo moral Cherbava presedeti v zaporu 17 mesecev. Pred istimi sodniki sta se morala zagovarjati tudi 31-letni Vitto-rio Di Lernia iz Ul. delle Docce 5-1 ter 36-letni Benito Catapano iz Ul. P. Metastasio 15. Oba sta bila obtožena, da sta ukradla 28-letne-mu študentu Albertu Guiottu iz Cordenonsa 28.000 lir. Tatinski dogodek se je odigral v zgodnjih jutranjih urah 15. decembra predlani. Guiotto je bil prišel v naše mesto te" dobil priložnostno prenočišče pri neki družini. Omenjenega dne nekaj pred drugo uro zjutraj je v gostilni «da Vitto-rio» v Ul. Carducei srečal dva mladeniča, ki sta mu obljubila, da mu bosta preskrbela cigarete. Z zvijačo sta ga zvabila v Ul. del Rivo pri Sv. Jakobu, kjer mu je Di Lernia baje grozil s palico ter se pozneje polastil 28.000 lir. Tatova sta potem zbezala. Na včerajšnji obravnavi je Di Lernia priznal dejanje, čeprav je trdil, da ni grozil s palico svoji žrtvi. Guiotto pa je potrdil obtožbo. Sodniki so spoznali oba za kriva ter so ju obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 70.000 lir globe. delovanju, turizmu; hoče komuni cirati na lahek način s pomočjo avtomobilskih cest, letališč, pomorskih in železniških prog. Bolj kot aspiracija je to življenjska potreba dežele«. Tudi časnikarji komunicirajo z u-stvarjanjem vesti in ravno v Li-gnanu, obmorske n kraju naše dežele, so s sklicanjem mednarodnega časnikarskega shoda uspeli doseči to dvojno komuniciranje, obenem pa iznad družbenih sistemov vzpostavili pogovor na mednarodni ravni. Po pozdravnih nagovorih predsednika federacije Missirolija, predsednika izvršnega odbora federacije časnikarjev Faiva, predstavnikov zveze založnikov, je spregovoril tudi gostitelj župan Gorice demokristjan Michele Martina, ki je imel za potrebno med drugim govoriti o «groznih 40 dneh jugoslovanske okupacije, deportacijah in fojbah« in to neposredno potem, ko je bila na oni strani meje v sosedni Novi Gorici na svečanem zboro-venjua ljudske vstaje proti zločinskemu fašizmu, ki je petindvajset let divjal nad slovenskim življem Primorske in nad italijanskimi antifašisti, znova poudarjeno dobro obmejno vzdušje in odkrita želja, da bi se to vzdušje medsebojnega sodelovanja, razumevanja in spoštovanja, še okrepilo. Med inozemskimi gosti sta bila prisotna predstavnika jugoslovanskih časnikarjev Milan Pogačnik in Meri Abram, izmed domačih zastopnikov oblasti pa so bili prisotni prefekt, nadškof, predsednik pokrajine, sodne in vojaške oblasti itd. Opoldne je bil sprejem na Gradu, ob 13. uri pa v veliki dvorani UGG banket za 500-člansko časnikarsko skupnost ter za predstavnike deželnih, pokrajinskih in goriških oblasti. Popoldne je oil ogled moderne tiskarne Messaggera Veneta v Vid- Kongres se bo zaključil v petek. Danes zvečer seja v Doberdobu Danes zvečer ob 20.30 bo v prostorih občinske čitalnice v Doberdobu seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je 17 točk za javni m tajni del seje. Med drugim so na njem predlogi in odobritve za javna dela v iznosu skoro 35 milijonov lir. Predsednik vlade Leone med govorom DVE PROMETNI NESREČI V KRMINU Hudo ranjen star&ek ki je zašel pod avto Pri trčenju treh avtomobilov trije ranjeni in razbita vozila V soboto okrog 22. ure se je pripetila v Krminu prometna nesreča, pri kateri je 44-letni Armando Visintin iz Bračana z oplom povozil pešca 82-letnega Avgusta Pe-ressina v Ul. Madonnina pri baru Gon. Peressin, ki je prečkal cesto, je dobil hude poškodbe. Zdravniki v krminski bolnišnici so mu ugotovili zlom obeh nog ter pretres možganov in so ga pridržali z rezervirano prognozo. Približno ob istem času so v Krminu trčili med seboj kar trije avtomobili, pri čemer so bili trije ranjeni in precejšnja škoda na vozilih. Alfa romeo 1600 je na državni cesti 56 pri km 21, ki jo je vozil 45-letni trgovec Fausto Novello iz Manzana privozila z neke stranske ceste istočasno, ko je iz Vi-lanove ob Idrijci privozil svojo 600 v smeri proti Gorici 48 letni Bru- no La Pietra; v vozilu je bila tudi njegova žena 29-letna Anita in 3-letna hčerka Katarina. Za fiat 600 pa je vozil alfa romeo 1300 29-let-ni Roberto Passoni iz Manzana, ki je vkljub temu, da je takoj pritisnil na zavore, trčil v vozilo pred seboj. Pri trčenju so bili ranjeni vsi trije potniki fiata 600, ki so jim nudili najprej prvo pomoč v krminski bolnišnici, potem pa so jih prepeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so jih vse tri pridržali za teden dni na zdravljenju. Posledica trčenja je bila, da je fiat 600 popolnoma uničena, škodo na 1600 so cenili na 80 tisoč in na 1300 pa 70 tisoč lir. MIMIIIIIIII|ll|||||inlHIIHIIIlflMIIIIIIIIIIIIIM||||l||||ll||ll||||||||||||M||||||||||||||||||||||||||||i||i||||||||||||||||||||i|ii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||||| V OKVIRU SEPTEMBRSKIH PRIREDITE: V V GORICI Tudi z mednarodno folkloro se krepita mir in prijateljstvo Tako jo poudaril govornik na nedeljski folklorni prireditvi Lep uspeh folklornih skupin iz Ljubljane in Preddvora - Velika množica občinstvu pri paradi in na večerni prireditvi Z večerno predstavo na Trgu Battisti se je v nedeljo po polnoči zaključila mednarodna folklorna prireditev, ki jo je pripravila goriška Pro loco. Popoldne ob 16. uri je bila po mestnih ulicah parada vseh nastopajočih, 15 folklornih skupin in 6 godb, ki so bile deležne živahnega aplavza številnega občinstva, ki je napravilo špalir od Trga Julija preko Korza Italija in Verdi do Travnika in od tu do Trga Battisti, kjer je bilo vse pripravljeno za večerno revijo. Vreme je bilo še kar dobro in za nekaj minut je tudi sonce pokukalo izza oblakov, da so se v njegovih žarkih zablestele pestre barve noš. Parado je otvorlla mestna godba iz Goricr,* nato Tp«- so* se "zvrstile vse ostale skupine in godbe. Pred Ljudskim vrtom na Korzu Verdi so se na posebnem odru zbrali predstavniki oblasti, med katerimi naj omenimo deželnega odbornika dr. Tripanija, goriškega podžupana Candussija in odbornika za šport Agatija. Pred odrom je vsaka skupina zaplesala kratek ples. Med temi skupinami sta bili, poleg številne skupine učencev osnovne šole iz Krmina, deležni največjega odobravanja občinstva, med katerim je bilo precej Tržačanov in ljudi iz bližnje in daljnje okolice, folklorni skupini iz Slovenije »Svoboda Emona« iz Ljubljane in go- Mlmuhod folklornih skupin: zgoraj skupina Svobode Emona Ljubljane, spodaj furlanska skupina, iz Ločnika renjska skupina iz Preddvora. Prva je nastopila v pestrih ciganskih nošah, druga pa v pristnih gorenjskih nošah. Tudi obe avstrijski skupini iz Lienza in Wolpberga in domačini iz Gorice ter Ločnika, so bili deležni večje pozornosti. Nekaj po 21. uri Je napovedovalec Umberto Agati otvoril večerno predstavo. V kratkem nagovoru je poudaril pomen takega mednarodnega srečanja za poglobitev medsebojnega spoznavanja in prijateljstva ter utrjevanja miru prav v sedanjem trenutku, ko je mednarodni položaj tako razgiban in je Pogled v dvorano med včerajšnjo otvoritvijo kongresa časnikarjev ................................... miimimiuiiiiiiiiiiiiiiiiii ...........■iiiiiikiiii IZ SPLOŠNE BOLNIŠNICE V GORICI Avto je sredi noči do smrti povozil ustavljenega mopedista Mladenič iz Podgore žrtev izsiljevanja prednosti - Skuterist se je zaletel v drog - Avto je podrl kolesarja v Gorici Prejšnji večer ob 23.15 se je pripetila na državni cesti med Gorico in Krminom pri km 28 prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 58-letni delavec Ivan Bajt, ki je po rodu iz Anhovega ter je bival zadnja leta v Moši, Ul. Strel-ta 1. Bajt je imel ob tisti uri ustavljeno svoje vozilo, Motobi 49 na cestišču, ko je s svojo fiat 600 privozil v smeri proti Gorici 24-letni Bruno Saurin doma iz Gradiškute št. 9. Saurin je očividno prepozno opazil na cesti Bajta, ki je popravljal svoje vozilo, ter ga je povozil. Takoj so poklicali rešilni voz splošne bolnišnice iz Gorice, žal pa je Bajt že med potjo podlegel hudim poškodbam in so zdravniki v bolnišnic' lahko samo ugotovili njegovo smrt. Karabinjerji iz Gorice, ki so na- pravili o nesreči zapisnik, so ugotovili, da Saurin ni bil ranjen in tudi njegov avto je utrpel le manjšo škodo Na križišču Ulic Roma in Crispi v Gorici sta včeraj zjutraj trčila dva avtomobila. Pri tem je bil ranjen 27 letni Marino Spangher iz Podgore, Ul. Cotonificio 12. V splošni bolnišnici, kamor so ga odpeljali z avtom Zelenega križa, so mu ugotovili rano na bradi ter več odrgnjenj. Pridržali so ga za 5 dni na zdravljenju. Spangher se je pe ljal s poltovornjakom podjetja Pe-russin s Travnika po Ul. Roma proti trgu pred občino, ko je trčil vanj 27-letni Giovanni Collavini doma s Trga S. Antonio 7, ki je prihajal s fiat 124 po Ul. Crispi proti Korzu Verdi ter mu ni dal prednosti. Ob dveh ponoči se je včeraj ponesrečil vespist 27-letni delavec Ernesto Visintin z Martinščine. Ko se je vračal iz Gradiške proti domu, mu je v zdravščini postalo slabo in z vespo se je zaletel v cementni drog električne napeljave. V Goriški splošni bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo, rane na glavi in levem kolenu. Včeraj popoldne okrog 12.40 ure pa je neki avtomobilist podrl v bližini trgovine Isontina Alimentari v Ul Carducei 56-letnega Luigija Ma.v zona iz Gorioe, Ul. Orzoni 32. V splošni bolnišnici so ga pridržali za 20 dni zaradi udarca v glavo in poškodbe v križu. Mazzona se je peljal s kolesom v smeri proti Travniku, za. njim je privozil avto ki ga je zadel od strani. mir močno ogrožen. Na programu je bil nastop 10 skupin od katerih so najprej nastopili otroci osnovne šole iz Krmina, ki so jih pripravili nekateri njihovi učitelji; ta skupina je nova in je bil to njen drugi nastop po prvi predstavi v Krminu. Bili so deležni živega zanimanja številnega občinstva, ki je napolnilo ves prireditveni prostor na Batti-stijevem trgu. Kot druga je nastopila folklorna skupina »Svoboda Emona« iz Ljubljane, ki je v pestrih ciganskih nošah podala ciganski ples iz Vranja ter je bila deležna živahnega odobravanja; po splošnem mnenju je bil to najlepši in najbolje izvajan ples celega večera, žal, da so imeli gostje na programu samo to točko. Tudi skupina iz Preddvora na Gorenjskem, ki je nastopila predzadnja s plesi: Pozdrav Gorenjske, Štajerski ples, Martinček, Požugana polka, Mlinarska in šuš-tarska polka, je bila deležna vsesplošnega odobravanja, žal je takrat, bilo je že blizu polnoči, dež začel motiti prireditev in številni gledalci so odhajali. Vendar je kot zadnja nastopila še skupina iz Albe pri Canazei v Dolomitih. S to prireditvijo se Je tudi goriška. Pro loco po lanski taki prireditvi, ki pa jo je še mnogo bolj motil dež, dostojno uvrstila med tista mesta, ki s folklornimi prireditvami širijo prijateljstvo in sodelovanje med sosedi. Morda bo tudi ta prireditev, kot tekmovanje pevskih zborov, ki bo v soboto in nedeljo v veliki dvorani UGG, prišla v tradicijo našega mesta, ki je poklicalo, da na meji dveh narodov in svetov utrjuje mir in omogoča medsebojno izmenjavo kulturnih dobrin vseh sosedov. KRAŠKA OHCET ki jo priredi prihodnjo nedeljo v Repnu zadruga «NAŠ KRAS«, bo gotovo letošnja najzanimivejša folklorna prireditev pri nas. Zato vabimo vse rojake, ki imajo NARODNO NOŠO da jo sami oblečejo ali posodijo znancu, ki bi jo rad oblekel za to priložnost. Prosimo prosvetna društva in posameznike, naj se potrudijo, da ne bo ostala nobena noša doma. Pojasnila dobite tudi na našem sedežu, Ulica Ascoli 1, tel. 24-95. Slovenska prosvetna zveza Uspešen lov v nadiških dolinah Lovci iz nadiških dolin in Čedada so imeli v nedeljo res uspešen lov. Ubili so 5 velikih divjih merjascev, enega srnjaka in več zajcev. Največji uspeh je imel Mario Špehonja iz Črnega vrha v podbo-neški občini, ki je na obronkih Vogla podrl 130 kg tenkega divjega prašiča. Druge prašiče so pobili v okolici Canebole. Srnjaka pa je upihnil v bližini Mersina Fe-derico Crapez. Divji prašiči tudi letos povzročajo velike skrbi in škodo kmetom, ker jim uničujejo jesenske pridelke; zlasti koruzo. Madžarski zdravnik ga je povozil v Gradiški Včeraj okrog 12. ure je na trgu v Gradiški madžarski zdravnik Atila Gyorody, 30 let, podrl pešca 79-letnega Antona Blasizzo, ki je po rodu iz Gradiške pa sedaj živi v Rimu ter je bil v Gradiški na počitnicah. Blasizza je prečkal cesto. Odpeljali so ga v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 3C dni na zdravljenju zaradi zloma desne noge in udarca v lobanjo. Gyorody, ki je na počitnicah v Italiji, je prihajal s svojim vozilom od Zagraja proti Gorici. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali občinski zdravniki v počastitev spomina dr. Giovannija Branca, 5000 lir. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili 9 rojstev. Rojstva: Lorena Tomasin, Vitto-rio Ferretti, Davide Brumat, Tiziana Saviantoni, Roberto Bardusco, Davide Treu, Sabrina Cimeti, Mar-co Esposito, Donatella Visintin. Turo na Triglav in Kanjavec priredi v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. Slovensko planinsko društvo is Gorice. Tura bo z lastnimi sredstvi udeležencev. Vse podrobnejše informacije pri vpisu na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli in pri članu Bernardu Bratošu v Goriški zadrugi pri Pevmskem mostu. Gorica CORSO. 17.00: »Grazie zla«, L. Ga-stoni in L. Castel. Italijanski film; mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17.00: «Una sconoscluta in časa«. J. Mason, G. Chaplin. A-meriški barvni film. Prepovedano mladini do 14. leta. MODERNISSIMO. 17—22: »Sette donne per 1 Mc Gregor«, D. Bay-ley in A. Flori. Italjianski kine-maskope v barvah. V1TTORIA. 17.30: «Mexico: amore e sangue per un grighero«, S. Amalio in M. Cruz. Mehiški barvni film. CENTRALE. 17.30: «L’ultimo samuraj«, Tosiro Mifune. Japonski film. / ržir AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 17.30: «Rosie», R. Russel in S. Dee. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: »Uno sconosciu-to in časa«, J. Mason in G. Chaplin. Barvni film. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan tn ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Trg S. Francesco 5; tel 21-24. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekar-na «A1 Redentore«, Ul. Rosselli — tel. 72340. RONKE Danes Je odprta lekarna «Alla stazione« dr. Matittl, Vermegliano, UL Garibaldi 3, tel. 77446. HHa* PRVENSTVO C LIGE - SKUPINA A V Trstu: Triestina ■ Udinese 1:0 Zopet dvojna zmaga KOltSAKSTVO TOUR BODOČNOSTI KJE IN KDAJ BO ZGRAJENO NOVO IGRIŠČE DOLINSKE OBČINE? Občina bo zgradila začasno igrišče po dobri igri obeh enajsteric Strelec odločujočega gola je bil Giacomini - 18.000 gledalcev Triestina — Udinese 1:0 (1:0) Triestina: Colovatti (Chendi); Kuk, Martinelii; Del Piccolo, Var-nier, Pestrin; Tumiati, Giacomini, Sigarini, Paina, Ridolfl. Udinese: Pontel (Scocciari); Bernard, Fedele; Zamipa, Caporale, De Cecco; Mantellato, Franzot, Bla-sig. Maiani, Rizzo. Sodnik: Casalin iz Milana. Približno 13.000 gledalcev. Kotov je. bilo. 7:2 (2:1) v korist gostov. Sodnik je opomnil Rizza, Bernarda, Zampo in Palno. Strelec: v 5' Giacomini. Domačini so v prvi tekmi za točke slavili pomembno In blestečo zmago, proti nasprotniku, ki se ni pustil ukrotiti do zadnje minute ln je večji del drugega polčasa s sijajnimi prodori skušal nadomestiti razliko. Tekma je bila zelo težka, morda pretežka za moštvi, ki se morata šele privaditi na vzdušje prvenstva ln ki sta do sedaj nastopili le na prijateljskih tekmah Bilo je še nekaj vrzeli, pomanjkanje popolne a-tletske pripravljenosti, kar se je v zadnjih minutah pokazalo predvsem v domačih vrstah, na splošno pa sta obe moštvi občinstvo zadovoljili. Gosti so na igrišču pokazali vse svoje znanje. Srečali pa so Triesti-no, ki se je hotela izkazati pred velikim številom navijačev in jih m hotela razočarati. Rdeče moštvo je prikazalo izredno obrambo, v kateri je poleg dvojice hranilcev iiimiiiimiiiimmiiiiiiimmimiimiiiiiiiiiuiniimii A SKUPINA C 1:0 4:0 3:0 0:0 1:1 1:1 1:1 0:0 1:0 IZIDI Cremonese — Biellese Legnano — Macobi Asti Novara — Marzotto Rapallo — Venezia Savona — Pro Patria Sottomarina — Monfalcone Trevigliese — Solbiatese Treviso — Alessandria Triestina — Udinese Verbania — Piacenza prekinjeno v 18’ p. p. zaradi neuporabnega igrišča LESTVICA Cremonese, Legnano. Novara, Triestina t. 2; Savona, Pro Patria, Sottomarina, Monfalcone, Trevigliese, Solbiatese, Treviso ln Alessandria 1; Biellese, Macobi Asti, Marzotto, Udinese, Verbania in Piacenza 0 Italijanski nogometni pokal 2. KOLO 1. skupina Milan* — Monza 3:0 Vicenza — ‘Temana 3:2 2. skupina Napeli — ‘Catanzaro 1:0 •Catania — Palermo 1:1 3. skupina •Genoa — Cesena 1:0 •Juventus — Sampdoria 5:0 4. skupina •Foggia — Piša 3:0 Fiorentina — ‘Bari 5:3 5. skupina •Lecco — Atalanta 0:0 •Como — Inter 1:1 ti. skupina •Spal — Roma D :0 •Lazio — Bologna 1:1 7. skupina Verona — ‘Reggiana 2:0 Torino — ‘Modena 4:2 8. skupina •Mantova — Varese 2:0 •Brescia — Padova 2:1 9. skupina •Reggina — Livorno 1:0 Cagliari — ‘Perugia 1:0 najbolj presenetil Varier, presenetil pa je tudi Del Piccolo, ki v prejšnjih tekmah ni pokazal toliko pripravljenosti. Giacomini je dosegel odločilni gol. Pestrin je začel odlično, v drugem polčasu pa je bil utrujen. Problem pa je bil Paina, edini igralec, ki se še ni znašel s tovariši. Pokazal je veliko znanja, mnogo potencialnih sposobnosti, ki bi morale z igranjem počasi priti na dan. Tumiati je bil zelo nevaren, odlično pa je zaigral Sigarini, bil je zelo spreten z žogo in gibčen. Ridolfl Je po neuspešnih nastopih v predprvenstve-nih tekmah pokazal, da se vrača v formo in je izvedel številne prodore. Torej, vsekakor pozitivna slika moštva, ki je dobro začelo prvenstvo in ima možnost, da letos res poplača navijače za prejšnja razočaranja. Kot smo že rekli je bil Udinese dober nasprotnik. Tudi moštvo ima odlično srednjo vrsto in predvsem prodoren napad. Ima pa sedaj le e-nega moža, ki je nevaren tudi v zaključkih, to je levo krilo Rizza. Obramba se je nekajkrat zamajala. Tudi to moštvo bo lahko še marsikaj povedalo v tem prvenstvu. Nekaj kronike. Triestina se Je takoj pognala v napad. Prvi prodor je izvedel Sigarini, v drugi minuti pa je Tumiati z visokim strelom zapravil prvo priložnost. V 5’ je padel gol. Prosti strel Pestrina zaradi prekrška nad Ri-dolfijem. Z glavo je odbil Sigarini, nato Fedele, ki pa je poslal prav do Giacominija. Ta je s točno odmerjenim strelom presenetil kritega Pontela in je poslal žogo v mrežo. To je zbudilo goste, ki so odgovorili s hitrimi napadi. V 11’ je Colovatti izvedel svojo najtežjo parado, ko je odbil v kot oster Rizzov strel. V 17’ lepa priložnost za Triestino: Sigarini je streljal kot, Paina pa je tik pred vrati prestregel žogo z glavo. Pontel je re-šii na črti. V 22’ pa je prišlo do nesporazuma med Oolovattijem in Del Piccolom, toda žoga je šla v out. V 34’ strel z glavo Blasiga malo nad vratnico, v 38’ pa lep prodor Ridolfl ja in Tumiati ja s strelom levega krila: odbil je Bernard z nogo. Drugi polčas je potekal v znamenju premoči gostov, toda Triestina je nadzorovala položaj zelo gotovo. V 12’ sta Tumiati in Ri-dolfi znova prišla do kazenskega prostora z lepo kombinacijo, tedaj pa je Bernard slednjega podrl v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil le strel izven bele črte. V 22’ Je. prav tako v kazenskem prostoru prezrl Del Piscolov prekršek z roko. V 31’ oster Rizzov strel, nekoliko visok, nato pa do konca tekme nenehni napadi Udineseja, k; ni mogel prodreti v solidno tržaško obrambo. še nekaj besed o sodniku: njegove odločitve so bile v veliki meri napačne, mnogokrat nepotrebne, prezrl pa je celo vrsto vidnih pre- n«i KC3 krškov. Vsekakor neprimeren človek za tako težko tekmo. u k 3. — 4. — italijanskih vozačev Bianco osvojil etapo, Boifava še vedno rumena majica 1. Keren 2 2. Anceta 2 1. Rondanini 1 2. Posilipo 2 1. Reliable 1 2. Duncan 2 1. Zoroastro X 2. Idrico 1 5. — 1. Scaramacai 1 2. Valiant X 6. — 1. Pompeo X 2. Lodi X KVOTE: 12 — 7.528.682 lir 11 — 150.573 lir 10 — 13.301 lir 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111,llllllllllllllllllMIUIIIIIIIIlIUlllllltllllllllllllllllHKMtOIIIIHIIIII VESOUL, 16. — Potem, ko je včeraj osvojil prvo mesto Sovjet Ijffert, je danes Italiji že drugič u-spel trojni podvig: etapna zmaga, osvojitev drugega mesta ln ohranitev rumene majice. Današnjo zmago je priboril 24-letni Benečan Giannino Bianco, ki je prevozil 146 km dolgo pot v 3.30'Sl”. V njegovem času so prispeli na cilj še 4 vozači: 2. je bil Santamibrogio (It.) 3. Janssens (Bel.) 4. Martolozzo 5. Parantenau (oba Fr.) 6. Bon (Fr.) 3’12” zaostanka, nakar je sledila v njegovem času velika skupina vozačev, v kateri je bil 27. Boifava in je torej tudi danes ohranil rumeno majico. Ubežna peterica je opravila odločilni naskok že 90 km pred ciljem. Ta skupina si je kmalu priborila dobre tri minute naskoka, - '• J i- ..’. . v’;.:. ..£ 2. kriterij slovenskih mest Nov jugoslovanski rekord Urbančičeve v kopju: 55,61 V tekmovanju mest 1. Celje, 2. Ljubljana, 3. Maribor Mf m Catanzaro — Napoli z Catania - - Palermo X Genoa — Cesena 1 Juventus — Sampdoria 1 Bari — Fiorentina 2 Foggia - - Piša 1 Como — Inter X Spal — Roma X Lazio — Bologna X Reggiana — Verona 2 Mantova — Varese 1 Brescia - - Padova 1 Perugia - — Cagliari 1 Na 2. atletskem kriteriju slovenskih mest v Novi Gorici so v soboto dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najboljšega je vsekakor dosegla državna prvakinja v metu kopja, Celjanka Nataša Urbančič, ki je zopet popravila svoj državni rekord in je tako dokazala, da so bili njeni slabi nastopi v preteklih dneh bolj odraz trenutnega neraz-položenja, kot pa nezadovoljive forme. Kopje je namreč vrgla 55,61 m, in je tako za 11 cm izboljšala sedanji uradni jugoslovanski rekord. Zanimivo je, da Urban-čičeva sama trdi, da znaša njen pravi državni rekord, ki ga je dosegla v Avstraliji, 55,75 m, ko so ga pa preračunavali iz angleških mer v metrski sistem so se pri tem preračunavanju zmotili. V Novi Gorici je Urbančičeva metala izven konkurence, ker je v okviru tekmovanja branila barve Celja v metu krogle, po pravilih pa lahko uradno tekmuje na tej prireditvi vsak atlet le v eni disciplini. Med ostalimi se je dobro odrezal Novogoričan Makarovič, ki je postavil v skoku v daljino z značko 7,26 m sezonski slovenski rekord. Moški: 100 m: Carli (Lj.) 10”9 400 m: Mele (Lj.) 49”3 800 m: Židan (Lj.) 1’53”8 1.500 m: Važič (Ce) 4’00”5 5.000 m: Cervan (Ce) 15’10”0 4 x 100 m: Ljubljana 43”7 110 m ovire: Penca (Lj.) 15”6 1.500 m zapreke: Svet (Ce) 4’18”9 Višina: Milek (Kr) 207 cm Daljina: Makarovič (NG) 7,26 m Palica: Lešek (Ce) 4,20 m Krogla: Pikula (Ce) 15,14 m Kopje: Spilar (Ce) 68,08 m Kladivo: Vidmajer (Ce) 51,61 m Žpnskpt 100 m: Hočevar (NG) 12”9 200 m: Osovnikar (Kr) 25”5 400 m: Urankar (Ce) 61”6 800 m: Martič (Ma) 2’21”5 4 x 100 m: Celje 50”0 80 m ovire: Lubej (Ce) 10”9 Višina: Babošek: (Ma) 165 cm Daljina: Marolt (Ce) 5,21 m Krogla: Urbančič (Ce) 11,80 m Kopje: Pajtler (Ma) 48,20 m Končni vrstni red: Moški: 1. Celje 72 točk; 2. Ljubljana 59; 3. Kranj 49; 4. Maribor 45; 5. Nova Gorica 35; 6. Trbovlje 28 točk. Ženske: 1. Celje 54; 2. Maribor 41; 3. Ljubljana 38; 4. Kranj 31; 5. Nova Gorica 30; 6. Trbovlje 15. Skupna lestvica: 1. Celje 126; 2. Ljubljana 97; 3. Maribor 86; 4. Kranj 80; 5. Nova Gorica 67; 6. Trbovlje 43. ki ga je nato obdržala do cilja črte. Peta etapa bo najtežja na tej dirki. Merila bo 195 km in bo vodila preko več visokih gorskih sedel._______________ Na dirki po Kataloniji Merdx premagal Gimondija Belgijec Eddy Merckx je zmagal na mednarodni kolesarski dirki po Kataloniji. Na 2. mesto končne lestvice se je uvrstil Italijan Gi-mondi z zaostankom 33”. Med ekipami je zmagal Fagor pred Salvaranijam, na lestvici za veliko gorsko nagrado pa J. Gale-ra, medtem, ko Je bil Glmondi tretji. TENIS Madžar Gulyas prvak Jugoslavije 37-ietni Madžar Istvan Gulyas je zmagal na letošnjem mednarodnem teniškem prvenstvu Jugoslavije ■ Beogradu. V finalu moških posa meanikov je premagal 22-letnega Jugoslovana Željka Franuloviča 3:0 (6:1, 6:3, 6:1). Med ženskami je osvojila prvo mesto Edda Buding iz Zahodne Nemčije z zmago nad Argentinko jugoslovanskega porekla Vrankovi-čevo z 2:0 (7:5. 6:2). «Kot se govori ves denar, ki ga bo občina dobila s prodajo starega igrišča, ne bo šel v občinsko blagajno, ker je del starega igrišča še vedno last nekaterih zasebnikov.* «S to stvarjo je tako: občina ima dokaze, da so bile vse parcele prejšnjim lastnikom plačane, vendar pa je tudi res, da niso bile vse prepisane (tri) na novega lastnika (občino). Notarju, ki je vodil te pre-. piše, so pod fašizmom odvzeli pravico do izvrševanja poklica, vso stvar je dobil drugi notar, ki pa je kmalu umrl. Nato je umrla še večina gospodarjev, nadaljevanje postopka z dediči pa se je zapletlo, saj so se mnogi tudi izselili (celo v ZDA) in tako je vsa stvar ostala «nedokončana». Razen tega je bil prej na tistem mestu navaden travnik, po drugi svetovni vojni pa je občinska uprava igrišče obzidala in ga šele s tem valorizirala kot šport ni objekt. 19 let sem že župan, pa se ni doslej še nihče obrnil na občino, da bi nad svojim deležem izvajal lastninsko pravico.* «Občina torej ne namerava dati odškodnine za ta zemljišča?* «Občina ne namerava plačati več, saj ima dokaze, da je bilo vse že izplačano.* «Pogovarjali smo se z nekaterimi ljubitelji športa iz Brega in dobili smo občutek, da v občini nimajo vsi enakih pogledov na to, kje naj bi stalo novo igrišče?* «Res je. Na splošno menijo naši občani, da lokacija ni tako deter-minantna, saj je občina razmeroma majhna in ne more biti od nikoder posebno daleč do igrišča. Le Bo-ljunčani bi želeli, da bi stal tudi novi športni objekt pri njih in so tudi že nakazali eno ali dve mesti, kjer bi ga lahko postavili. Seveda Praška Slavija zmajala v Trstu Ostale športne vesti na drugi strani Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju za ((Pristaniško nagrado« v Trstu je premočno zmagala češkoslovaška ekipa Slavi-je iz Prage. Čehinje so v prvi tekmi premagale peterko CMM s 77:30 (36:15), v drugi pa ekipo Mivarja s 73:30 (30:10). ..................i.................................................................................................."i"""""""11........iiimiiiiiiiiimniiiinni Jugoslovanska prvenstva I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Kadnički — Vardar 1:0 Olimpija — Čelik 1:0 Velež — Proleter 4:1 Bor — Rijeka 2:1 Hajduk — Maribor 2:0 Beograd — željezničar 2:1 Partizan — Zagreb 3:1 Cr. Zvezda — Vojvodina 3:0 Sarajevo — Dinamo 3:2 LESTVICA 1. Sarajevo 2. željezničar 3. Velež 4. Beograd 5. Dinamo 6. Cr. Zvezda 7. Partizan 8. Hajduk 9. Maribor, 10. Radnički 11. Olimpija 12. Bor 13. Vardar 14. Vojvodina 15. Čelik 16. Rijeka 17. Zagreb 18. Proleter 5 3 2 0 11 58 5 3 1 1 13 67 5 2 3 0 11 57 5 3 1 1 9 6 7 5 3 0 2 15 6 8 5 2 2 1 8 4 6 5 2 2 1 8 4 6 5 2 2 1 8 6 6 5 2 2 1 7 6 6 5 2 2 1 4 4 6 5 2 1 2 7 9 5 5 2 1 2 7 10 5 5 1 2 2 3 6 4 5 1 2 2 3 10 4 5113 4 11 3 5 1 0 4 5 8 2 5014 4 11 1 5014 3 12 1 Tekme prihodnjega kola: Vojvodi na — Partizan; željezničar — Zagreb; Maribor — Beograd; Rijeka — Hajduk; Velež — Bor; Čelik — Proleter; Vardar — Olimpija; Dinamo — Radnički; Cr. Zvezda — Sarajevo. II. ZVEZNA LIGA IZIDI Šibenik — Zadar 2:2 Horac — Lokomotiva 5:1 Rudar — Split 3:0 Varteks — Aluminij 2:1 Orient —• Ljubljana 1:0 Jedinstvo — Metalac 3:2 Mura — BSK 3:2 Trešnjevka — Istra 3:0 LESTVICA 1. Nova Gorica 2 2 0 0 11:3 4 LESTVICA 1. Trešnjevka 2. Orient 3. Varteks 4. Bo rac 5. Rudar 6. Metalac 7. Sp« 8. Mura 9. Aluminij 10. Zadar 11. Šibenik 12. Jedinstvo 13. Lokomotiva 14. Ljubljana 15. BSK 16. Istra 4 4 0 0 7 0 8 4 4 0 0 8 2 8 4 2 2 0 6 2 6 4 2 1 1 13 45 4 2 1 1 5 5 5 4 2 0 2 8 6 4 4 2 0 2 6 5 4 4 2 0 2 8 8 4 4 2 0 2 7 7 4 4121 5 '5 4 4 12 1 4 7 4 4 1 1 2 6 7 3 4 1 1 2 6 9 3 4 1 0 3 5 11 2 4004 5 12 0 4004 2 11 0 Tekme prihodnjega kola: Zadar — Istra; BSK — Trešnjevka; Jedinstvo — Mura; Ljubljana — Meta-iac; Varteks — Orient; Split — Aluminij; Lokomotiva — Rudar; Šibenik — Borac. SLOVENSKA LIGA IZIDI Koper — Hrastnik 0:2 (0:0) Rudar — Svoboda 3:2 (2:0) Železničar — Celje-Klad. 1:1 (0:1) Ilirija — Nafta 1:2 (0:1) N. Gorica — Kovinar 6:2 (2:2) 2. Hrastnik 3. Celje-Kladivar 4. Nafta 5. Triglav 6. železničar 7. Kovinar 8. Rudar 9. Slavija 10. Svoboda 11. Ilirija 12. Koper 2110 4:2 3 2 110 3:1 3 2110 2:1 3 2101 4:4 2 2 0 2 0 1:1 2 2 10 1 5:6 2 2101 3:4 2 2101 4:6 2 2011 4:5 1 2 0 0 2 1:5 0 2 0 0 2 1:5 0 Tekme prihodnjega kola: Slavija — Koper; Kovinar — Triglav; Nafta — N. Gorica, Celje-Kladivar — Ilirija; Svoboda — železničar; Hrastnik — Rudar. ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Piran — Kranj Zagorje — Izola Sava — Tolmin Slovan — Ločan Primorje — Tabor Kamnik — Litija 1:2 1:0 (0:0) 0:1 (0:1) 0:1 (0:1) 1:1 (0:1) 3:0 (1:0) LESTVICA Kamnik Zagorje Tabor LTH Primorje Izola Tolmin 8. Kranj 9. Sava 10. Piran 11. Slovan 12. Litija 2 2 0 0 7:1 4 2 2 0 0 3:0 4 2 1 1 0 5:2 3 2 1 1 0 4:3 3 2 1 1 0 2:1 3 2 1 0 1 5:1 2 2 1 0 1 1:2 2 2 1 0 1 2:6 2 2 0 1 1 3:4 1 2 0 0 2 2:6 0 2 0 0 2 1:5 0 2 0 0 2 0:4 0 Triglav — Slavija Tekme prihodnjega kola: Litija — Piran; Tabor — Kamnik; LTH — Primorje; Tolmin — Slovan; Izola 1:3 (1:1) — Sava; Kranj — Zagorje. pa pri takih stvareh ne pridejo v poštev vedno le krajevni interesi, ampak tudi višina stroškov, ki je lahko zelo različna glede na to, koliko je objekt oddaljen od že zgrajenih cest, vode itd.» rimam pa tudi občutek,* je dodal župan, «da se nekateri Boljun-čani boje, da bo novo igrišče stalo preveč in bomo za gradnjo uporabili tudi del denarja, ki ga bomo iztržili s pomočjo srenjskih zemljišč in ki je namenjen za gradnjo kulturnega doma v Boljuncu. Poudarjam, da se kaj takega ne more zgoditi: tudi če bi občina hotela drugače, ta denar po zakonu mora ostati v Boljuncu.* Z županom sva stopila do okna in si ogledala kar z županstva nekaj mest, kjer Ji bilo mogoče postaviti novo igrišče. Vsako ima določene prednosti, pa tudi slabe lastnosti. Treba bo dobro pretehtati, kje bodo zasadili lopate. Tako stvar se pač ne gradi vsako leto niti vsakih deset let ne. «Vtis imam, da se bo vsa stvar okrog novega igrišča zavlekla. Kako namerava občina pomagati svojim športnikom med tem časom?* «Domačim nogometašem bomo zgradili 'pri malnih' (na zemljišču SIOT) začasno igrišče, ki bo verjetno usposobljeno za igro že do 1. oktobra. Na tem zemljišču bomo uporabili vrata in mrežo ograje s starega igrišča, preoblačiti pa se bodo morali tekmovalci še vedno v starih slačilnicah, ki so oddaljene od začasnega igrišča nekaj sto metrov. Za pot med slačilnicami in igriščem si bodo morali pač pomagati z avtomobili ali kako drugače.* rin koliko časa bodo morali nogometaši uporabljati zasilno igrišče?* «To je seveda odvisno od raznih faktorjev. Odvisna je tudi od tega, kako bo potekalo odkupovanje zemljišča od zasebnikov za gradnjo novega igrišča. Tudi če bi se le en sam lastnik zoperstavil prodaji in bi se morali poslužiti razlastitve, bi se lahko vse skupaj zelo zavleklo. Odvisno je pa tudi od tega, kako se bodo stvari' razvijale okrog uredit ve likvidacije starega igrišča.* * * * Eden izmed lastnikov dela starega igrišča stanuje v Boljuncu na trgu. Čakal sere gč. več kot dve uri. S svojim tovornjakom je pomagal reševati z boljunškega polja pred buldožerji, kar se je pač re siti dalo. . ... «Da! En delež na starem igrišču je moja last,* j dejal. «S pomočjo notarja Bianchija sem leta 1959 prepisal delež, ki sem ga podedoval, na svoje ime. Delež meri približno 1.100 kv.rn.* «Pa vam občina ni že odkupila in izplačala tega deleža?* «Tcčno bi vam o vsem tem vec povedal moj odvetnik. Kolikor mi je pa znano, so tedaj, ko so zasegli zemljišče za gradnjo športnega igrišča, izplačale fašistične oblasti le po 300 lir predujma in drugega nič. Zase lahko rečem, da sem vsekakor lastnik svojega deleža na igrišču, kar ne dokazuje le to, da sem zanj plačeval davke, ampak tudi dejstvo, da je zdaj Ustanova za industrijsko pristanišče poslala vabilo za prodajo zemljišča meni in ne občini. Sicer pa kot rečeno: več o tem ve moj odvetnik.* * * * Pisarna odvetnika, ki zastopa del lastnikov parcel, leži v tistem delu mesta, kjer so pred kratkim uvedli nov nac.n parkiranja. Kljub temu sem porabil precej več časa, da sem našel prostor za parkiranje svojega vozila, kot pa za pogovor, ki se je odvijal v značilni odvetniški pisarni, polni debelih knjig, papirjev, dokumentov in v debelo usnje preoblečenega masivnega pohištva. ((Predniki mojih klientov so prodali zemljišča zaradi fašističnega pritiska, saj so tam bila najboljša boljunška polja. Bila so Izredno rodovitna, saj je že v globini 4 do 5 metrov talna voda in so morali tudi zdaj pomakniti gradnjo tovarne (zaradi vode) bolj proti hribu.« »Torej so zemljišče tedaj prodali občini?« ((Tedanji fašistični župan je s pritiskom hotel izsiliti prodajo, vendar so se kmetje upirali in večina n: nato nikoli dokončno uredila tega vprašanja.« »Koliko zemljišča je last kmetov?« ((Približno ena tretjina je last 21 dedičev prvotnih lastnikov, dve tretjini pa pripadata občini.« «Na kakšni podlagi torej zahteva občina celotno zemljišče?« «Na podlagi zakona o prlpose-stvovanju. Po tem zakonu zapade lastninska pravica, če jo občina 20 let nemoteno uživa. To pa povsem ne drži, ker Je vsaj moj klienit, pri katerem ste bili, s prepisom pravno izvajal lastniško pravico ln Je torej lastnik svojega deleža: od dveh bratov je odkupil dve tretjini dedovanega deleža in se je na zemljišče vknjižil. Občina torej v tem primeru ni 20 let uživala nemoteno lastninske pravice.« «In denar?« ((Ustanova za industrijsko pristanišče je ponudila občini 75 milijonov za celotno igrišče. Od te vsote bo morala seveda občina izplačati zasebnike, ki so lastniki delov igrišča.« ((Koliko je teh lastnikov?« ((Občina je pred kratkim (10. 7. 1968) vložila tožbo, da bi dosegla lastništvo nad igriščem: vložila jo je proti 21 osebam.« ((Kakšno stališče so zavzele te o-sebe?« ((Doslej jih je 8 vztrajalo na dokazovanju svojega lastništva, 12 ni zavzelo uradnega stališča, samo e-den pa je pristal na tezo občine.« «Gospod odvetnik, še to, kar naše športnike najbolj zanima: koliko časa se lahko vse to zavleče?« «če ne bo v kratkem prišlo med občino in zasebnimi lastniki do razumnega sporazuma, se lahko vsa stvar okrog starega boljunškega 1-grišča zapleta in razpleta tudi več let...» * * * Boljunec je del dolinske občine in torej kot vas nima uradnih u-pravnih predstavnikov. Najvidnejši vaški voljeni organizem je odbor prosvetnega društva ((Prešeren«. Poiskati smo želeli predsednika Rudija Žerjala, pa se nam je sreča nasmehnila kar na cesti in to dvojno: srečali smo skupaj predsednika Žerjala in tajnico Vekoslavo Slavec. Sedli smo v tesni sedež prosvetnega društva, v majhni pritličn* a lično opremljeni sobici in kljub majhnemu ambientu smo takoj začutili, kako velika je želja Bo-ljunčanov, da bi športno igrišče o-stalo v tej vasi. Tako se je odvija* pogovor z obema sobesednikoma: ((Povsem razumemo športnike, da hočejo novo igrišče kjerkoli, da N ga le zgradili čim prej, takoj. Teda mi Boljunčani želimo, da o; stane tu, pri nas! Menimo tud’, da bi morala občina o selitvi igr*” šča najprej vprašati nas, saj bl naša vas z njim izgubila praktično vse. Tako pa so nas poklical* na posvetovanje, ko je bilo že v** domenjeno, če se s predlogom občine nismo strinjali, nismo žele*1 ustvarjati polemik, niti dati povO' da; da bi naše stališče komu služilo v propagandne namene. ni namen PD Prešeren! Mi , občini in vasi nočemo razdora, s*J to ni v prid razvoju naše skupnosti. Toda res je. da je PD Pfe' šeren bilo edino, ki se je zavze*0 za prave koristi Boljunčanov.« ((Kakšne so te koristi?« «Z izgubo igrišča bi bila naš® vas osiromašena na področju turizma za 30 do 50 odstotkov. Večina tujcev, ki je prihajala igr8*’ tekme na naše igrišče je skup*?” s svojimi navijači ostala v vasi 10 se poslužila raznih gostinskih storitev. Tako ni bilo redko, da s° ob takih prilikah naročile kos«* skupine od 30 do 40 oseb. IzguD» tega bi bil za nas izreden udarec’ «To je torej glavni argument ■■■■ ((...vendar ne edini! Nova 10 kaclja igrišča stoji v bližini zemljišča SIOT in nove tovarne ter 0 imela zelo slab zrak. Pri nas P* je zrak neprimerno boljši (9 cev piha severozahodnih in le od morja), pozimi skoraj ni burij ker je kraj v zavetju, novo v Dolini pa bi bilo vso zimo i®PL. stavljeno sunkom burje. Tudi zdr»T_ stveni razlogi govore torej v rist gradnje igrišča na našem P°° ročju.« «Toda vaša varianta bi bila n koliko dražja od dolinske?« ,0 «Res je. toda če bi igrišče s*® pri nas na področiu «za BoU'uL, cem» bi istočasno zajezili tudi gra“ njo novih hiš in bi torej vas hranila svoj značaj.« (Se nadaljuje) 37. (ITtraven) General iz džungle In vsakomur izmed vas zmečkam glavo v kašo, če mi bo zasedel drug položaj, kakor položaj, ki sem ga določil za vsako posamezno skupino. Hudičevo dobro bom pazil, čeprav bom tudi sam imel polne roke dela. Trda vam bo predla, lahko vam obljubim, če najdem koga, sklonjenega nad vratom, ki mu ne pripada, ali skritega v kotu, v katerem bi moral tičati nekdo drug.* Odpel si je pas za revolver, vrgel revolver nek) ženski, ki je čepela v bližini, in dejal: «Za to delo ne potrebujem nobenega revolverja. Hej, ti muchachoi* je zaklical nekemu mladeniču. cPrine si mi svov) mačeto in si poišči drugo. Dovolj si ves krvav še od včeraj, da boš moral ostati tukaj, taborišče pa lahko stražiš tudi z zarjavelo mačeto.* Potipal je rezilo mačete, ki so mu jo dali, in dejal: «Posebno ostra ni. Toda tem bolje. Pa bodo ti prekleti psi vsaj čutili, ko bomo žagali, m bode imeli še dve bedni sekundi več časa razmišljati, kako hitro mine pot v pekel, ne da bi bilo treba človeku pasti z okna.* 4 Približno ob istem času, kako uro pred sončnim zahodom, se je začel banket na Santi Ceciliji. Kot na vseh slovesnostih, na katerih slavijo odločilno zmago in vsi pogumni bojevniki udobno uživajo v vzvišenem prepričanju, da je sovražnik ne samo premagan, ampak za zmeraj uničen, je bile tudi tukaj glasno in veselo. Čemu naj bi bili podoficir in njegovi trije vojaki, ki so stali na častni straži, izključeni iz tega praznovanja zmage? Hrabro so se bojevali v bitki, v kateri so včeraj uničili uporniško zalego, in prepričani so bili, da so res zaslužili biti osebno navzoči na proslavi kot vsi drugi. Gotovo niso bili kaki kaznjenci, še manj dezerterji, če so se skušali umakniti, ko je nekaj minut kazalo, da bo postalo vroče, in ko so uporniki udarili nazaj, kolikor so pač mogli udariti s tistim, kar so imeli pri roki. Sicer pa ni bilo nobenega razloga, da se bo zdaj kak oficir približal vratom, in bila bi neumnost, ki je ne moremo pripisovati niti podoficirju *ozne armade, če bi se tukaj dolgočasil s svojimi možmi in čepel na goli zemlji pri vratih ter od daleč opazoval, kako vojaki, policisti, nadzorniki in podoficirji grabijo prestrašene indijanske dekle, ki so nosile jedi, za prsi ali jih včasih ploskajo zadaj po stegnih, da bi preizkusili, ali ne bi bilo morda kasneje zvečer mogoče zgrabiti še kaj več, ne da bi jim razpraskale obraz. Oficirji, sedeč pri mizi na stolih, ki so bili sicer zelo grobi, a vendarle stoli, in so v nasprotju z vojaki in podoficirji jedli z noži in vilicami, bi po svojem prepričanju zagrešili grobo nevljudnost do svoje gostiteljice, če bi vstali, poklicali podoficirja in ga v navzočnosti njegovega gostitelja bedno ozmerjali, ker je zapustil stražarsko mesto. To lahko nadoknadijo zjutraj in z nekaj klofutami po obrazu podoficirja in nekaj dobro namerjenimi udarci z jezdnim bičem po ramah grešnih vojakov dovolj temeljito poudarijo. Polkovnik ni bil samo oficir, ampak tudi caballero. Tega ne sme nikoli pozabiti, tern bolj, ker so sedele z njim za mizo finquerosova žena, tri njene odrasle hčerke, dve odrasli nečakinji ter ženi in hčerki dveh sosednih posestnikov. Vrhu tega so bila glavna vrata brez pomena, saj so bile v patiu tri strojnice. Bile so sicer že zložene za odhod in nikakor niso bile pripravljene na strel. Toda bile so strojnice, ki so tudi takrat igrale vlogo strahotne grožnje, ko so lepo spravljene in trdno zvezane ležale v kotu. Ko je banket trajal poldrugo uro, že ni nihče izmed vojakov vedel, kje ima karabinko. Če človek ne more od časa do časa biti človek in se vdati človeškim užitkom, nima vsa ta vojaška igra nobenega mika. Uniforma pride do veljave samo podne- vi, ponoči se gumbi ne svetijo in lepe rdeče in zelene pletenice ter zlate in srebrne resice so videti kot vse druge navadne vrvice. Med pogovorom pri mizi so se dotaknili tudi razbitih upornikov, ki so pobegnili. Ugibali so, koliko je tistih, ki jih niso mogli ujeti. Najmanjše število, ki sta ga omenila dva finquerosa, je bilo: trije možje, ki jih niso ujeli. Največ je povedal neki poročnik, ki je trdil, da se je posrečilo zbežati nič manj kot enajstim možem, a je bil prepričan, da je vseh enajst tako hudo ranjenih, da gotovo niso prišli daleč, in ker niso mogli dobiti nobene pomoči, da so gotovo obtičali v grmovju in tam bedno poginili, saj so se gotovo tako bali, da si niso upali ven. Najbrž še zmeraj tičijo v grmovju. «Nenavadno je,* je pripomnil kapitan ruralesov, «da se cabal-1 trosi, ki so z oskrbniki odjezdili, da bi ujeli razkropljene svinje, niso vrnili. Upam, da se jim ni kaj zgodilo.* «Brez skrbi, kapitan,* ga je pomiril finquero s Sante Cecilije, «moji sosedje se niso nameravali vrniti. Tako in tako so morali iti po poti ob grmovju, če so hoteli priti na svoja posestva. In ker so imeli pred seboj še ves dan, so hoteli muchachose izslediti in jih tam v grmovju obesiti. Gotovo so to storili in potem odjezdili naprej na svoje fince. Prenočili bodo na finci Santa Rosita. Zdaj so tam in se morda jezijo, ker niso ostali še en dan tukaj, da bi se udeležili tega banketa. Toda prišli so iz Jovela, kjer so imeli opravke, in ker so bili že več kot tri tedne z doma, jih je gnalo, da bi hitro prišli domov. Nič nenavadnega ni v tem, kapitan.* Jedi so naposled pomlatili in začelo se je zalivanje, da ne bi fižol obtičal v grlu, in da bi si zeleno papriko sprali z neba in jezika in bi se oči nehale solziti. Victrola je bila zarjavela, a je še dovolj dobro drdrala, da je iz plošč, ki se jih je v deževni dobi že lotila plesen, izpraskala kakih dvajset cvilečih plesnih melodij. Na finci sta bili dve ameri-kanski harmoniki, nekaj kitar in dve prav tako plesnivi violini. Pol ducata vojakov je znalo na to nekaj zaigrati, kar je, čeprav ni proizvedlo nobene določene melodije, zadostovalo, da so si ljudje dopovedali, da plešejo, če po teh glasbenih naporih skačejd na le- vo in na desno, se po kačje zvijajo sem in tja in tako najdejo P1 ležnost, da se s stegnom pritisnejo ob stegno senor in senorit tiste meje, ko že ni več mogoče govoriti o plesu, ampak je d« trebS naravnost priznati, da se tam začenja odkrita in nepotvorjena 1 spodobnost, ob kateri smejo sicer javno uživati vojaki, nikakor " ne gospodje, če so oficirji ali finquerosi. _ Toda po polurnem plesu na trdem, škripajočem opečnaten? V? du, ko so težki revolverji, ki so plesalcem bingljali po zadnj*^ kmalu jeli rahljati meso od kosti in je kazalo, da bodo preklad u. pe oficirske uniforme, so oficirji in finquerosi spoznali, da ud na neje in prijetneje, če si odpašejo revolverje in pasove obesij0 prečno gredo. . jn Dame ne marajo, če caballerosi plešejo z neodpetimi kanon'; imajo to za nevljudno, še posebej, ker pri kačjem zvijanju uZ ^ željnega plesalca povzroča včasih revolver tudi dami modre na nogah in neusmiljeno s pretrdo resničnostjo uničuje vse sla sanje, ki jih morda pri plesu sanjajo. ^j, Polkovnik, ki ni hotel, da bi šlo njegovo dostojanstvo P ^ odpel havbico. Ko pa je senorita, s katero je pravkar plesa1' ^ nadoma dejala: tPerdoneme, senor coronel, toda vaša pištol^ ^ le malo preveč tolče po rebrih, rajši bi nekoliko počila,* kaj n storil gospod polkovnik? Caballero ima svoje dolžnosti. . ite- rečni y Tako so okrog osmih zvečer viseli vsi revolverji na pre di, na žebljih na podboju ali pa so prijateljsko ležali na Sl patiu ali na zložljivih posteljah, na katerih so gostje spali edli*1 . • siflri Revolucionarji, ki resno jemljejo svoje delo, se ne D* zanašati na srečo ali prijateljska naključja in tudi ne na r®pj|(ti, razumevanje ali prebujajoči se čut za pravičnost pri naspr° Vojaki redne armade se lahko dosti prej zanašajo na sovraz ^ neumnost in si dopovedujejo, da je hrabremu bojevniku sreč® raj naklonjena. (Nadaljevanje siw . ■ IRFIINKTVO- TRST - UL MONTECCH1 o H. TELEFON »3-808 m ‘4 638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 NAROČNINA: mesečno ^ Ltrtletna 2 250 poUetna 1 400 Ur celoletna 8 100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržašk J <0 ^f ll 5374 - Za SF&J' ADIT D2S Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena <>Klasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski' 150, tlnančno-upravnl 2«U. osmrtnice 50 ur - Mali og Trst 11-5374, — Za s™ AD^T, DZS. Liumjana g p0irajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societh Pubblicith Itallana« - Odgovorni urednik: SlANis. w - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst