,A 60100200 3556 AA „«A KULT.^SV.OKG.-UB^Sm POŠTNI PR60AL 13B __ unota Primorski Jštnnia plačana v guiuvuii ■ v ra i nevmk Abb. postale i gnlppo Cena 300 lir Let« XXXVI. St. 177 (10.697) TRST, nedelja, 3. avgusta 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^JJvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužn)eni Evropi. VSEKAŽE, DA GREZA ZLOČINSKI FAŠISTIČNI ATENTAT NA PREDVEČER OBLETNICE «JTALICUSA» Strahovita tragedija na bolonjski postaji: ob eksploziji 80 mrtvih in 200 ranjenih V Število mrtvih in ranjenih žal še ni dokončno: pod ruševinami so verjetno še trupla nesrečnih žrtev, med ranjenci pa jih je precej v smrtni nevarnosti bo eksplozije je prišlo ob 10.23 v čakalnici 2. razreda - Dosedanje ugotovitve izključujejo možnost eksplozije kotlov termične centrale ali uhajanja plina - Vse mesto sodelovalo v reševalni akciji - Notranji minister Rognoni: kot v drugih trenutkih naj državna skupnost odgovori trezno in odločno SENCA TERORJA Čakalnica 2. razreda na največ-jj tranzitni železniški postaji v Ita-“k. Sobota, 2. avgusta, dan, ko se niijijoni Italijanov odpravljajo na Pačitnice in prihajajo tisoči in li-s°či tujcev na letni oddih. 10.25, Ura velikega vrveža, gostega prosta, živih rek ljudi, ki prestopa-*■ Večina je namenjena na jug, Malokateri se vračajo proti se-veru. kar naenkrat eksplozija. Krita Poslopja se dvigne v zrak in nato zruši. Pred nekaj trenutki je tam stala restavracija, ča-ra|nica 1. in 2. razreda, garderoba, v prv3m nadstropju pa pisar-"a; po tem oblak sivo - rumenka-s,ega dima in pod njim velika faznina. Stekla je reševalna akcija; isto-. s,,o z njo so stekle tudi misli; 'skale so vzrok za tolikšno tragedi0- spraševale so se, zakaj je do 'Scga tega prišlo. Ves čas je kot ,astreb na nebu lebdel sum, da Rre tudi tokrat za dejanje, ki ga mogoče pripisati tragični usodi, amPak hladnokrvni in premišljeni aac'ji, novemu členu v verigi te-rnrizina, strategije napetosti, ki je *rasla na krvi nedolžnih državlja-n,,v in ki na svoji krvavi poti ni Prizanesla niti temu mestu, Bo-'»Rni. Tako jc že vse od prvega tre-""tka spomin poletel nazaj, na tl-ste vroče avgustovske dneve iz-pre,l šestih let, ko je eksplozija na vlaku Italicus prav tu, v bliži-ai Bologne, terjala dvanajst člo-Veških življenj. Sama po sebi u-M®vna je bila ta povezava; zato, er k temu sili miselna vez med Postajo in vlakom, ker se je v , °'°gni prav včeraj končala preis-9va o bombi na «Itallcus» s for-M^lno obtožbo Maria Tutija in nje-R,,vlh fašističnih pajdašev, pa tu-' zato, ker je pred šestimi leti Rrislo do atentata prav tako v av-SustovskTi dneh, ob začetku veli-1,1 italijanskih počitnic. }n vendar je ostalo nekaj upa-v tragediji, ob desetinah tru-j'1'* in ranjenih je ostajal ozek ramen svetlobe: saj je bila le y°da, tragično naključje, uhaja-Plina ali eksplozija v termič-centrali, okvara v kuhinji po-jMjne restavracije ali kaj podob->Sa- Upanje, da ne gre za po-"v"o dejanje strategije napetosti, b. ure v uro pa je to upanje u-®dalo. Termična centrala je bila ae|l»taknjcna, plinske naprave ne-. ^kodovane. Epicenter eksplozije * bil v čakalnici 2. razreda, morda l' l>0,ovalki: tako kot na Trgu Fon- "a v Milanu, tako kot na «ltali-Sinoči se je to upanje sko-ai Povsem razblinilo in roka teizma je bila od trenutka do tre-bliže, postajala je stvarnost. Atentat torej? Dokončnega, u-adnega odgovora še ni. Izvcden-. 'Ačejt, dokazov in izrekli se bo-0 y*ole danes ali jutri. Vse niti ,e'skave pa vodijo v to smer, po črni sledi fašističnega er®rizma, ki je vedno izbiral svo- * ^rtve med navadnimi državlja-.ljudmi, ki čakajo na vrsto pred ančnim okencem, še zlasti pa med Moiki na železnici. Se torej po a'.išem premoru obnavlja nit «čr-cga» tcrorizipa? A'i bistveno, za kateri terorizem *re: terorizem je samo eden, tis-ki stremi po zrušenju demoničnih inštitucij. Tudi tiarat je "ino, da sc zavedamo, da terori-e"i ne izbira žrtev za dosego svo- BOLOGNA — Vroča avgustovska sobota: na izredno prometni železniški postaji v Bologni mrgoli potnikov, ki si želijo oddiha in čakajo na vlak, s katerim sc liodo popeljali na počitnice. Ob 10.25 pa jih preseneti silovita eksplozija, ki požene v zrak levo krilo postaje. Pod ruševinami čakalnic prvega in drugega razreda, restavracije, podzemnega prehoda in strehe perona ostane na desetine in desetine trupel in ranjencev. V večernih urah je bilo število odkritih trupel približno osemdeset, ranjencev pa 203. Med njimi je veliko tistih, ki se v raznih bolonjskih bolnicah borijo s smrtjo. To je gola sosledica dogodkov včerajšnje tragedije, ki se je odigrala na železniški postaji v glavnem mestu Emilie - Romagne in je prav gotovo ena najhujših v zgodovini italijanske republike, če izvzamemo seveda naravne katastrofe, kot so potresi in poplave. In prav na potresni sunek spominja pogled na bolonjske ruševine. Dobesedno izginilo je pročelje krila, kjer sta bili še včeraj zjutraj obe čakalnici postaje, pa še znana restavracija, v katero so se potniki v tej pasji vročini še posebno radi zatekli, ker je imela vključeno klimatsko napravo. Zrušila se je tudi streha prvega perona, ki je pod sabo pokopala dva vagona prvega, razreda posebnega vlaka, ki je bil "ravnokar na tem, da odpelje proti Švici. Tudi del podzemskega prehoda, ki vodi k preostalim peronom se je pod silo eksplozije zrušil in verjetno ubil več oseb. Le nekaj minut po tragediji se je sprožila po vsej Bologni hitra in tudi učinkovita reševalna akcija: prihiteli so gasilci, karabinjerji, policijski agenti, vojaki, prostovoljci. Pogled na kraj nesreče je tako pretresljiv, da ga je težko sploh opasati: trupla, kosi oblačil, čevlji, prtljaga. Tu in tam pa ogromni madeži krvi. V obsegu več sto metrov je izredni zračni pritisk popolnoma »razpršil* steklena okna in vrata vseh poslopjih. Da je bila eksplozija izredno močna priča tudi dejstvo, da so nekatera trupla reševalci odkrili tudi na bolj oddaljenih peronih, se pravi kakih petdeset metrov od središča eksplozije, ki je bila, kot so popoldne izvedenci ugotovili, v čakalnici drugega razreda. Vsi, se sprašujejo po vzrokih te strahovite nesreče. Spočetka si je trla pot domneva, da je morda eksplodiral kak kotel v termični centrali postaje. Tudi možnosti o-kvure na plinskih naceljavah, ali pa eksplozija jeklenk v kuhinji restavracije, niso preiskovalci o- OD LETA 1969 DO POKOLA NA VLAKU «ITALICUS» «Strategija napetosti» na železnicah v Italiji lih ciljev. Tudi tokrat mora biti *** odgovor enoten in odločen. BOJAN BREZIGAR RIM — Resnični vzroki strašne eksplozije na bolonjski železniški postaji še niso znani. Če bodo preiskovalci ugotovili, da gre za teroristični atentat, potem lahko smatramo včerajšnjo tragedijo v Bologni za največji teroristični podvig v Italiji po zadnji vojni. Če pa bi bila potrjena razna telefonska sporočila o očetovstvu atentata, potem bi ga morali nujno povezati z najbolj kričečimi epizodami «strategije napetosti*: od bombnih atentatov v Milanu leta 1969 do pokola na vlaku «1-talicus*. Neofašisti in desničarske ekstremistične organizacije so začele izvajati «strategijo napetosti* 25. aprila 1969. Tedaj so močne bombe porušile v Milanu Fiatov paviljon na velesejmskem prostoru in menjalnico na glavni postaji. Sprva so naprtili krivdo anarhistom, potem pa je postalo jasno, da so atentata pripravili neofašisti, ki so se vedno bolj krepili posebno v Venetu. Nekaj mesecev potem je prišlo do teroristične generalke; ponoči med 8. in 9. avgustom so neofašisti namestili eksplozivne naboje na 10 vlakih. V osmih primerih so ti eksplodirali ter ranili več oseb. Imena neofašistov (Fredova «čr-na celica*) so prišla v javnost šele pozneje, po atentatu na Trgu Fontana v Milanu. Isti dan so našli še eno bombo v neki drugi banki, v Rimu pa so eksplodirali trije peklenski stroji. Šele po desetih letih so naprtili krivdo za atentate neofašistom venetske »črne celice* Fredi, Venturi in bivšemu agentu SID Giannettiniju; «Strategija napetosti pa je šla po svoji poti naprej. 22. julija 1970 je iztiril vlak pri postaji Gioia Tauro (tedaj je bil tam revolt neofašistov, znan po vzdevku «boia chi molla»>. Kmalu je postalo jasno, da je bilo iztirjenje namerno (šest mrtvih in 139 ranjenih). V oktobru 1972 so bili vlaki spet tarča neofašistov. 20 kg plastika je presekalo železniške proge proti jugu ter preprečilo trem posebnim vlakom delavcev, da bi prišli v Reggio Calabria, kjer je bil napovedan vsedržavni sindikalni shod. 17. aprila 1973: brzovlak Turin -Rim s 500 potniki bi moral iztiri- ti v predoru Bracco. Neofašistični atentator, Nico Azzi, pa je imel smolo, ker mu -'e zaradi hudega tresljaja vlaka detonator eksplodiral med nogami. 17. maja 1973 v Milanu: točno eno leto po umoru policijskega komisarja Calabresija, ki je vodil preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, je Gianfranco Bertoli, domneven anarhist, zalučal bombo pred milansko kvesturo. Krvav obračun: štirje mrtvi in 40 ranjenih. Še pred atentatom na vlak »Italicus* (4. avgusta 1974) so desničarski teroristi izvedli atentat na Trgu «della Loggia* v Brescii, ob priložnosti nekega sindikalnega zborovanja: osem mrtvih in stotina ranjenih. Potem atentat na vlak «Itali-cus», ki je zahteval 12 mrtvih in 48 ranjenih. Prav včeraj se je končala preiskava o tem atentatu. Na zatožni klopi bodo sedeli Mario Tuti iz Empolija, ki je že za zapahi zaradi umora dveh policistov, Luciano Franci (tudi za zapahi) in Pietro Malentacchi, katerega so predvčerajšnjim aretirali po pogrebu njegovega očeta. Na zatožni klopi bo sedela tudi Margherita Luddi. vrgli. Vendar so v teku včerajšnjega dneva vse te domneve propadle, kajti izvedenci so po prvih preiskavah ugotovili, da so vse te naprave pravilno delovale. Tudi občinska služba za oskrbovanje s plinom je potrdila, da ni sledi o kakem uhajanju. Torej se po logiki vedno bolj utrjuje sum, da gre za atentat. To domnevo so vsi skušali potisniti ob rob zavesti, saj bi pričala o nepojmljivi želji po pokolu, o strahotni krutosti, ki jo človek težko pripisuje sočloveku. Prve vesti so tudi trdile, da bi bilo potrebno skoraj sto kilogramov razstreliva za tako močno eksplozijo. Pa vendar se je proti večeru vedno bolj uveljavila prav ta možnost, saj so tehniki nato dodali, da ima eksplozija le dveh kilogramov plastika podobne posledice. Seveda so vzroki eksplozije zaviti v temo dokler se ne bodo reševalci prikopali do samega središča nesreče. Izvedenci namreč trdijo, da ne obstaja peklenski stroj, ki ne bi pustil za sabo sledov. Torej bodo le drobci timerja, kovinskih delcev (tudi na truplih) ali zažigalne vrvice lahko v kiat-kem potrdili, če gre za atentat, ki pa nosi s seboj najbolj črne in težke trenutke stopnjevanje terorističnega nasilja Da ni ta hipoteza iz trte izvita na žalost potrjujejo tudi telefonska sporočila neofašistične organizacije NAR in rdečih brigad. Slednje pa so popoldne preko svojega genovskega voda ostro zanikale, da bi bile vpletene v ta pokol. Telefonist NAR pa je rimski redakciji dnevnika «La repubblica* sporočil, da je atentat delo NAR, izvedli pa so ga «v čast kamerada Maria Tutija*. Predsednik Pertini, minister za notranje zadeve Rognoni, minister za prevoze Formica in minister za kulturne dobrine Biasini so se včeraj popoldne, p0 ogledu kraja tragedije, sestali z bolonjskim prefektom in tehničnimi izvedenci, ki vodijo reševanje. Prav gotovo so obravnavali tudi najdbo nekega »zanimivega* predmeta, o katere-rem poročajo agencije, ki pa trči ob popoln molk od strani preiskovalcev. Po sestanku je namreč minister Rognoni izjavil časnikarjem, da se vlada lahko opre v svojih izjavah le na konkretne izsledke. O teh pa ne smemo govoriti, da ne bi na katerikoli način ogrožali potek preiskave, je ugotovil Rognoni. Rognoni je dejal, da so v teku tri preiskave za ugotovitev vzrokov nesreče; prvo vodi ekipa tehničnih izvedencev državnih železnic, drugo je uvedel notranji minister, tretjo pa sodstvo. Dodal je še, da so strokovnjaki prosili še za nekaj ur časa, da ne bi reševalci med hitro in posiljeno akcijo spregledali kako osebo, ki je morda še pri življenju. Rognoni je časnikarjem tudi zagotovil, da bo parlamentu poročal o tragičnem dogodku, ki je pretresel včeraj italijansko javnost, jutri, med zasedenjem senata. Svojo izjavo je notranji minister končal z izredno zaskrbljujočim pozivom: »Italijanska skupnost naj tudi tokrat odgovori s treznostjo in odločnostjo.* Eksplozija povzročila hude zamude vlakov RIM — Ministrstvo za prevoze je sporočilo, da so obnovili železniški promet skozi bolonjsko glavno postajo kaki dve uri po eksploziji, toda ne po prvih petih tirih. Ministrstvo je še sporočilo, da je sicer promet stekel, toda vlaki imajo velike zamude. Bolonjska železniška postaja je tranzitnega tipa in vsak dan vozi skozi njo od 300 do 350 vlakov. Na srečo pa bolonjsko železniško področje razpolaga z močno krožno dvotirno železniško mrežo ter zato lahko napotijo vlake v tranzitu po teh pomožnih progah. Zamude, ki so jih sprva beležili vlaki, so bile precej visoke. Tako je na primer vlak Benetke - Rim, ki gre čez Firence ob 13. uti, prispel tja šele ob 17.30. V kasnejših urah so se zamude skrčile. Na ministrstvu za prevoze so pojasnili, da je železniški promet skozi Bologno pod stalnim nadzorstvom za kar se je treba zahvaliti sistemu avtomatizacije, ki omogoča takojšnje informacije o zamudah vlakov. Pii* 1 iti železniška postaja v Bologni po strahoviti eksploziji, ki je popolnoma razrušila njeno levo krilo (AP) PRVI ODMEVI NA GROZLJIVO TRAGEDIJO Nfl ŽELEZNIŠKI POSTAJI V B010GNI Izrazi solidarnosti in sožalja iz vse države ob zaskrbljenosti zaradi možnosti atentata BOLOGNA — Osuplost, zapre-paščenost, malone nejevera so bila čustva, ki so navdihovala prve reakcije tragično prizadetega mesta in vse italijanske javnosti, tem pa je sledila globoka žalost, nato pa zaskrbljenost ob čedalje bolj razširjeni hipotezi, da bi mogel biti pokol posledica kriminalnega fašističnega atentata, ki naj bi na la zverinski način spomnil na šesto obletnico eksplozije na vlaku »Italicus*. Spričo pomanjkanja vsakih uradnih zaključkov o vzrokih eksplozije na bolonjski železniški postaji so sicer komentarji političnih in družbenih sil še previdni, zaskrbljenost pa narašča in z njo mobilizacija vseh demokratov, da se uprejo vsaki morebitni pustolovščini. Med prvimi je prihitel v Bologno predsednik republike Sandro Pertini, ki je prekinil svoje komaj začete počitnice v Selvi di Val Gardena v pokrajini Trento, kakor hitro je izvedel za tragedijo. Pripeljal se je s karabinjerskih helikopterjem in je popoldne najprej obiska1 v glavni bolnišnici ranjence ter se je v mrtvašnici poklonil mrtvim. Predsednik je bil ganjen do solz in je dejal, da ne najde besed, ki bi izražale njego- r Reševalci odnašajo na nosilih eno izmed 80 nedolžnih žrtev (Telefoto va čustva. Nato si je ogledal prizorišče pokola, nakar se je na sedežu prefekture sestal s krajevnimi oblastmi in z ministri za notranje zadeve Rognonijem, za promet Formico in za kulturne dobrine Biasinijem, po telefonu se je tudi pogovoril s predsednikom vlade Cossigo. Pertini je sklenil o-stati v Bologni, da sledi razpletu tragedije in da se udeleži pogreba žrtev. Podžupan Gherardi (župan Zan-gheri je bil namreč v tujini in se je takoj odpravil domov) je takoj po eksploziji sklical nujno sejo občinskega odbora in načelnikov svetovalskih skupin, na kateri so sprejeli najnujnejše ukrepe: mobilizirali so vse mestne redarje, dodelili prevozna sredstva za odvoz ruševin, poskrbeli za namestitev potnikov v hotelih m za pomoč družinam žrtev. Sklicali so za danes zjutraj izredno sejo občinskega sveta in proglasili dan žalovanja, že smoči pa so občina, pokrajina in dežela priredile skupaj z deželno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL množično manifestacijo na glavnem trgu pred županstvom. Krajevne sindikalne organizacije v svojem uradnem sporočilu že pripisujejo pokol »kri minalnemu atentatu*, zaradi česar so oklicale za jutri 4-umo splošno stavko v vsej deželi Emilija-Ro-magna. Bolonjsko županstvo je prejelo številne izraze sožalja in solidarnosti županov iz Rima, Milana, Genove, Turina in drugih mest ter od mnogih deželnih vlad, ki vsebujejo tudi ponudbe pomoči, Če bi se izkazala za to potreba. Ze v teh brzojavkah se pojavlja zaskrbljenost, da bi mogel biti vzrok eksplozije teroristična atentat, milanski župan Tognoli pa naravnost povezuje pokol v Bologni s preteklimi podobnimi primeri v Milanu, Brescii in n.i vlaku «Italicus». Izraz take skrbi je tudi sklep nekaterih občin, da skličejo jutri nujne seje upravnih organov in javne skupščine, kot tudi poudarjena zahteva po nujnem odkritju vzrokov pokola in morebitnih krivcev. Tudi parlament je takoj reagiral na tragično vest, čeprav zaradi poletnega premora zasedata samo pristojni komisiji senata, ki obravnavata vladne protikriz-ne odloke, ki sta včeraj prekinili za kratek čas sejo v znak žalo- Predsednik Pertini na prizorišču grozljive tragedije (Telefoto AP) vanja. Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti je poslala bolonjskemu županu brzojavko, v kateri izraža sožalje in skrb, ob nejasnih vzrokih tragedije. Brzojavne izraze sočutja je poslal tudi predsednik senata Fanfani, ki je po drugi strani posredoval pri vladi, da bi čimprej poročala o strahoviti nesreči. Ministra Rognoni in Formica sta se že obvezala, da bosta poročala jutri senatni skupščini in bosta s tem tudi odgovorila na interpelacije, ki so jih nujno vložili senatorji KPI, PSI, PSDI in drugih strank o vzrokih in razsežnostih tragedije. Predsednik vlade Cossiga, ki bo danes v Bologni, je sprejel včeraj načelnika policije Corona-sa, ki mu pa še ni mogel dati jasnejših pojasnil o nesreči. Papež Janez Pavel II. je naslovil bolonjskemu nadškofu kardinalu Antoniu Pomi poslanico, v kateri izraža osebno prizadetost ob tragediji in sočutje z žrtvami ter solidarnost z družinami in z vsemi, ki jim pomagajo. Tajnik KPI Berlinguer je poslal županu tako hudo prizadetega mesta brzojavko s sožaljem in solidarnostjo vseh italijanskih komunistov in zagotovili, da sledi razpletu zadeve «minuto za minu to*. V svoji izjavi pa tajnik KD Piccoli naglaša, da je treba čimprej odkriti vzroke pokola, ker «tako hipoteza o atentatu, kot možnost tehničnega incidenta, vzbujata veliko in upravičeno zaskrbljenost.* DVA MESECA PO VOLITVAH Dva meseca bosta kmalu potekla od pokrajinskih in občinskih volitev in slika novih krajevnih u-prav še vedno ni popolna, kar velja predvsem za tržaški pokrajinski odbor. Volilni izidi so namreč tako zakomplicirali razmerja med posameznimi komponentami v pokrajinskem svetu, da je možnosti oblikovanja nove uprave po eni strani več, po drugi pa so tudi zelo omejene zaradi medsebojnih izključevanj in pogosto aprioristič-nih stališč, ki onemogočajo sestavo tudi takih odborov, ki bi bili o-bjektivno možni in ki bi tudi u-strezali interesom tržaške pokrajine in njenega prebivalstva. Kaj se pravzaprav dogaja v odnosih med posameznimi političnimi strankami, ki so zastopane v novem pokrajinskem svetu? Lista za Trst si je zagotovila v njem relativno večino z 11 svetovalci in zato z njej lastno arogantnostjo zahteva, da sama sestavi odbor in izvoli predsednika. Ker pa bi tak odbor bil nujno manjšinski tudi če bi ga podprla misovska svetovalca, bi seveda moral uživati vsaj zunanjo podporo Krščanske demokracije z njenimi sedmimi svetovalci. Pritisk Liste za Trst gre sedaj v to smer in pri tem računa na razpoložljivost desnega krila KD na tako podporo, po drugi strani pa igra Krščanska demokracija na karto takoimenovanih »uravnovešenih u-prav» in pritiska na Listo za Trst, da bi omogočila s svojim vzdrža-njem tak pokrajinski odbor, ki bi ga sestavljala Krščanska demokracija s soudeležbo laičnih in socialističnih sil, vendar brez komunistov, do katerih vztraja na popolni zapori. Pri tem se KD sklicuje na dejstvo, da je v želji po tako imenovani »upravljivosti* s svojim vzdržanjem pri ponovnem glasovanju za Cecovinijev občinski proračun omogočila Listi za Trst, da še naprej upravlja tržaško občino s svojim manjšinskim odborom. Skratka, vprašanje novega pokrajinskega odbora naj bi se rešilo na osnovi strankarske kupčije po načelu «do ut des», pa čeprav bi taka rešitev ne odražala realnih interesov tržaške pokrajine, posebno ne v sedanjem obdobju, ko si demokratične sile prizadevajo, da bi do največje možne mere omilile kvarne posledice uveljavitve protiosimske Liste za Trst. Resnici na ljubo pa se tudi KD sama zaveda nevarnosti takih kombinacij in je zato skupno s komunisti, socialisti, socialdemokrati in Slovensko skupnostjo omogočila izvolitev za novega predsednika pokrajine socialista Gianfranca Car-boneja, vendar s posvetovalnim mandatom oz. z nalogo, da v po svetovanju s svetovalskimi skupinami oziroma političnimi tajništvi strank ugotovi, če obstajajo možnosti za programski in politični sporazum, ki bi omogočil sestavo novega odbora, iz katerega bi bila Lista za Trst izključena. Toda Car-bonejeva naloga se je kmalu pokazala za težko izvedljivo, kajti KD tudi ob svojem mandatu Carbone-ju za posvetovanja, izključuje vsako neposredno sodelovanje s komunisti v odboru, komunisti pa odločno vztrajajo na stališču, da ne bodo podpirali nobenega odbora, v katerem ne bi bili direktno zastopani. Tako se vsa zaveda z novim po krajinskim odborom vrti v začaranem krogu »križanih vetov* in strankarskih interesov, pri čemer igra nevarno igro zlasti Krščanska demokracija s svojo dvojno dušo, toda odgovornost bo padla na vse demokratične sile, če tudi tokrat ne bodo našle stičnih točk in bi zato ponovile svoio zgodovinsko napako, ko so dovolile, da je tržaška občina prešla v roke Liste za Trst in danes zato plačujejo še kako drag davek. V okoliških občinah tržaške pokrajine volilni izidi niso privedli do bistvenih sprememb v razmerjih sil in tako vprašanje sestave novih občinskih odborov ni predstavljalo posebnih problemov. Demokratična večina okrog Trsta je vzdržala kljub nastopu Liste za Milje v miljski in Liste za Devin - Nabrežino v devinsko - nabrežinskl občini, kjer sta obe listi kot e-manaciji Liste za Trst doživeli dejanski neuspeh. Toda če so bili novi odbori razmeroma hitro izvoljeni v zgoniški. repentaborski, dolinski in tudi miljski občini, pa se je od ločitev o novem županu in novem odboru devinsko nabrežinske občine močno zavlekla in je dejansko še danes provizorična kljub izvolitvi manjšinskega odbora, ki ga sestavlja,jo komunisti in eden od dveh socialistov. Ob devinsko -nabrežinskem primeru se namreč na nek način, pa čeprav v drugačnih okvirih, ponavlja pesem iz po; krajinskega sveta, kjer prestižni strankarski interesi — kot smo vi deli — preprečujejo demokratično in konstruktivno rešitev vprašanja. Na papirju je bila tudi v devinsko - nabrežinski občini zagotovljena ponovna izvolitev slovenskega župana in napredne uprave s koalicijo KPI - SSk - PSI, ki razpolaga z 12 svetovalci od skupnih 20 in torej s trdno večino za nemoteno demokratično upravljanje interesov občanov tako slovenske kot Šolsko leto 1980-81 st začne 6 dni pozneje Ministrstvo za šolstvo javlja, da se šolsko leto 1980-1981 ne bo začelo 12. septembra letos, kakor je bilo prvotno določeno, ampak šele 18. septembra. Z druge strani pa se ne bo zaključilo 13., temveč 17. junija prihodnjega leta. Spremembo utemeljuje ministrstvo s potrebo, da se pouk na vseh vrst in stopenj začne kar najbolj urejeno. italijanske narodnosti. Odraz te večine in tudi pripravljenosti za sodelovanje je bilo dejansko soglasje o programu nove uprave, zapleti pa so nastali ob vprašanju novega župana. Komunisti so ga zahtevali zase, ker so v svetu pač stranka relativne večine. Pri tem so imeli tudi podporo socialistov, čeprav se je potem pokazalo, da je bila ta podpora za enega od dveh svetovalcev pogojno vezana na sestavo večinskega odbora. Slovenska skupnost, ki se je okrepila za enega svetovalca in je njena teža v svetu postala zato večja in za sestavo večinskega odbora celo odločilna, pa je tudi hotela uveljaviti to svojo težo in se je zato potegovala za župansko mesto. Niti naj; tanjšega dvoma ne more biti, da je v interesu občanov še zlasti takšne občine, kot je devinsko - nabrežinska, da jo u-pravlja večinski odbor kot odraz najširših interesov občanov in tudi kot odraz želje večine volivcev, predvsem slovenskih, pa tudi dobršnega dela italijanskih, ki so zaupali svoj glas obema levima strankama. Za normalno logiko bi spričo takega interesa bilo pričakovati, da bedo politične stranke, na katere pada največja odgovornost za demokratično upravo, zlahka našle skupen jezik ne samo na programu, pač pa tudi na politični ravni in da se bodo ozki strankarski in morda tudi osebni prestižni interesi umaknili skupnim interesom. Žal ni bilo tako. Ni naš namen polagati sedaj odgovornost posameznih komponent zaželene tristranske koalicije med KPI, SSk in PSI na lekarniško tehtnico, niti ne zagovarjati ali opravičevati razlogov enih ali drugih ali tretjih za njihovo ravnanje. Dolžni pa smo u-gotoviti, da je prav skrajna nepopustljivost še enkrat skorajda postavila pod vprašaj celo izvolitev sedanje manjšinske uprave in privedla do nevarnosti prodora demokristjanskega kandidata, glasnika desnice, ki ni nikoli skrivala ambicije, da bi odločilno prispevala k bolj pospešeni italijanizaciji te občine, kar je vsa povojna leta bil njen cilj. Ob svoji izvolitvi za župana je Albin Škerk ponovno izjavil, da si bo prizadeval za pritegnitev svetovalcev Slovenske skupnosti v večinski občinski odbor. Slovenski socialistični svetovalec je to sploh postavil kot pogoj za svojo podporo sedanjemu manjšinskemu odboru. Slovenska skupnost tudi ni zaprla vrat in .je slej ko prej pripravljena na nadaljnja pogajanja za rešitev celotnega problema. Obstaja torej realno upanje, da bo čas do jeseni koristno uporabljen za trezen premislek, za pomiritev strasti in za ustrezne sprejemljive! rešitve. Slovenci in demokratični Italijani devinsko - nabrežinske občine si prav gotovo ne morejo in ne smejo privoščiti luksusa medsebojnega razhajanja na škodo političnega in upravnega vodenja ob čine in v korist tistih sil, ki bi hotele občino čim prej iztrgati iz rok demokratčne in slovenske večine. (—en) S SESTANKA ZAINTERESIRANIH JAVNIH UPRAVITELJEV Katinarska bolnišnica bo dograjena predvidoma koncem prihodnjega leta V dela so doslej investirali nad 43 milijard lir, za dograditev celotnega kompleksa pa je potrebnih nadaljnjih 20 in pol milijard Ur Delegati javnih uprav, ki so neposredno zainteresirane pri gradnji nove bolnišnice na Katinari so se včeraj sestali na koordinacijskem sestanku, na katerem so proučili trenutno stanje del. Sestanka, za katerega je dal pobudo in mu predsedoval deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni, so se u-deležili deželni odbornik za zdravstvo Antonini, vladni podkomisar La-rosa, rektor tržaške univerze de Ferra, predsednik ustanove združenih bolnišnic Morgera s svetovalcema upravnega sveta Pangherjem in Cominottom, deželni svetovalec Vi-gini, ki je kot tajnik sklada za Trst zastopal predsednika Pittonija ter drugi predstavniki dežele in tržaške občine. Namen srečanja, kot rečeno, je bila proučitev trenutne stopnje izvajanja del, še posebno pozornost pa so predstavniki javnih uprav posvetili finančnemu vprašanju, oziroma novim finančnim potrebam za dograditev bolnišnice in drugih del, ki so z njo neposredno povezana. Na sestanku je tako prišlo do izraza, da je bilo za gradnjo bolnišnice doslej že investiranih nad 43 milijard lir, od katerih je dežela prispevala 32 milijard lir. Po mnenju javnih upraviteljev je za dograditev celotnega bolnišniškega kompleksa potrebnih nadaljnjih 20 in pol milijard lir, od katerih bo na gradbeniška dela odpadlo 15 milijard lir (v tej vsoti je vključena tudi revizija cen), za nakup aparatur in opreme pa 5,5 milijarde lir. Vsekakor pa se predvideva, da bodo dela dokončana pred koncem prihodnjega leta. Na sestanku so javni upravitelji še proučili vprašanje potenciranja medicinske fakultete, za katerega že obstajajo konkretne finančne obveze, ki jih bosta nudili tržaška univerza ter sklad za Trst. Poudarjena je bila tudi potreba, da se čim prej pripravi načrt, ki bi poleg potrebnih struktur, ki jih je treba zgraditi v okviru katinarske bolnišnice upošteval tudi potrebe po preureditvi glavne bolnišnice. Na sestanku je bilo tudi rečeno, da bodo na Katinari zgradili novo poslopje, v katerem bo za 3.000 kvadratnih metrov učilnic, ki bodo služile za didaktično dejavnost in za znanstveno raziskovanje. Predstavniki tržaške občine so o-risali že pripravljene načrte za izboljšavo cestne mreže v okolici bolnišnice, javni upravitelji pa so skupno oroučili vprašanje vodne in e-nergetske dobave ter javnih prevozov. Pri vsem tem niso ugotovili takšnih težav, ki bi lahko zaustavile dela; na koncu sestanka sta deželna odbornika Coloni in Antonini potrdila podporo deželne uprave, da se dela čim prej končajo ter da se mestu zagotovi tako važno bolnišnd-ško strukturo. IZ VRST KD, PSI IN PRI Pozitivna ocena dosedanjega dela v deželnem svetu Po predvčerajšnjem zaključku dela v deželni skupščini pred enomesečnim oddihom so se včeraj sestala pod predsedstvom načelnikov vodstva svetovalskih skupin KD, PSI in PRI, torej treh strank, ki sestavljajo večino na deželni ravni. Preverila so sedemesečno dejavnost deželnega sveta in jo pozitivno o-cenila. Pri tem so že zlasti poudarila važnost nekaterih odobrenih zakonov, tako zakona 149, ki pomeni nekakšno podlago bodočemu deželnemu razvojnemu načrtu in predvideva izdatek skoraj 220 milijard lir za razmah industrijske proizvodnje, dalje zakona o stanovanjskih gradnjah, o organizaciji krajevnih zdravstvenih enot ter o inseljenstvu pa še zakonskih osnutkov o obnovi zgodovinskih središč v krajih, ki jih je razdejal 1. 1976 potres, in o združitvi licitacij za ustrezna dela. S tema ukrepoma, je bilo rečeno na včerajšnjem sestanku, smo dosledno upoštevali voljo deželanov za ponoven razmah Furlanije - Julijske krajine, na čemer sloni tudi politični sporazum večine. •iiitimiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiimuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiimiiiiiiiiii TRAGIČNIH DOGODKOV TEGA TEDNA ŠE NI KONEC V štivanski papirnici sta pri čiščenju cisterne umrla dva delavca, štirje pa so hudo poškodovani 48-letni Oscar Clemente je izdihnil na delovnem mestu, 21-letni Fabio Conte pa v tržiški bolnišnici - Velike težave pri reševanju ponesrečencev - Preko 700 delavcev papirnice je v znak žalovanja prekinilo delo - Težka naloga preiskovalcev V papirnici v štivanu je prišlo do hude nesreče, katere tragičen obračun sta dva mrtva in štirje ranjeni. Nesreča se je pripetila okrog desete ure dopoldne. Žrtve so delavci podjetja Facchini, ki ima sedež v Trstu, v Ul. Baiamonti 101/a, Podjetju Facchini je vodstvo papirnice naročilo čiščenje cisterne, v kateri pripravljajo maso za izdelovanje papirja. Ob omenjeni uri so se 2Metni Fabio Conte, 30-letni Giorgio Giovanni-ni, 22-letni VValter Carrone iz Trsta ter 24-letni Antonio Buzzanca, po rodu iz Messine, vendar s stalnim bivališčem v Trstu, podali v notranjost velike jeklene cisterne, da bi jo očistili in pripravili za ponoven proces upiesenja mletega lesa in kemičnih preparatov. Csterna je globoka 8 metrov, njena zmogljivost pa je 600 kubičnih metrov. Vhod v cisterno je širok dober meter in zadelan s hermetičnim pokrovom. Kemični preparati, ki jih tehniki vlivajo v cisterno vsebujejo veliko žveplene kisline in kaolina. V cisterni je popolna tema. Dinamika nesreče naj bi se odvijala takole: po prvih ugotovitvah sta se v cister- no spustila najprej dva delavca, poimensko pa se še ne ve, katera dva sta to bila. Ko sta začela vdihavati zrle, močno nasičen s hlapi žveplene kisline, sta se onesvestila. Kaže, da se je tedaj spustil v cisterno 48-letni Oscar Clemente, poveljnik pro-tipožarske službe v papirnici, v želji, da bi pomagal ostalima dvema, 21-letni Fabio Conte nilMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItMIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIMlIllllllllllIMlIlllllllllllllllllinilllMIIIMIimilllllllllllllilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHmillllUIIIIIIIIIIIII Deželno tajništvo in pokrajinski svet SSk o položaju manjšine in o politični situaciji Za oblikovanje pokrajinske večine bo vodstvo stranke imelo pogovore z vsemi političnimi dejavniki, razen z neofašisti V teku prejšnjega tedna sta se sestala deželno tajništvo in pokrajinski svet Slovenske skupnosti Razpravljala sta o položaju slo venske manjšine v Italiji ob za ključku šestmesečnega deiovanja paritetnega odbora v okviru vladne komisije ter po nedavnem obisku zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Josipa Vrhovca v Rimu in o trenutnem političnem položaju, s posebnim ozirom na krajevne u stanove od posameznih občin do same pokrajine. Deželno tajništvo SSk v tiskovnem poročilu ugotavlja, da je italijanska vlada konec meseca junija po obi čajni metodi podaljšala mandat pa ritelnemu odboru, da nadaljuje ■> proučevanjem problemov globalne zaščite do konca tega leta. Po drugi strani pa je jugoslovanski minister Vrhovec med svojim obiskom v Italiji sprejel enotno sloven sko delegacijo, ki mu je predočila počasnost proučevanja zaščitnih u krepov s strani italijanskih oblasti v korist Slovencev v Italiji. Deželno tajništvo SSk je nadalje razpravljalo o poteku razgovorov za sestavo večin in raznih krajev nih upravah tako na Goriškem kot na Tržaškem ter o možnih koalicijah. h katerim bi lahko prišlo pila tudi Slovenska skupnost. V tiskovnem poročilu je še rečeno da je deželno tajništvo SSk negativno ocenilo nepopustljiva stališča KPI v okviru pogovorov na ravni raznih krajevnih uprav, iz česar bo treba potegniti ustrezne politične zaključke in jih predočiti najširši javnosti. Deželno tajništvo je na dalje vzelo na znanje uradno odlo čitev tržaške KPI, da zahteva pre raestitev industrijske cone s K ra •ja in sklenilo, da bo prihodnji de želni strankin kongres v jeseni, naj bolj verjetno v mesecu oktobru. Osrednja tema seje pokrajinskega sveta SSk pa je bila proučitev kra jevnega političnega položaja. Po političnem poročilu tajništva se je razvila izčrpna razprava, med ka lero so poglobili predvsem vpraša nje o vlogi slovenske narodno poli tične stranke, kakršna je SSk, v sedanjem političnem trenutku, ko so tradicionalne politične stranke v globoki notranji krizi, je rečeno v tiskovni noti, predvsem do dr žavljanov in njihovih stvarnih oro blemov. Na Tržaškem je prišla kriza še posebno do izraza s pojavom Liste za Trst, ki je prav v o strem ugovarjanju proti velikim strankam zajela široke plasti tr žaškega prebivalstva. S tem problemom se trenutno soočajo vse politične sile, je še rečeno v tiskovnem poročilu, ki iščejo način, kako voditi pokrajino ob stvarnem upoštevanju razporeditve sil po ju ni.jskih volitvah. V razpravi je pri šlo do izraza naziranje, naj vod stvo stranke vzdržuje pogovore / Vsemi političnimi dejavniki, razen z MSI. za sestavo potrebne večine na tržaški pokrajini v prihodnjem mesecu septembru. Člani sveta SSk so bili tudi se znanjeni z okvirnimi načeli za pripravo primerne skupne proslave ob 50. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, ki mora odražati enotnost manjšinskih narodnoobrambnih si> na enakopravni ravni, podobno kot nekdanji slovenski narodni tabori Pokrajinski svet SSk je tudi sprejel na znanje ostavki predstavnikov leve struje Metlike in Gombača iz izvršnega odbora, oziroma pred sedstva sveta, ki sta jo motivirala z razlogi, da teža njihove struje n bila. po njunem mnenju, ustrezno upoštevana. Na njuni mesti je v izvršni odbor izvolil občinskega svetovalca Lokarja, na mesto podpred sednika sveta pa Maria Zaharja. • Ministrstvo trgovske mornarice je obvestilo pristaniško poveljstvo v Trstu, da nov pravilnik 1852/78, ki ga je izdal EGS, predvideva tudi za leto 1980 finančno pomoč za gradnjo novih plovil za obalni ribo lov in naprav za gojenje rib in mehkužcev. • V četrtek, 31. julija, se je zaključil dopolnilni natečaj za lirične pevce v vili Manin pri Passarianu, ki ga je priredil Mednarodni center za študije Vivaldijeve glasbe. Tečaj je vodil znani tenor Mario Del Monaco. Nagrajevanju je sledil koncert udeležencev. Danes, 3. avgusta, pa se bo začel pravi mednarodni natečaj. Natečaja se bo udeležilo nad 90 pevcev. Finalisti pa se bodo izkazali 6. avgusta ob spremljavi romunskega orkestra v parku vile Manin. V Rimskem gledališču Aristofanovi «Ptiči» Gledališki skupim «Tealro di tra dizione» in nCompagnia del Pepe* se bosta predstavili tržaškemu ob činstvu s predelavo Arisiolanove igre «Ptiči». Predstavo bodo podali v Rimskem gledališču jutri, 4., in v torek, 5. avgusta. V primeru sla bega vremena jo bodo prenesli v Avditorij, prav tako s pričetkom ob 21.15. Eosilci glavnih vlog Aristofano-ve igre so nekateri izmed najbolj priznanih italijanskih gledaliških i-gralcev; Marina Maljatti, Aldo Reg giani in Massimo Dapporto. Predprodaja vstopnic so obe pred stavi se je že začela v Pasaži Protti. Prileten moški je utonil v Kanalu Tragično verigo smrtnih žrtev je v petek ponoči sklenil 76-letni Giu seppe Tndrigo iz Ul. XXX Ottobre 13. Indrigo se je baje sprehajal po Ul. Rossini in je iz še nepojasnjenih razlogov padel v kanal, kjer so orivezane barčice. Nesrečnega moža so skušali rešiti in ko so ga ga silci potegnili iz vode, so ga z av .tom Rdečega križa naglo odpeljali v glavno bolnišnico na oddelek za oživljanje. Vendar mu zdravniki niso mogli več pomagati; kmalu po spre jemu v bolnico je izdihnil za posledicami utopitve. toda tudi Clemente ni dal več glasu od sebe. V tistem trenutku se je sprožil alarm, toda tovariši, ki so ostali na površju, niso hoteli čakati, saj je bila vsaka sekunda drgo-cena in so se še sami, brez plinskih mask, podali reševat ponesrečence. V določenem trenutku se je v cisterni znašlo pet delavcev in pa 42-letni Alessandro Agostinello iz Štivana, ki je v papirnici odgovoren za servisne službe. Okrog vhoda v cisterno se je zbralo precejšnje število delavcev, ki so v o-bratu zaposleni in ki so hoteli na kakršenkoli način pomagati prizadetim. Iz Tržiča in Trsta sta Z vso naglico pridrveli ekipi gasilcev in temeljita reševalna akcija je nemudoma stekla, vendar ne brez težav in zapletov. V cisterni je vladala nepredirna tema, dno je bilo izredno spolzko, zaradi neznosne vročine pa so se gasilcem meglile maske. Ni znano, po katerem vrstnem redu so gasilci potegnili iz cisterne ponesrečene delavce, vendar je bilo takoj jasno, da za O-scarja Clementeja ni bilo nobene pomoči več. Naglo so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, vendar je Clemente umrl med prevozom. V Tržič so prepeljali tudi Buzzanco, Car-roneja in Giovanninija, slednjega v hudo kritičnem stanju. Zato so ga v prvih popoldanskih urah prepeljali v Videm na oddelek za o-življanje. Za Buzzanco in Carrone-ja, ki sta ostala v Tržiču, pa so si zdravniki pridržali prognozo. Šele jutri, če ne bodo nastopile komplikacije, bodo lahko povedali kaj več. Agostinella in Conteja pa so prepeljali v tržaško glavno bolnišnico, prav tako na oddelek za o-življenje. Toda presenečenj še ni bilo konec; po 2. uri popoldne je prišla vest, da je 21-letni Fabio Conte izdihnil. Štivanska nesreča je mobilizirala veliko število varnostnih sil, med drugimi so na kraj nesreče prihiteli tudi tržaški kvestor Bartolini, pod-prefekt La Rosa, komandant policijske postaje v Nabrežini, namestnik državnega pravdnika dr. Alessandro Brenči, ki načel.juje preiskavi. Natančnejša preiskava bo morala razkriti vzroke nesreče, ki na prvi pogled niso kdove kako jasni. Vprašljivo je predvsem dejstvo, da so se delavci spuščali v takšno delikatno opravilo brez zaščitnih mask. Nepojasnjeno ostaja tudi vprašanje, zakaj ni nihče preveril stopnje kon centracije smrtonosnega plina, kajti v minulih dneh pasje vročine je žveplena kislina hitreje fermentira la kot sicer. Ugotoviti bo treba tudi, če so tragediji morebiti botrovale površnost, nepazljivost ali zanemarjanje varnostnih predpisov s strani podjetja samega. Pač. naloga preiskovalcev ne bo lahka. Dolžni smo še zabeležiti, da je tragedija v štivanski papirnici moč no vzburila delavce in povzročila velik preplah. Takoj, ko se je razvedela novica o hudih posledicah nesreče, se je sestal tovarniški svet in v znak žalovanja prekinil obra tovanje tovarne. Stroji bodo zopet zabrneli jutri zjutraj ob 6. uri. Tovarniški svet je tudi izdal tiskovno sporočilo, v katerem zahteva, da preiskovalci natančno ugotovijo, ka ko in zakaj je do tragedije prišlo in morebitne odgovornosti. Včeraj zvečer je pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije izdalo tiskovno sporočilo, v katerem obžaluje smrt Oscar ja Clementeja in Fabia Conteja ter opominja na težko odgovornost, ki jo je pri nesreči imelo podjetje samo, ki krši najosnovnejša pravica varnosti na delovnem mestu. Na koncu svojega poročila pa tajništvo poziva delavce, naj se še z večjo vnemo borijo za varnost in zdravje v tovarnah in izven njih. Nicolo Carboneja so našli mrtvega Nicola Carbone je svoje mlado življenje končal v barkovljanskem morju. V petek se je z materjo in bratom kopal v kopališču Čedaz, nakar se je brez besed odpravil v kopališče Ai topolini. Tu se je verjetno povzpel na bližnje čeri in se pognal v vodo. Pri skoku se je huje ranil v glavo; po vsej verjetnosti se je onesvestil in zaradi tega tudi utonil. Ker je bilo že pozno zvečer, ni tega nihče opazil. Ker ga ni bilo domov, je brata zaskrbelo in je sprožil alarm. Na barkovljan-sko plažo so prihiteli gasilci z dvema potapljačema, ki sta okrog dveh ponoči, po dolgem in mučnem iskanju, odkrila truplo 21-letnega Nicole. Velika družina članov Športnega združenja Bor iz Trsta žaluje ob smrti Jožeta Cesarja, svojega prvega predsednika, mentorja in prijatelja naše mladine, užaloščenim svojcem, zlasti Vojku, svojemu dolgoletnemu tekmovalcu in trenerju, pa izreka iskreno sožalje. Kolektiv TPPZ izreka ob smrti dragega Jožeta Cesarja globoko sožalje družini. Ob izgubi priznanega slikarja Jožeta Cesarja izreka Zveza slovenskih kulturnih društev svojcem iskreno sožalje. Ob izgubi dragega moža oziroma očeta Jožeta Cesarja izreka svojcem Emil Gombač iskreno sožalje. Ob težki izgubi Jožeta Cesarja, u-stanovnega člana društva »Slovensko gledališče« in bivšega scenografa našega gledališča, izrekamo ženi in sinovoma najgloblje sožalje. Slovensko stalno gledališče Zapustil nas je alpinist, dolgoletni odbornik in aktivni načelnik alpinističnega odseka Jože Cesar. Ob težki izgubi izreka SPDT ženi, sinovoma in vsem sorodnikom iskreno sožalje. Sergeju Cesarju in družini izrekata globoko sožalje ob smrti očeta Novela in Mirjan Kralj. Tiho je odšel J0ŽE -PEPI CESAR Roža, Sergej, Vojko, Snežka, Loredana, Devan, družine Lah, Stepančič, Popovič Trst, Beograd, 31. julija 1980 Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono ANGEL ZUPANČIČ Pogreb bo jutri, 4. avgusta, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Edo in hči Eda z družinama, brata, sestre in drugo sorodstvo Bazovica, Padriče, Trst, 3. avgusta 1980 * Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni nepričakovano za vedno zapustil naš dragi nepozabni AVGUST MAVER Pogreb bo v sredo ob 14. uri v Zurichu. Užaloščeni svojci ga bomo ohranili v trajnem spominu. Boljunec, Ziirich, Sarajevo, Koper, 3. avgusta 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre in tete J0SIPINE SEDMAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnice. Užaloščeni sorodniki Križ, 3. avgusta 1980 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše predrage DORE CAHARIJA roj. BARIČ se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala sorodnikom, župniku, prijateljem, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in tistim, ki so darovali v dobrodelne namene. Žalujoči mož, hčeri, zeta, vnuki in drugo sorodstvo Nabrežina, 3. avgusta 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOSIPA NARISA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoča družina Karis Trst, 3. avgusta 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda ANTONA BALDISSINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala domačemu župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI SVOJCI Bazovica, 3, avgusta 1980 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago ROZINO LEBAN Posebna zahvala domačemu župniku Živcu, darovalcem vencev in cvetja, sosedom let; vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Bazovica, Sydney, Trst, Gorica, 3. avgusta 1980 POLETNA ŠOLA BO OD 18. DO 23. AVGUSTA Letošnji program MPPŠ v Ljubljani izredno zanimiv za vso mladino Mladi iz zamejstva imajo še možnost, da se vpišejo Kot smo že najavili, bo tudi letos RK ZSMS priredila od 18. do 23. avgusta mladinsko poletno politično šolo (MPPŠ 80), ki bo v Vi-krčah pri Ljubljani. Program letošnje MPPŠ je zelo bogat in obširen, ter zanimiv posebno za mladega človeka. Predavanja so namreč izbrana na tak način, da pokrivajo interese mladih z vseh dejavnosti v okviru dela ZSMS. Dela na republiškem mladinskem seminarju v Vikrčah so namreč porazdeljena takole, da so v jutranjih urah na dnevnem redu dela po skupinah (porazdeljena po interesnih dejavnostih: predsedniki in sekretarji OK ZSMS; idejnopolitično delo, marksistični krožki in kultura: mladi v krajevni skupnosti: družbene organizacije in društva in tako dalje). V popoldanskih urah pa so na sporedu plenarna zasedanja, na katerih bodo predavali razni strokovnjaki, kot so Franc Kimovec - Žiga, Vlado Janžič, Milan Kučan, Vasil Tu-purkovski in drugi. V večernih urah pa so na sporedu javne tribune, na katerih bodo spregovorili znani slovenski in zvezni politični delavci, kot so Stane Dolanc, Mitja Ribičič, France Popit in drugi. Poleg tega je poskrbljeno za športno - rekreacijska srečanja med u-deleženci MPPŠ, kulturno - zabavne večere, obiske raznih kulturnih prireditev v Ljubljani, predvajanje filmov in za izlete v zanimive bližnje kraje. Torej, kot je iz zgornjega razvidno, je letošnja MPPŠ 80 osnovana na zelo bogatem in pestrem programu, kar bo vsekakor pozitivno vplivalo na kadrovanje mladih iz vseh krajev Slovenije. Kot smo že predčasno tudi porogali, bo na letošnjem MPPŠ posebna zamejska skupina, ki se bo del no vključevala v najpomembnejša Predavanja v posameznih dneh, delno pa bo samostojno zasedala. V tej skupini bodo prisotni mladi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in v Avstriji, v nekaterih primerih Pa tudi predstavniki obmejnih OK ZSMS. Naj pri tem še dodamo, da čeprav 3® rek prijave že zapadel pred nekaj dnevi, je še možno, da se zainteresirani mladinci za letošnjo MP Pš prijavijo na sedežu mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/m - telefon 744-249) in v Gorici (Ulica Malta 2 : tele- šoortnih, prosvetnih in mladinskih društvih. Glede na program same mladinske šole v Vikrčah smatramo umestno poudariti, da je zelo pomembno, da se čimvečje število tudi zamejskih mladincev udeleži, saj jim bo to gotovo omogočilo spo- znavanje stvarnosti in dela v matični domovini, in to še posebej na mladinskem področju. TPPZ: «Tovariši zapojte z nami» Jeseni bo v prostorih Tržaškega partizanskega pevskega zbora v Ba zovici (Ul. Srečka Kosovela št. li avdicija za sprejem novih pevcev, recitatorjev in godbenikov v ta naš, doma in na tujem že zname niti vokalno instrumentalni ansam bel. Na avdicijo so vabljeni vsi ljubitelji partizanske, narodne in ljudske pesmi, ki pa še niso vključeni v nobenega od številnih zborov, na katerih sloni ter se razvi ja slovenska zborovska tradicija na Tržaškem in v zamejstvu sploh. Čemu avdicija? Prvič zaradi nu lahko zajamči njegov nadaljnji ob stanek in razvoj. Drugič in v tem trenutku še pa predvsem zato, ker prejema ansambel neprestano nova in nova vabila za koncerte tako na domačih kot na tujih tleh; ker vsem tem vabilom pevci in godbeniki ne morejo biti kos zaradi že siceršnje preobremenjenosti, je tre ba njihove vrste izdatno pomnožiti, tako da se bodo na bodočih nastopih lahko izmenično vrstili. Datum avdicije bo vodstvo TPPZ javilo prve dni septembra — jeseni se tudi prične študij novega programa. K avdiciji se kandidati lahko prijavljajo od 1. septembra dalje po telefonu ali pa pismeno na sledeči naslov: Tržaški partizanski pevski zbor, Bazovica, Ul. Srečka Kosovela 1. 34012 Trst, tel. 226446. Pisarna TPPZ bo od 1. septem bra naprej odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, in to od 10. do 12. ure. V SPOMIN NA 2. ZASEDANJE AVNOJ Uspešno zaključen jubilejni pohod iz Ljubljane v Jajce Predstavništvo slovenske mladine je v 15 dneh prevozilo in prehodilo 1300 kilometrov - Potrjena predanost idealom NOB Dne 18. julija se je zaključil 10. jubilejni pohod po poteh slovenske delegacije na drugo zaseda nje AVNOJ 1943. leta v Jajcu. Pohod sam je izredno dobro potekal in se uspešno zaključil. Kot delovne akcije, je bil tudi AVNOJ '8'0 kovačnica bratstva in e-dinosti, šola v naravi in pa šola za odrekanje in premagovanje naporov, ki so se nam. postavljali iz dneva v dan. Ta pobuda je bila največja in najpomembnejša akcija, ki jo je izpeljala slovenska mladina, saj se vsi zavedamo, kako je pomembno nadaljevati s tradicijami, ki so jih naši starši pridobili v NOB. Mladi imamo nalogo, da negujemo revolucionarno izročilo, ki nas krepi v naši zavesti. Vse to bomo morali posredovati bodočim generacijam. To smo dolžni tistim, ki so za naš obstoj, za našo matično domovino, zato da bi živeli v prosti, pravični je po pomlajevanju TPPZ, ki edino Ugo Simčič - edini odličnjak na naših višjih srednjih šolah Sj^mSdl0p3SS‘f£tt se ude- Letos je na znanstvenem liceju «France Prešeren* maturiral z odliko Ugo Simčič. Letos je bil to edini dijak, ki je na tržaških slovenskih višjih šolah dosegel najvišje priznanje, ki ga je višješolski študent lahko deležen. Poleg tega je imel Ugo še drugo, morda še lepše zadoščenje, in sicer to, da je smatrala. njegovo sloven VHtVt i WAlL „ .Mi....1,, leži -natečaja za podelitev priznan1 za privrženost delu «Alfiere del la-voro» v Rimu. Ugo ima sedaj prav gotovo skrito željo, da bi na natečaju zmagal, kot se je pred leti posrečilo Mesesnelovi in Sosiče vi. Ko govorimo o dijaku, ki je izde- NA SEJI SVETOIVANSKE KONZUL I E Razprava o problemu prostorov za italijansko šolo «F. Aporti* Šola bi se rada vselila v nekatere ,prostore paviljona «B» bivše psihiatrične bolnišnice Prejšnji teden se je sestal rajonski svet za Sv. Ivan. Na dnevnem r®du je bila razprava o tekočih Problemih. Najprej so se prisotni svetovalci razgovarjali o nujnosti, o® bi šoli Aporti bilo dodeljenih [jekaj prostorov v enem izmed paviljonov bivše psihiatrične bolnišnice. Tako odbor staršev kakor tudi rajonski svet sta bila za to, da bi se učenci šole Aporti vselili vsaj začasno v tiste prostore paviljona B, k' jih še ni zasedla slovenska strokovna šola. Na sestanku, ki so ga Predstavniki rajonskega sveta imeli * nekaterimi predstavniki na pokra-Pui, so se skupno domenili, da si “odo ogledali prostore, ki naj bi bili namenjeni učencem šole Aporti. Po oosedah nekaterih članov rajonskega sveta, 'naj bi jim predstavnik Pokrajine ne dovolil, da bi si ogle-oali paviljon B. Tako so delegaciji staršev in rajonskega sveta predstavniki pokrajine obrazložili, da bi odi pripravljeni dodeliti šoli Aporti Pokaj prostorov v paviljonu Ralli. ^a ta paviljon pa je bila že pred casom vložena prošnja, ki sicer še n* bila odobrena, da bi ga preuredi-u V dom za ostarele. Tako so na ?®ji rajonskega sveta sklenili, da o°do to možnost zaenkrat odločno za-'U‘ačali in da bodo prosili pokrajinskega predstavnika, če bi jim po-kazal proste prostore paviljona B, tako da bi tu nekaj prostorov pre ^rodili v šolo, ki bi pa imela svoj rjstnd vhod in bi torej ne imela no-n^ega opravka s slovensko strokovno šolo. Na seji rajonskega sveta so sve-“ralci nadalje razpravljali o praz-»jkn, ki naj bd bil na hipodromu na Montebellu, kjer naj bi sodelovale Tabor na Opčinah že dolgoletna tradicija polet-uega praznika ob priliki velikega šmarna na Opčinah se bo tudi letos ponovila. Letošnji tabor bo od četrtka, 14., do nedelje, 17. avgusta. Kot je že v tradiciji, bogat kulturni program in domača kapljica v prijetni senci košatih lip na dvorišču openskega Prosvetnega doma, bo gotovo pritegnil številne obiskovalce. vse tržaške konzulte. Govor je bil še o obveznem mnenju, ki ga je občinska uprava zahtevala od rajonskih svetov glede nadzorne službe starejših pred šolami, ki jo misli občina uvesti v prihodnjem šolskem letu na celotnem ozemlju tržaške občine ter še o nekaterih manjših tekočih zadevah, ki se tičejo območja, ki ga zavzema rajonski svet zr Sv. Ivan. (T. R.) N. Merlak in G. Pculizza v baziliki sv. Silvestra Sinoči je bil v okviru glasbenih srečanj v baziliki sv. Silvestra na sporedu koncert priznanih glasuenic. Nastopili sta sopranistka Gloria Paiilizza in pianistka Neva Merlak. Pevka je z odliko diplomirala na tržaškem konzervatoriju Tartini m svoj postdiplomslu štud'j nadaljevala pri profesorici Lauri Gasparini. Koncerte je imela tako v tujini kakor tudi v Italiji. Snemala je tudi za italijanski in švicarski radio tor nastopala tudi kot operna pevka. Naj še dodamo, da je v Bayreuthu sledila tečaju za pevce komorne glasbe. Nevo Merlak pa sicer že poznamo, saj je nastopala tudi v tržaškem Kulturnem domu. Diplomski izpit je z odliko polagala na konzervatoriju Tartini, kjer je tudi študirala. Za svoj diplomski izpit, ki je bil najboljši klavirski izpit tistega leta, je dobila nagrado Pe-ressoni. Svoje študije je nadaljeva la na salzburškem Mozarteumu pod mentorstvom profesorja Renza Se-'bastianeja/ Koncertira tako v Ital1 ji kakor tudi drugod, snemala pa je tudi že za italijanski radio in za ljubljansko ter jugoslovansko televizijo. Trenutno poučuje klavir na tržaškem konzervatoriju. Umetnici sta na včerajšnjem kon certu predstavili dvanajst kratkih skladb, ki jih je uglasbil beneški skladatelj Ermanno Wolf Ferrari (1876 1948), znan predvsem v Avstriji in Italiji. Skladbe, ki smo jih poslu šali sinoči, so v b stvu ljudska besedila, ki jih je uglasbil Wolf - Fer rari, in so del njegove zbirke s tiri-inštirideset:h pesmi z naslovom ril Canzoniere*, ki je nastala leta 1936. Umetnici in njun spored je predstavil glasbeni kritik. Gianni Gori. Kon cert je b’l prirejen v čast docen tom in študentom tečaja za italijan ski jezik in kulturo, ki ga je priredila Katoliška univerza v Milanu. lal z odliko, si marsikateri njegov sovrstnik najbrž misli, da gre za «knjižnega molja», ki ne pozna drugega kot šolo. Pri Simčiču pa ne moremo tega trditi: res ga zelo zanimajo knjige, na katerih je gradil dober del svoje kulture in s tem dopolnjeval svojo šolsko izobrazbo, vendar se ukvarja tudi z zelo življenjskim hobijem, kot je fotografija. Pred leti se je tudi udeležil raziskovalnega tabora v Postojni, kjer je snemal slike za fotografsko prilogo študije o pivških «malnih». Zadnji njegov trud pa je bil referat iz fizike, ki ga je polagal na maturi, z naslovom «Altemativni e-nergetski viri*. To delo predstavlja njegov večmesečn' trud, (sledil je namreč lekcijam na tržaški univerzi, kjer predava inž. Pisani). Po vsem tem naporu si je Ugo le privoščil zaslužen počitek na maturantskem izletu po Jugoslaviji. Žal je izlet trajal prekratko. Zdaj je spet v Trstu, kjer ga čakajo priprave na poroko. Prave počitnice bo tako preživel šele na poročnem potovanju v Innsbruck. Ob tem pa nam ne preostaja drugega, kot da' mu čestitamo ob odlično .opravljeni maturi in da mu hkrati želimo obilo sreče pri nadaljnjem -študldu — vpisal se bo namreč na inženirsko fakulteto mehanske smeri — v zakonskem življenju in v očetovskem «poklicu». (eva) Sodelovanje med gledališči naš« dežele in Jugoslavije Uprave gledališč HNK Zagrebška drama, SNG Ljubljanska drama in gledališča Furlanije - Julijske krajine so se sestale v prejšnjih dneh na sedežu ljubljanskega gledališča, da bi razpravljale o nadaljnjem skupnem sodelovanju. Predsedniki gledališč Vojkoslav Vidoševič, Polde Bibič in Nuccii Messdna so pojasnili, da je nadaljnja izmenjava gledaliških predstav zelo pomembna predvsem pri spoznavanju vseh različnih načinov dela, pri dramaturški in kulturni izbiri ter pri gledališkem delovanju vseh treh skupin. Izmenjave bi morale potekati tako, da bi obe jugoslovanski gledališči «iz-važali* svoje predstave' v našo deželo, medtem ko bi gledališče FJK predvajalo svoje predstave v Jugoslaviji. Skupno so izrazili tudi željo, naj bi ta kulturna zveza prešla pod pokroviteljstvo dežele Furlanije - Julijske krajine ter hrvatske in slovenske republike, to pa predvsem v okviru stikov med obmejnimi deželami. Za sezono 1980/81 je na programu že več medsebojnih izmenjav: v Trstu bo zagrebška drama nastopila s predstavo «Kiklop» Ranka Marinkoviča v prilagoditvi Koste Spai-ča, v Zagrebu naj bi tržaško stalno gledališče predstavijo Pasclinijev «Calderon* ob priliki stodvajsete u-radne obletnice ustanovitve državnega gledališča v hrvatskem jeziku. Calderona naj bi tržaško stalno gledališče igralo kasneje tudi v Ljubljani. V prvih mesecih prihodniega leta pa bo ljubljansko gledališče nastopilo v Trstu s Cankarjevo dramo «Hlapci». JUTRI ZVEČER NA TRGU UNITA Koncert mestne godbe «C. Verdi» Jutri zvečer ob 20.30 bo na' Trgu Unita koncert mestne godbe «G. Verdi», fci jo vodi Lidiano Azzc-pardo. in demokratični družbi, dali svoja življenja. V brigadi so se mnogi spoprijeli z novim načinom življenja. Tako je na primer bilo vsakodnevno postavljanje šotorov in pripravljanje tabora, nekajkrat tudi po napornem maršu. Sprejemi, ki smo jih bili deležni v raznih mestih in vaseh, kjer smo se ustavljali, so bili enkratni. Mladinci, borci in domačini so nas izredno tovariško in gostoljubno sprejeli, tako da smo se skoraj vedno počutili, kot če bi bili v rojstnem kraju. V 15 dneh smo opravili 1299 km poti, od katerih smo prehodili približno 200 km po zelo različnih terenih. Dne 3. julija smo odpotovali iz Ljubljane. Pot se je nato vila po Velebitu in Dinarih, bili smo v Drvarju in na Kozari ter končno dospeli v Jajce. Iz Jajca smo nadaljevali v Jesenovac, kjer smo si ogledali kraje, kjer se je nahajal zloglasni koncentracijski tabor, drugi po velikosti v Evropi. Od tu pa smo se vrnili v Ljubljano, kjer se je pohod formalno zaključil. Dva tedna skupnega življenja sta bila enkraten dogodek, ki bi se ga rad udeležil vsak mladinec. Na pohodu sta se tesno prepletala prijateljstvo in tovarištvo ter se tako močno utrdila, da je bilo slovo težko za vse avnojce. Vsekakor je o-stala obljuba, da se bomo še dobili in to v najkrajšem času. (dgg) Družini naše drage učiteljice Anke Canciani se je pridružila drugorojenka MARTINA Staršema iskreno čestitamo, mali MARTINI pa želimo vse najlepše Učenci n. razreda in Združenje staršev osnovne šole P. Trubar Naša zlata Vesna je dobila bratca MILOŠA Malemu MILOŠU, Vesni in srečnima staršema voščijo zdravja in sreče noha Neva in nono Jožko Lukeš ter nonoti iz Renč Voščilom in čestitkam se pridružujejo sorodniki, znanci in prijatelji. Kriški študenti MAURO SEDMAK, EDI TENCE, ROBERTO VIDONI. NORMA MAGAN.1A, ELVI SEDMAK, JELKA KOŠUTA, DIEGO FERLAN, ENIO KOŠUTA in FABIO ZULIAN1 so uspešno opravili maturo. Iskreno jima čestitata KD Vesna in ŠD Mladina - ......—-mu........- rf ObSO. življenjskem jubileju MIRKA KAPLJA mu Tržaški partizanski pevski zbor izreka tovariške čestitke. Gledališča V okviru operetnega festivala bo danes ob 18. uri v gledališču Verdi ponovitev Costove operete «Scugniz-ze». Zadnji dve ponovitvi bosta 8. in 13. avgusta. Kino Ariston 21.30 «11 tamburo di latta*. A. Winkler, D. Bennent, M. A-dorf. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30—22.00 «George». Ritz 16.00—22.15 «L'uccello dalle piu-rae di cristallo*. T. Musante, S. Kendall, E. M. Salerno. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 17.00—22.00 «La caduta degli dei*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00 «Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso, ma che non avete mai osato chie dere». W. Allen. Prepovedan mla dini pod 18. letom Grattncielo 16.00 «Frenzy». Režija A. Hitchock. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «Patrick vi ve ancora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. iVIigmm 16.30- 22.00 «Bruce Lee Tira del drago colpisce Tnccidente » Filodrammatico 15.30- 22.00 »Erotic moments*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Squali». Aurorn 16.30 «Uno strano tipo». A. Celentano. Capitol 16.00 «Amitjville horror*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «L'isola della paura*. Vanessa Redgrave, Donajd Suther-land. Barvni film Vittorio Venefo 15 30 «Nosferatu, il principe della notte*. K. Kinsky. Prepovedan mladini pod 14. letom. ZAHVALA Ob otvoritvi Zadružne trgovine v Bazovici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in se udeležili otvoritve. Križmančič f Čestitke Včeraj je praznoval MARIO MALALAN - BLNKOV z Opčin svoj 75. rojstni dan. Obilo zdravja in še mnogo let mu želijo Lidija, Karlo in Danjel. Danes praznuje 16. rojstni dan FLAVIJA TERČON. Vse najboljše ji želita družini Škapin in Terčon. Izleti TIHO NAS JE ZAPUSTIL IVAN ZADNIK-NINO Zapustil nas je nenadoma in ti ho, skoraj kradoma, kakor da bi nas s tem svojim slovesom od nas ne maral vznemirjati. Že skoraj 30 let je bil Nabrežinec, ta tihi, mirni Rojančan, šolnik, profesor telesne vzgoje. Živel je za svojo družino, brez tarnanja, brez retoričnih poz našega vsakdanjika, ne kako v intimnem pogovoru s sivolasim svetom svojega zagrenjenega molka. Povojne težave slovenskega naprednega šolnika in športnega organizatorja tudi njega niso obšle, a o tem ni maral govoriti, še ce lo družini ne. Prezgodnja smrt je poslednja krivica, ki se mu je zgodila! Besede orof. Košute — sošolca iz piemontskih dni — ob nje govem grobu so le skromno odstrle zaveso pokojnikovega življenja. Govore nam o slovenski železničarski družini, izseljeni v Piemont, o šolanju, o blodnjah nemirnega povojnega časa. Toda Nino o sebi ni kaj prida rad govoril, rad bi pozabljal, zatorej ne preobračajmo sveže in mehke prstice, ki nam zdaj zakriva Ninota v svojem zadnjem intimnem pogovoru s seboj. Prosvetno društvo SLAVEC - Ric-manje priredi v dneh' od 5’"36 7i septembra izlet v Prago (CSSR). Vpisovanje ter podrobnejše informacije na sedežu‘društva 'OBabnaTiiŠA) vsak dan razen sobote in nedelje do 12. avgusta, ko se vpisovanje zaključi. Ker je število mest omejeno, svetujemo interesentom, da se čimprej vpišejo. PD Rovte - Kolonkovec priredi 15 avgusta izlet v Log pod Mangar tom (Bovec). Prispevki Za partizanski spomenik v Jam-Ijah so darovali: Mirko Bagon (Jam lje) 20.000 lir, Valerij Radetič (Jam-lje) 80.000, Virgil Radetič (Sabliči) 10 000 in Anica Pahor (Križ) 10.000 lir. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje delovna mesta tehničnega v od .je, administratorja in električarja Kulturnega doma. Skupni pogoji so: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine in odslužen vojaški rok. Poleg tega so za mesti tehničnega vodja in administratorja potrebne visokošolska strokovna izobrazba ali petletne delovne izkušnje, za mesto električarja pa končana nižja srednja šola in pripravljenost opraviti izpit za kurjača. Pismene prošnje sprejema u-prava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 31. t.m. Danes, NEDELJA, 3. avgusta LIDIJA Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31 — Dolžina dneva 14.40 — Luna vzide ob 0.31 in zatone ob 13.39. Jutri, PONEDELJEK, 4. avgusta DOMINIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 30 stopinj, najnižja 22,6, ob 18. uri 29,5 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE RODILA SE JE: Alessia Jeraj. UMRLI SO: 76-letni Antonio Man-dich, 76-letna Emilia Roitz vd. Zliuk, 89-letna Albina Miklavič vd. Bacer, 73-letna Antonia Goina, 55-letni Ezio Melchior, 71-letna Danica (Diana) Družina vd. Martelli, 85-letna Assunta Chetta vd. Mameli, 72-letna Maria Godas vd. Rosen-kranz, 71-letna Maria Soldatich'por. Sepci, 70-letna Leteria Callea vd. dTschia, 88-letni Luigi Siccheri, 53-letni Livio Pavanello, 39-letni Fran-cesco Agrini, 70-let,ni Bruno Turk, 69-letni Antonio Mazzolin, 82-letni Mario Tintori, 83-letna Valeria Bauzon. OKLICI: vojak Giuseppe Antonio Pani in bolničarka Toia Angela Nudda, zlatar Roberto Padoan in uradnica Esperia Maria Cattaruzza, električar Marco Maione in urad niča Maria Antonietta D’Aurizio, inženir Marino Petracco in uradni ca Daniela Vanzan, uradnik Rober to Tito in trg. pomočnica Patrizia Cappellesso, karabinjer Cosimo Ro- V., Včeraj - danes mano in delavka Silvana Gallina, obrtnik Roberto Roccia in uradnica Donatella Borri, farmakolog De-metrio Benetello in študentka Vanda Piccini, bančni uradnik Giovan-ni Dali’Agata in lekarnarica Tiziana Graglietto, šofer Mauro Murenu in uradnica Luigina Castellano, trg. pomočnik Dario Filipponi in uradnica Manuela Scordino, mehanik Gianfranco Beletic in trg. pomoč -hica Rosanna Iskra, trg. pomočnik Branko Hrovatič in bolničarka Fi-lomena Lombardi, trgovski agent Franco Cervani in solnica Fulvia Zucchi, tehnični uradnik Nilo Po- letto in uradnica Rosanna Sindici, arhitekt Paolo Zelco in tajnica Patrizia Baucer, uradnik Claudio Ri-segari in solnica Ada Markon, karabinjer Ciro Mari in uradnica Le-tizia Pagnozzi, trgovec Luigino Ma-sč in trg. pomočnica Manuela Gortan, trgovski potnik Claudio Giannini in trg. pomočnica Marisa Delgiusto, delavec Salvatore Mu-sto in gospodinja Rosaria Ferruzzi, radijski tehnik Dario Rocchetti in poklicna bolničarka Manuela Feru-glio, strugar Stefano Farfoglia in trg. pomočnica Giuliana Busetti, uradnik Corrado Rodda in uradnica Eliana Orlich, skladiščnik Anto nio Ciambra in bolničarka Maria Nicoletti, marešal Guerino Beltrani in bolničarka Nerina Laporta, vojaški zdravnik Carmelo Carioti in uradnica Rita Vascotto, trgovec E-doardo Hrovatin in uradnica Rita Irace, uradnik Fabio Battistella in uradnica Lucia Misso, Uradnik Giu-liano Gionchetti in uradnica Ros-sella Machnich, uradnik Giampaolo Devetak in uradnica Patrizia Tena glia, uradnik Vineenzo Vastarella in študentka Rossella Fabbri, karabinjer Girolamo Angelini in krneč ka delavka Dolores Vacca, uradnik Giovanni Boschian in uradnica Daniela Cochelli, delavec Dario Petre tich in trg. pomočnica Loredana Mazzoni, uradnik Luciano Ugotti in solnica Lucia Pecorari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Viale XX Settembre 4, Ul. Ber nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV aprile 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od ** do 20. »re cel 68441. LEKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 22H 124, Bazovica tel. 226 165; Opčine: tol. 211 (Kil. Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. “>09 197, Žavlje teL 213 137; Milic: tel 271 124 LOTERIJA BARI 22 13 5 87 48 CAGLIARI 49 64 9 23 67 FIRENCE 44 78 73 57 49 GENOVA 8 19 83 38 15 MILAN 85 49 44 87 83 NEAPELJ 73 41 9 79 51 PALERMO 1 24 31 26 32 RIM 53 64 23 70 83 TURIN 65 74 7 16 80 BENETKE 34 47 65 ENALOTTO 62 6 1 X X 12 2 1 X 2 X X 2 FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA KRIŽ Danes ob 17. uri nastop GODBE NA PIHALA IZ NABREŽINE ob 19. uri predstava otroškega lutkovnega gledališča « SUPERMARIONETTE -SERBO » PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V TREBČAH Danes, 3. avgusta, ob 16. uri otvoritev. Govoril bo Antonino Cuffaro. Nastopila bosta pevski zbor Primorec in mladinska godba na pihala od Sv. Barbare. ZAHVALA KD PRIMORSKO - MACKOLJE se zahvaljuje vsem, ki so pa magali in sodelovali pri delu na pokrajinski razstavi vin. RESTAVRACIJA DOLINA PADRIČE vabi na PRAZNIK BRESKEV Z VINOM danes, 3. t.m., na Padričah s pričetkom ob 15. uri. DANAŠNJI SPORED: ob 10. uri: Otvoritev kioskov; Razstava domačega obrtništva ob 15. uri: Sveta maša ob 16. uri: °ozdrav Brune Dorbolo -Strazzolini; Slovensko - furlanska folklorna skupina «Raibl»; Tamburaška skupina iz Slovenjega Pliberka; Beneški pevski zbori; Ansambel «Beneški fantje*; Furlanska folklorna skupina iz Pasian di Prato. Sledil bo ples z «Beneškimi fanti* A. Birtiča - Mečana OBVESTILO ŠTUDENTOM Tržaška knjigarna vabi štu dente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročiti šol ske knjige, da to storijo čim prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5 do 18. avgusta. KVOTE 12 — 18.186.000 lir 11 - 389.700 lir 10 — 38.000 lir PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V PREČNIKU priredi v dneh 3. in 4. avgusta IV. PARTIZANSKI PRAZNIK SPORED: DANES, 3. AVGUSTA ob 10.00 — tekmovanje s ploščami ob 19.00 — moški pevski zbor «15. FEBRUAR* iz Komna ob 19.30 — baletna skupina «KAROL PAHOR* iz Pirana ob 20.30 — ples z ansamblom MOKAMBO alla Casadei — razne igre za vse JUTRI, 4. AVGUSTA ob 17.00 — otvoritev kioskov ob 20.30 — ples z ansamblom «LOJZE FURLAN* — razne igre za vse VABLJENI! KULTURNO DRUŠTVO JOŽE RAPOTEC priredi ŠAGRO V PREBENEGU v dneh 3. in 4. avgusta D A N E S , 3. AVGUSTA ob 9. uri — otvoritev kioskov ob 9.15 — otroški ex tempore ob 18. uri — nastop godbe na pihala BREG ob 20. uri — nastop otroškega zbora «JOŽE RAPOTEC* ob 21. uri — ples z ansamblom «SUPERGROUP» JUTRI, 4. AVGUSTA ob 18. uri — otvoritev kioskov ob 20.30 - ples, igrajo «VESELI GODCI* Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačami, domačim vinom in specialitetami na žaru VABLJENI! ŠPORTNO ZDRUŽENJE SLOGA VABI NA SVOJ 2. ŠPORTNI PRAZNIK Praznik bo potekal na vrtu Bazoviške zadruge danes, 3. avgusta. SPORED: danes ob 10. uri odprtje kioskov. Zvečer vas bo zabaval znani ansambel T AIM S z Opčin. VABLJENI ! SLOVENSKA SKUPNOST - sekcija občine Zgonik PRIREDI 9. IN 10. AVGUSTA NAŠ PRAZNIK v Koludrovci pri Zgoniku Sodelujejo glasbeni ansambli in pevski zbori. Poskrbljeno bo za domačo pijačo in jedačo. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH RAZPISUJE usposobljenostni izpit — v smislu člena 4 kolektivne delovne pogodbe — za sprejem v službo uradnikov 1. in 3. kategorije. Pogoji za pripustitev k natečaju; 1. Diploma višje srednje šole za uradnike/ce 1 kategorije oz. diploma nižje srednje šole za uradnike/ce 3. kategorije. 2. Opravljena vojaška služba (za moške) 3. Popolno obvladanje slovenskega in italijanskega jezika 4. Starost: max. 35 let Za pripustitev k pismenemu izpitu bodo morali kandidati uspešno prestati strokovni razgovor. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost civilni invalidi. Datum razgovorov oz. pismenih in ustnih izpitov bo javljen naknadno. Rok za predložitev prošenj zapade 8. 9. 1980. Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo v tajništvu Hranilnice. UPRAVNI ODBOR OB AVGUSTOVSKEM TURISTIČNEM VALU Za večjo varnost v prometu poskrbimo predvsem sami s previdno vožnjo ir 1 Živahnejši promet na cestah na Goriškom, gneča v Furlaniji in proti morju Cez mejni prehod pri Rdeči hiši je v petek šlo okrog dvanajst tisoč oseb Avgust, čas kolektivnih dopustov, vročine, gneče na cestah in na žalost tudi čas ko se dvigne krivulja prometnih nesreč. Prav varnosti v prometu smo namenili danes nekaj več pozornosti, zato ne bo odveč, če že uvodoma opozorimo vse tiste, ki se bodo danes ali v prihodnjih dneh podali na pot, na previdno vožnjo, kajti samo tako bomo prispevali k večji varnosti nas samih in drugih udeležencev v prometu. Ta pa je na Goriškem, še bolj pa v drugih krajih naše dežele prav te dni zelo gost. Tako so prvo avgustovsko konico v prometu na naših cestah zabeležili že v petek, ko se je od severa proti jugu spustila ogromna reka tujih motorizirajiih turistov. Računajo, da je bilo t" dan na cestah v Furlaniji, predvsem pa na avtocesti proti Vidmu, Trstu in Benetkam, o- OHRID ODDIH IN IZLETI Petdnevni tedenski izleti z letalom v Ohrid. Polni penzion in ogled kulturno - zgodovinskih znamenistosti. Odhodi: 31. avgusta, 28. septembra; 5., 12., 19. in 26. oktobra. Informativna cena 115.000 lir. TURISTIČNA AGENZIJA Gotour GORICA, KORZO ITALIJA 205 TEL. 33-019 krog stotisoč vozil. Precej manjši je bil tok v obratni smeri, proti letoviškim krajem v furlanskem predgorju, Kamiji ali Dolomitih. Gorica in goriška pokrajina je po navadi izključena od velikih migracijskih tokov, čeprav je tu obvezna točka, mednarodni mejni predoh pri Rdeči hiši. Po razmeroma umirjenem prometu v juliju in prejšnjih mesecih, imajo te dni mejni organi spet precej dela. Promet je živahnejši že dober teden, kljub temu pa poteka povsem normalno in ni večjih zastojev, kakor se sicer pojavljajo na nekaterih drugih prehodih v naši deželi. V petek, ko je bilo v Rožni dolini kar precej živo, je mejo prekoračilo okrog dvanajsttisoč o-seb. Sicer pa izgleda, da je to le prvi val dopustnikov, glavn.no pričakujejo ob koncu prihodnjega tedna. Na ožjem področju Gorice torej ni pričakovati večjih zastojev v prometu, kljub temu, da je na cestah vrsta gradbišč, obvozov in drugih o-vir. Drugače je na cestah, ki vodijo proti Gradežu, Lignanu in drugim znanim letoviščarskim krajem, kjer imajo organi, ki so zadolženi za varnost v prometu sila zahtevno nelogo, ki ji bodo kos le s težavo. Zaradi množice vozil namreč in razmeroma nizke propustnosti cestnega omrežja, še bolj pa zaradi nezadostnega števila razpoložljivih oseb. Tako so nam te dni na poveljstvu prometne policije v Gorici povedali, da so poslali na teren vse osebje, dopustov ni, položaj pa skušajo obvladati s posegi na najbolj kritičnih mestih. Zato so toliko bolj potrebni previdnost, strpnost in razumeva- nje voznikov, ko se znajdejo v koloni ali drugačni prometni gneči. Ravnateljstvo goriškega občinskega bazena na Rojcah obvešča da je kopališče odprto do nadaljnega vsak dan od 10. do 20. ure. Kdor se želi vežbati v skokih pa ima na razpolago kopališče vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 21.30. ODPRTO POGOJNO VPISOVANJE ZA TEČAJ «150 UR* V SLOVENŠČINI Tečaji «150 ur* za delavce in odrasle so pomembna prido bitev, ki so jo delavci dosegli v obnovljeni delovni pogodbi le ta 1973. S tem se je za vse tiste, ki niso dokončali nižje srednje šole, odprla možnost, da izpopolnijo svoje znanje in dosežejo diplomo, ki jim lahko pripomore, da se bolje uveljavijo na svojem delovnem mestu. V zadnjem šolskem letu so bili na Tržaškem prvič tudi štirje tečaji v slovenskem jeziku. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole si letos prizadeva, da bi do podobnih tečajev prišlo tudi na Goriškem in zato vabi vse delavce, gospodinje, nezaposlene, upokojence, ki bi želeli tečaje obiskovati, da se do 15. avgusta vanje pogojno vpišejo. Vpisovanja sprejemajo: učitelj Sergij Korošec za Gorico, prof. Helena Knez za Števerjan, prof. Silvan Kerševan za So-vodnje in prof. Karlo Černič za Doberdob. Na podlagi števila vpisanih bo Sindikat slovenske šole poiskal najprimernejšo rešitev glede poteka in sedeža tečaja oz. tečajev. Točnejše informacije bomo posredovali tisku v drugi polovici avgusta. OB NJENI TRIDESETLETNICI Življenje in težave novogoriške knjižnice v zborniku, kjer je govor o njenem delovanju V več kot 200 strani obsegajočem zborniku je vrsta zanimivih člankov in podatkov POGOVOR Z DVEMA GORIŠKIMA ODLIČNJAKOMA Nadja Marinčič in Anton Malič: študij, pohajanje, pa tudi delo Takšna matura kot je sedanja ni potrebna - Odličnjaka našega klasičnega liceja se še nista odločila, kam na nadaljnji študij Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni AGR0F0REST Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154 Ln GORICA, Korzo Italijo 76 — Ml. «1-032 r\J EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje LA G O R IZI A N A GORICA - UL Uuca O’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ko smo sredi letošnjega julija u-gotavljali izid matur na treh sloven skih šolali v Gorici smo videli, da sta le dva dijaka, Nadja Marinčič in Anton Malič, oba s klasičnega liceja «Prhnož Trubar*, dosegla na maturi šestdesetico. Sicer pa je treba že vnaprej povedati, da lahko seštejemo maturante ki so v Gorici dosegli šestdeset šestdesetink, tako na slovenskih kot na italijanskih šolah, na prstih dveh rok. Zelo malo je takih odličnjakov. Hoteli smo se že takoj po maturi pogovoriti se z odličnjakoma pa sta nam oba zbežala in šia na maturantski izlet nekaj dni po Jugoslaviji, in sicer po Sloveniji, Hrvatski in Bosni skupno z drugimi slovenskimi maturanti. Domov sta se vrnila ta teden in rade volje sta se odzvala našemu vabilu za pogovor v našem uredništvu. Oba s'cer dobro poznamo. Na dja Marinčič je že nekolikokrat so delovala z raznimi članki pri našem listu, Anton Malič pa nam je pomagal pri sestavljanju vsakodnev ne kronike v lanskem poletju, med šolskimi počitnicami. Tudi zaradi tega je bil pogovor bolj sproščen. Na prvo vprašanja, ali sta pričakoval« Aestdčsfltco, fM nam oba ta fcoj odgovorila z glasmrn «Ne!», to še posebej ker je bila letošnja izpitna komisija na glasu, da je strožja od lanske. Pismeni nalogi so Je tos na liceju imeli le iz slovenščine in gršč ne, ustno so se pripravili v naslednjih predmetih: slovenščini, i-talijanščini, zgodovini in prirodopisu. »Kakšna je razlika med maturo in prejšnjim izpraševanjem med šolskim letom,* je bilo naše naslednje vprašanje. Nadja Marinčič je takole odgovorila: «Na eni strani je lažja ker traja ustni izpit le dvajset minut in je to pravzaprav pogovor med dijakom in profesorji, ki sku šajo ugotoviti ali imaš splošno zna nje o predmetih ki so na spisku pa tudi o drugih stvareh. Na drugi strani pa je matura težja ker te profesorji s katerimi se pogovarjaš ne poznajo in so se morali najbrž * v zaradi tega tudi ozirati na redova-nje med šolskim letom. Anton Malič pa nam je povedal tole: »Govorili smo na maturi o vsem, za radi tega je bilo izpraševanje precej različno od onega v šoli. Tam smo se s profesorji poznali, vedeli smo kaj profesor hoče pa tudi izpraševanje med šolskim letom je bilo omejeno na en . ali drug predmet in na določeno poglavje tega predmeta.* »Takšna kot je, je matura danes potrebna?* je bi naš naslednje vprašanje. Malič je takoj odgovoril: »Takšna kot je sedaj ni potrebna. Učiš se en mesec za dva sama predmeta,* in Marinč'čeva je še pristavila: «Po petih letih vztrajnega u-čenja nam ni matura dala, takšna kot je, prav ničesar*. Maturanta nimata niti možnosti primerjave z dijaki drugih šol, da bi lahko povedala kaj jima je nudila šola, ki sta jo obiskovala ce lih pet let. Morda nama je dala več kot druge, to bova sicer uteva-Ijala v bodočih mesecih in letih, ko bova primerjala naše znanje z zna njem kolegov iz drugih šol. Splošno vzeto pa je bila naša priprava precej dobra, sta nam dejala. Nista se še dokončno odločila karo in kaj bosta šla študirati. Nadja Marinčič bi rada šla študirati tuje jezike, zaradi tega gre tudi v začetku septembra na Dunaj, kjer bo obiskovala intenzivni tečaj nemškega jezika na tamkajšnji univerzi, preživljala pa se bo z delom v neki dunajski družini. Nekateri ji svetujejo da bi študirala slovenščino, drugi pa antične jezike. Vsekakor se misli posvetiti poučevanju na šolah. Malič pa ne želi postati profesor, zaradi tega je še v dvomih kakšno fakulteto bi izbral. Hoče na vsak nač n na kako znanstveno vendarle ne nn tako, ki bi ga prisilila, da bi se po doktoratu moral ali izseliti iz naših krajev ali pa, ker rie bi doma dob’1 ustrezne službe, mo ral iti prav učiti na šolo. Imel oo dovolj časa poleti da si izbere svoj bodoči poklic. Pohajal bo malo, od dahnil se bo od tolikih ur študija, kasneje pa si bo našel kakšno delo, zato da si prisluži kaj denarja. V začetku lanskega leta je minilo trideset let, odkar so v Šempetru ustanovili Okrajno študijsko knjižnico Nova Gorica. Mesta Nova Gorica takrat še ni bilo, razne ustanove, ki so nastajale po priključitvi k Jugoslaviji v septembru 1917, so pač našle mesto v Solkanu ali Šempetru ali še kje drugje, kjer je bilo pač moč najti kak ustrezen prostor. Knjižnica se je kmalu iz Šempetra «izselila» v Vrtojbo, zatem v Solkan, od leta 1959 pa deluje v pritličnih prostorih stavbe občinske skupščine Nova Gorica. Istočasno je knjižnica širila svoje delovanje na druge odseke, v letu 1968 sta se u-prava, ljudski in pionirski oddelek preselila v trgovski center v Novi Gorici, kjer so- še danes. Imajo tudi potujoči knjižni avtobus, tako da dosežejo najbolj zakolne vasi severnoprimorskega področja. Ob tridesetletnici, ki so jo lani dostojno proslavili, so pomislili tudi na izdajo spominskega zbornika. Zaradi številnih težav tehničnega značaja je zbornik izšel šele v teh dneh, ravnatelj knjižnice Zoltan Jan ga je v četrtek zjutraj predstavil novinarjem z obeh strani državne meje. To je že peta publikacija Goriške knjižnice. Zbornik je precej obširen, ima dvesto strani večjega formata. Poleg uvoda ravnatelja knjižnice je važen spis Ignaca Kamenika od NUK iz Ljubljane z naslovom «Mesto bibliotekarstva v vzgojno - izobraževalnem procesu». V članku se avtor zaustavi ob važnosti, ki jo i-majo knjižnice v sodobni vzgoji. Zanimiv je članek Marte Filli, ravnateljice knjižnice v Tolminu, o tpri-ročniku za strokovno obdelavo zvočnega gradiva». Kot so nam povedali gre za izvirni članek, najbrž prvega, ki je izšel na Slovenskem posvečen tej tematiki. V knjižnice prodira namreg zvočno gradivo, gramofonske plošče, kasete in podobno, vse to dopolnjuje knjižno in časopisno gradivo s katerim so doslej razpolagale knjižnice. Članek je zelo obširen in bo prav prišel vsakomur ki se ukvarja s knjižničarstvom, saj je v njem bilo strokovnih navodil kako urediti tudi tako zvočno zbirko. Marko Waltritsch objavlja krajši članek o knjižničarstvu med Slovenci v goričkem zamejstvu in omenja tako knjižnico Damira Feigla, kot občinške, šolske ter druge slovenske knjižnice in tudi slovenske zbirke v tukajšnjih javnih knjižntbhh., Sergej Pelan piše o «kulturi kot mesiti-tvornem elementu». Zanimiv je spis Hiarije Rus, profesorice na gimnaziji v Novi Gorici, ki piše o eni najstarejših knjig Goriške knjižnice Franceta Bevka, o zgodovini bizantinskega cesarja Ju-stinjana, ki jo je napisal mlajši cesarjev sodobnik Agalhi, izšla pa je v Parizu v sedemnajstem stoletju. Izvod, ki ga hranijo v Novi Gorici, ie eden od dveh izvodov, ki se nahajajo na Slovenskem. Branko Ma rušič objavlja poskus bibliografskega pregleda prvega slovenskega goriškega tednika *Domovina», ki je vri nas izhajal sredi prejšnjega stoletja nekaj let. Daljši je spis Zoltana Jana o tri desetletnem delovanju knjižnice. Od skromnih 4.500 zvezkov v letu 1946 ro prišli predlanskim na 133.976 zvez- kov. Marta Filli piše še o sodelovanju tolminske z novogoriško knjižnico. Sledijo še pregledi bibliograf slcega značaja o novogoriški knjižnici, sezmm delavcev, ki so bili uslužbenci v tej knjižnici od njene ustanovitve in še kaj zanimivega je moč dobiti v tej publikaciji. Povejmo še, da krasijo tekst nekatere fotografije starih tekstov, partizanskih in drugih listov ter letakov, fotografije razstav in raznih dogodkov. Knjigo je seveda moč dobiti v novogoriški knjižnici. (M. W.) Županstvo v Doberdobu ponovno poziva na varčevanje z vodo. Včeraj so začasno prekinili dobavo vode v nekaterih ulicah v spodnjem delti vasi. V kolikor bo poraba danes in v prihodnjih dneh še zmeraj previsoka, bodo prekinili dobavo vode v nočnih urah in to na celotnem področju Doberdoba. fliiaiiiBM«iiaBiiiiiiiaiiiaitaaai«i«iitai«aMiaaiaaaaa«aaai>aBaa«i«>a>«aiaiiitaaMiaiaa«B«i«tiiaiiiaiiai«iiiiiiiiiaiitaiiiiaiiiiaBipaa* SPORI MED PETIMI STRANKAMI Manj številna koalicija na občini in pokrajini? Morda pride do komaj zadostne koalicije KD-SSk-PRI Običajno se o problematiki šolskih prostorov prične govoriti nekaj dni pred pričetkom pouka (od včeraj je vest, da se bo pouk v vsej državi pričel 19. septembra), ali se razni nedoslat.ki ugotavljajo šele potem, ko se je šola že pričela. Da bi vsaj za silo odpravili najbolj nujne pomanjkljivosti in tudi upoštevajoč dejstvo, da se ni novi občinski svet še sestal, da bi bil izvolil novega župana in odbornike, je včeraj občinski svetovalec Marko Waltritsch poslal sedanjemu županu in odborhiku za javna dela pismo, v katerem ju opozarja na nekatera vprašanja, ki se bodo pojavila ob začetku šolskega leta. Na prvem mestu je vprašanje stavbe slovenskega otroškega vrt ca v Ulici del Brolo. Starši otrok, ki obiskujejo slovenski občinski vrtec, so pred časom poslali županu pismo, v katerem so ga opozarjali, da bi bilo prav, da bi se nova stavba odprla pred začetkom šolskega leta. Kot je znano se pouk v občinskih otroških vrtcih začenja že v začetku septembra. Stavbo gradijo že nekaj let, sedaj sta v tem predelu mesta dva vrtca (For-te del Bosno in Torriani), v novi stavbi je prostora za tri sekcije. Svetovalec želi v pismu vedeti, ali bo običnska uprava odprla vrtec v začetku šolskega leta. Tudi v poslopju zavoda Lenassi nastajajo problemi. Tu so v poletnih meserih imeli poseben tečaj za handikapirane otroke. Za tečaj je s strokovnjaki skrbela občinska uprava in začasno so zasedli tudi dve učilnici, v katerih je nastanjena slovenska osnovna šola. Svetovalec želi vedeti, če bosta učilnici nared za šolo pred pričetkom ppuka in če bo občina poskrbela za njih prepleskanje: v prejšnjih letih so v tej slovenski šoli morali starši sami poskrbeti za to, ker niso pri občini nič ukrenili. Še z enim šolskim vprašanjem se bavi v svojem pismu socialistični svetovalec. Želi vedeti, koliko časa bodo trajala popravljalna dela na šolskem poslopju v Pevmi, kjer so z deli že pričeli, pa se tudi zastavili. V vasi se starši in vse prebivalstvo boje, da bi z deli šli naprej zelo počasi. ................................................................................................................................................iiiniiiniHHHiililHliiiiiiiii,iiiiimiiiiiHninHiiiiHiluiiiiiiiiiilliiiiiiiiitliiiiiniiiiniiHiii......n mn t,iiiiiiiiiin min umi m milili iiiiiimit INTERPELACIJA GORIŠKEMU ZUPANU LESTAN NICOLO GORICA UL. GARZAROLU 105 TEL.81801 STEREOFONUA HI-FI: Marantt A R Gtundig Ram Indiana Lina Calastium Akai Vamaha Sanyo RADIO TV COL OR: Nord Menda Blaupunkt Schaub Loreni ITT-Grundtg Loma Opla Radio Maram Zoppaa «Espobianco» GORICA - Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI Beaph Mlela Argo Smog Arieton smal -NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE Kako s šolskimi poslopji za Slovence v občini Gorica? Bo vrtec v Ulici Brolo nared do začetka šolskega leta? Primerno urediti učilnice v Ulici Vittorio Veneto • Kdaj bodo zaključena dela na šolskem poslopju v Pevmi? Zdi se, da so se zastopniki petih strank, ki skušajo osnovati večino v goriški pokrajini in na goriški občini, znašli v slepi ulici. V petek zvečer, na sestanku, ki so se ga udeležili zastopniki KD, PSI, PS Dl, SSk in PRI, so namreč socialisti izjavili, da niso za petčlansko koalicijo in da v tako koalicijo ne bi sodila SSk, podobno kot na deželi. Z druge strani pa s: zdi, da je KD ustvarila trdno zavezništvo prav s Slovensko skupnostjo in republikansko stranko in da bo prišlo najbrž do take tristranske koalicije na goriški občini (tu naj bi trojna koalicija KD - SSk - PRI razpolagala z 21 svetovalci od skupnih štirideset) in tudi na goriški pokrajini (tu bi bilo v taki koaliciji komaj 12 od skupnega števila 24 svetovalcev). Sicer pa je prišlo mimo tega širšega sestanka tudi do raznih pogovorov v dvoje. Ti so bili tudi včeraj zjutraj in popoldne v Tržiču. KD pritiska na socialiste, da bi vstopili v odbore tako v Go- KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206 - 2207 TELEX 460412 AGRBANK vsi bahOhe usluge . mirnima rici kot na pokrajini, ima pa precej pomislekov v zvezi s socialistično zahtevo po predsedniku pokrajine. Treba je tudi reči, da se socialisti nočejo ločiti od socialidemokratov v pokrajinskem merilu, ker so pled-nji stopili v levičarske odbore, v katerih so komunisti, socialisti in socialdemokrati v več občinah go-riške pokrajine. Taka široka levičarska koalicija bi razpolagala tudi s precej široko relativno večino v zastopstvu, ki bo vodilo predsed nika področne zdravstvene enote za goriško pokrajino. Kaj bodo torej prinesli prihodnji sestanki med zastopniki omenjenih petih strank? Poletne počitnice trafik in kioskov Smo v času počitnic in že teden dni je zaprta polovica goriških prodajaln časopisov. Te bodo zaprte še en teden, od nedelje dalje pa bo šla na počitnice druga polovica prodajalcev časopisov. Počitnice so zaslužili tudi prodajalci tobaka. V veliko primerih gre za iste trgovine, saj je znano, da prodajajo v Gorici skoro povsod istočasno časopise, tobak in druge državne vrednostne papirje. Tobakame pa imajo tri različne počitniške turnuse. Prva skupina je že na počitnicah in bo odprla 10. avgusta, druga skupina si bo vzela dopust od 11. do 24. avgusta, tretja pa, gre pa v tem primeru samo za nekaj posameznikov, bo na dopustu v drugi polovici avgusta in nekateri tudi v prvih dneh septembra. Sicer bodo kadilci lahko kupili cigarete in druge potrebščine, če ne v običajni trafiki, pa v eni izmed bližnjih. POLEG DRUGIH ZDAJ ŠE KRHA VINOGRADNIŠTVA Pridelamo preveč, popijemo premalo Izhod v prizadevanjih za višjo kakovost Področje naše dežele zaenkrat še ni občutilo hujših posledic krize, kako pa bo v prihodnje, je težko reči ■ Vinogradniki pa kljub temu sadijo nove trte Vinogradništvo je na Goriškem od nekdaj ena najbolj pomembnih kmetijskih panog. Zlasti velja to za ob mpčje Goriških Brd, kjer je v zad njih dveh desetletjih doseglo n »it-v nost nesluten razvoj. Bo tako tudi v prihodnje? Težko je z gotovostjo reči da ali ne, kajti tudi na področju prodaje in porabe vina in vinskih derivatov je v zadnjem času opazi ti precejšen zastoj. To velja vseka kor v evropskem merilu, kajti Kri za, če pojav lahko tako imenujemo, še ni imela občutne,jših posledic za pridelovalce visokokakovostnih vin v naši deželi. Gospodarsko ždruževanje v Evro pi je imelo sprva precej ugodne posledice, tako glede pridelovanja, kakor glede porabe vin. V deželah Evropske gospodarske skupnosti (v poštev pridejo Francija, Italija. Nemčija, Luxemburg) pridelamo 'rt no približno polovico svetovne pro izvodnje vina. Ko bodo v skupnost vstopile še Španija, Portugalska in Grčija, bomo na območju EGS pri delaii kar dve tretjini svetovne pro izvodnje vina. Kam s tolikšno koli čino žlahtne ali manj žlahtne pi ja če, ki jo navzlic taki ali drugačni reklami sami ne bomo mogli popiti Poprečna poraba (poprečje velja za vse članice EGS) namreč pada, kljub temu, da je v nekaterih deželah letna poraba zelo nizka (na Irskem okrog 3 litre, v Angliji o krog 5 litrov) in kljub temu, da ga poprečen Francoz letno popije okrog 98 litrov, poprečen Italijan pa okrog 92 litrov. V obdobju 197(179 je znašal poprečni letni pridelek v EGS okrog 140 do 145 milijonov hektolitrov, poleg tega .smo uvozili še okrog E milijonov hektolitrov iz drugih dežel, predvsem sredozemskega ob močja. Kako je bilo s porabo? O iiimiiiiiuiiimiiiiiiiMiiiiMiiiif iiiim HiiiHmiiHiiiiMiiiiimMMiiMMMiiiiiiiiiiiimiitiiimmiiiiiiiiiiiiinimiiii NESREČA V KAMNOLOMU NA PALKIŠČU PREMAKNIL SE JE KAMNITI BLOK TER ILOMIL DELA VCU NOGO 54-letni Mirko Gergolet se zdravi v goriški bolnišnici Hujša nesreča na delu se je v petek zjutraj pripetila 54-letnemu Mirku Gergoletu iz Doberdoba, ki je zaposlen v kamnolomu podjetja Marmi del Vallone na Palkišču. Pri prekladanju velikega kamnitega bloka, se je slednji naenkrat nepričakovano nagnil in zasukal v nezaželeno smer ter pri tem stisnil nesrečnega delavca ob veliko skalo. Gergoletu so v goriški splošni bolnišnici ugotovili zlom kolka na desni nogi in manjše poškodbe na isti nogi. dravil se bo približno poldrugi mesec. krog 128 milijortov hektolitrov je šlo v neposredno porabo, kakih de set odstotkov pridelka so predelal; v druge pijače, okrog pet milijonoi hektolitrov je šlo v izvoz, kljuo te mu pa je ostal še prav tolikšen višek, ki ga je bilo treba tako ali drugače porabiti. Z drugo besedo, vina je torej pre več, poraba pa stagnira, v nek ate rih deželah (v Italiji in Franciji) celo pada. Prav to ustvarja precej šnje težave, ki jih, pravzaprav so jih v okviru EGS že začeli reševati, tudi tako, da plačujejo nagrade kmetovalcem, ki opuščajo pridelava nje zlasti navadnih vin. Nagrade znašajo od 2,2 milijona do 3,3 mi lijone lir za vsak hektar, odvisriu od stanja rodnosti vinograda. Poseb ne nagrade so predvidene za osta rele vinogradnike, ki se trajno od povedo pridelovanju. Po drugi stra ni so ministri deveterice februarja letos sprejeli srednjeročni načrt u ravnavanja proizvodnje vina v obdobju 1980-85, ki zasleduje tri bi stvene cilje: vplivati na zmanjšanje količine vina in večjemu poudarku kakovosti, osredotočiti pridelovanjc-vin na najbolj primerna geografska območja in zmanjšati finančna bremena skupnosti v zvezi z vinograd ništvom. Bodo sprejeti ukrepi obrodili zaželene sadove, ali pa se bomo že v prihodnjih letih soočili s splošno in hudo krizo evropskega in svetovnega vinogradništva? Je rešitev ie v kakovosti? Tudi na to vprašanje bi težko odgovorili. Vinogradniki na na šem področju mislijo drugače, sicer ne bi urejali novih nasadov, tako na gričevnatem področju, kaikor v nižinskem svetu... Pohod po Krasu v izvod hi PD «Vipava> Že sedaj opozarjamo ljubitelje pohodov, da bo prosvetno-športno društvo Vipava na Peči priredilo v nedeljo, 24. avgusta, drugi pohod «Gor in dol po Krasu*, na progi Peč, Miren, Opatjeselo, Devetaki, Vrh, Mart.in.ščina, Vrh, Gabrje, Rubije, Sovodnje, Peč. Pohod bo v jutranjih urah, na dveh relacijah na 12 in 30 kilometrov. Vpisujejo odborniki društva zaželene so organizirane skupine. Kino C,vrtcu VERDI Zaprto. CORSO 15.30 22.00 «Zulu dam*. B. Caster in P. Otul. Barvni film. V1TTORIA 15.30—22.00 »Oroscopia-moci*. Prepovedan mladini' pod 18. letom. /rži A EXCELS10R 15.00—22.00 »Cuba*. PRINCIPE 15.00-22.00 «SOS TiU-nic». J\'oPn C vrl ca in okolica SOČA 10.00 »Gosji pastir Matija*. Rjjianka. 16.(Kri-18.00—20.00 »Nosferatu — nočni fantom*. SVOBODA 16.00 »Sandokan n*. Italijanski film. 18.00—20.00 »Briljantina*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 «Nasilna odkupnina*. Ameriški film. DE/.URNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 28-79. Razna obvestila Prosvetno društvo Danica na Vrhu vabi odbornike in člane na sestanek, ki bo jutri, 4. avgusta, ob 21. uri v gostilni Pri lovcu. Pomenili se bodo predvsem o uspehu vaške šagre ter o programu dela v prihodnjih mesecih. Slovensko deželno gospodarska združenje na Goriškem obvešča člane, da bodo uradi zaprti od 4. do vključno 24. avgusta, zaradi dopusta. V sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Gabrjah so darovali:. N.N. 50.000 lir, N.N. 10.000, N.N. 25.000, lajjzka Pipan 15.000 lir. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi dragega moža, očeta in nonola Antona Cingerli darovalcem cvetja in osebju kirurškega in ortopedskega oddelka tr-žiške bolnice, najprisrčnejša zahvala. Družina Cingerli Ronke, 3. avgusta 1980 ZAHVALA Ob tretji obletnici izgube našega ljubljenega Maria Lavrenčiča se toplo zahvaljujemo vsem, ki so se mu ob tej priložnosti poklonili ali kakorkoli počastili njegov spomin. Družina Lavrenčič Doberdob, 3 avgusta 1980 Ob 1. obletnici smrti prijatelja in tovariša, neumornega člana rajonske skupščine Maria Saherja se ga spominjajo člani socialističn« sekcije v Pevmi - Oslavju - it-mavru. • •• RADE ŠERBEDŽIJA POSEBEJZA PRIMORSKI DNEVNIK Rad delam s svojimi študenti Veliki jugoslovanski dramski umetnik, igralec, režiser, trenutno profesor na zagrebški akademiji za igralstvo, film in televizijo - Videli smo ga tudi v našem Kulturnem domu kot gosta v Cankarjevem «Kralju na Betajnovi> Imeti istega dne dva razgovora * dvema zagotovo največjima jugoslovanskima dramskima umetnikoma, Ljubom Tadičem in Radetom Serbedžijo, je vsekakor svojevrstno doživetje. Srečanji sta tudi pokazali, kako raznovrstna sta si ta dva človeka kot umetnika, kar daje srečanjem še poseben čar. Če je Tadič robusten, learovski človek zveneče, skoraj doneče besede, kot is enega kosa narejen, skoraj malce divji in vihrav, je Šerbedžija na drugi strani mil, skoraj nežen človek intelektualnega, prefinjenega, hamletovskega videza. In če sem *e sredi belega dne v predverju novogoriškega hotela Argonavti pogovarjal s Tadičem tako rekoč pred pčnni javnosti in vsakodnevnega hotelskega vrveža, potem sta srečanje in pogovor s Serbedžijo o-Polnoči v igralski garderobi novogoriškega gledališča imela zven in Pridih skrivnostnosti in intimnosti gledališkega ustvarjanja. In če je hil Tadič hrupno odkrit, prijateljski in zaupen, je bil Šerbedžija hh sogovorni-' z rahlim nasmehom, ki je iskal v zvenu sleherne besede njen odmev in pomen. Seveda je prvo vprašanje veljajo predstavi njegovega, četrtega letnika študentk in študentov zagrebške akademije za igralstvo, “Im in TV, ki smo jo bili pravkar ^•deli na odru novogoriškega gledališča pod naslovom »Katera go-ra, Ivo». »Predstava, s katero smo prišli n,a festival malih odrov v Novo gorico, je pravzaprav rezultat priprav na Dpi. iz predmeta scenskega govora. Na zagrebški akademiji namreč predavam dva glavna predmeta in sicer dramsko igro 'n scenski govor. S trinajstimi študenti, katerih nastop ste pravkar videli, sem študiral scenski govor, *i seveda terja veliko naporov, ta-po čisto jezikovni kot tildi fiziološki plati, saj gre za probleme dihanja, vežbanja glasu in podobno. V koliko smo seveda uspeli, h°ste pač lahko presodili sami.* »In kako ste si zamislili to vašo, lahko bi rekli seminarsko predala vo kot profesor?* »Po mojem naše delo ni predstava v klasičnem smislu besede, Pjorda bi jo najbolje lahko oznanili za esej o vežbanju scenskega govora. Pobudo za takšen način dela sem dobil v Angliji, ko sem študiral pri Ceciliji Berry, ki je ena izmed direktoric v znameniti “°yal Shakespeare Company .in.so Pili njeni učenci številni znani sojeni filmski in dramski umetniji kot na primer Peter 0’Toole, “lenda Jackson in drugi. S študenti sem vadil vsak dan poldrugo uro in takšne vaje morajo dejati tudi pred predstavo kot nekakšno ogrevanje, da bi tako za-res prišli v pravšnje stanje za nastop kot športniki pred odločilnim tekmovanjem. Seveda smo stali Pred vprašanjem, kakšno bazo naj vzamemo za vežbanje, vendar smo Ppi tem vztrajali, da je za našo Predstavo treba najti prave, pozabljene zvoke narodne poezije in ritma — in zato sem za to predstavo sprejel narodno poezijo, ri-Icpi in njen govor. Scenarij za predstavo sem se- stavil sam, pri tem pa mi je pomagala mlada študentka dramaturgije Lada Kaštelan. Sicer pa smo to našo gledališko vajo vadili tako kot dirigent vadi z orkestrom, pri čemer bi rad še poudaril, da je bila ta in takšna vaja potrebna tudi za prenovo našega gledališča, ko se je le-to znašlo v modni, nekritični imitaciji zahodnih dekadentnih predstav, različnih izmov in alienaciji. Kljub vsej vrnitvi k narodnemu pa je v vaji, oziroma naši predstavi nekaj tveganja, čeprav gre pri vaji za interpretacijo resnično slovanske duše — kajti v njej je po mojem čutiti vonj poljskega, vaškega kolorita, torej nacionalnega teatra.* «Ali ste bili že kdaj poprej v Novi Gorici na festivalu malih odrov?* »To pot sem v Novi Gorici že drugič, vendar ne kot nastopajoči. Pred dvema letoma sem tu nastopil s svojo monodramo Miroslava Krleže «Obračun z vami*. To monodramo sem uprizoril že več kot stokrat in sem se, odkrito povedano, že utrudil od govorjenja te monodrame. Monodrama je namreč postala zame že tako močna, da je prešla okvir igre — šlo je v njej namreč za propad človeka, odločenega živeti na ostrini noža. To monodramo sem imel tudi čast dvakrat odigrati pred predsednikom Titom v Zagrebu in Novem Sadu. Ob neki priložnosti me je tovariš Tito, tega se dobro spominjam, prosil, naj še enkrat odigram odlomek iz te monodrame in odigral sem mu odlomek o Srbih in kmetih ter o vprašanjih iz 1918. leta* «Ali ste kdaj nastopali v Trstu?* »Na deskah slovenskega tržaškega gledališča sem igral v predstavi Cankarjevega «Kralja na Betajnovi*, ki jo je režiral Dušan Jovanovič v Ljubljani in so s to predstavo prišli gostovat tudi v Trst. V vlogi Martina Krneča sem namreč v to predstavo dobesedno vskočil.* »Kaj pa vaše delo na odrskih deskah v Zagrebu?* «V Zagrebu sem bil član vseh zagrebških gledališč, vendar sem se tudi dokaj hitro tam tudi z vsemi gledališči razšel. Ko namreč začutiš, da živiš v drugačnem ritmu kot drugi, ki se Ukvarjajo z istim poslom, postaneš odveč. In edini izhod je bil odhod ter sem tako odhajal iz vseh zagrebških gledališč ter nikjer obtičal ali obstal za stalno.* «In kje ste sedaj, če niste zaposleni v nobenem gledališču?* »Odšel sem na akademijo, vendar sem tudi tu spoznal, da slušateljev nimam kaj naučiti, ker nisem pedagog. V umetnosti namreč ni pedagogije. Glejte, ko je Moliere učil svoje igralce, jih ni učil zgodovine gledališča in kako je treba igrati, temveč je preprosto z njimi sam igral. V umetnosti je bistvena kreativnost in tega se pač ne da naučiti. Kljub temu pa moram reči, da rad delam s temi svojimi študenti, saj je v njih ritem, je življenje. Vse to študentje nosijo v sebi in iz tega sam črpam veliko veselja in radosti. Moja velika želja pa je, kar zadeva gledališče, da bi ustanovil polprofesionalno akademsko gledališče, ki bi ga sestavljali študentje z vseh gledaliških akademij v Jugoslaviji. Denar bi dobili za podiplomski študij in tako bi lahko igralci v tem akademskem gledališču nastopali profesionalno. To je seveda naša želja in mislim, da jo bomo uresničili, še posebej, če pomislimo, da se je po daljšem času na naši zagrebški akademiji znašlo skupaj nekaj imenitnih dramskih umetnikov, ki tudi sami nekaj pomenijo — Georgij Paro in Kosta Spaič, ki se je spet vrnil na akademijo.* »Uveljavili ste se tudi kot filmski igralec. Ali bi tudi o tem lahko povedali kaj več?* »Naj kar na začetku povem, da Sem svojo prvo filmsko vlogo odigral prav v slovenskem filmu Matjaža Klopčiča »Sedmina*. Tudi sicer v filmu Živojina Pavloviča «Rdeče klasje*. Kot torej lahko vidite, sem s Slovenijo mnogo bolj povezan kot bi si človek lahko mislil in predstavljal.* «In končno, kaj trenutno delate?* »Poleg poučevanja na akademiji, o čemer sva se že pogovarjala, pripravljam za zagrebško gledališče ITD težko predstavo »Travestij* Toma Stopparda skupaj z znanim igralcem Ivico Vidovičem. Prav tako pa režiram za isto gledališče Shakespearovo Ukročeno trmoglavko.* Za otvoritev prenovljenega splitskega gledališča pa pripravljam vlogo Hamleta v istoimenski Shakespearovi drami v Rističevi režiji. Sicer pa sem doslej vse, kar so mi ponudili, da naj bi igral, zavrnil. Vloga, ki bi jo igral, »bi morala biti zelo dobra, zanimiva in kvalitetna*, je po polnoči v svitu žarnic ob šminkarskih mizah v garderobi zaključil naš razgovor igralec Rade šerbedžija. DUŠAN ŽELJEZNOV ZA PRVO POLOVICO OKTOBRA V NOVI GORICI Priprave na 8. plenum kulturnih delavtev 0F Plenum bo posvečen življenju m delovanju pisatelja, narodnega borca in političnega delavca Franceta Bevka Prejšnjo nedeljo je bil v Prečniku v okviru praznika komunističnega tiska, tudi otroški ex-tempore. Mladi umetnici sta si - kot vidimo na posnetku, izbrali za objekt kraško kolono svojo prvo, glavno filmsko vlogo, sem odigral v Slovenskem filmu in NOVA DELA ITALIJANSKEGA AVTORJA V JUGOSLAVIJI Giacomo Scotti: «Mezinec» Posebno pomembna so njegova dela in zgodovinske raziskave o boju jugoslovanskih narodov za svobodo in o prispevku italijanskih borcev v NOB Giacomo Scotti V zadnjih tednih so izšle kar tri nove publikacije Giacoma Scotti-ja, časnikarja, publicista in pesnika, nedvomno najplodovitejšega pisca italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Zlasti cenjena so njegova dela, ki so posvečena zgodovinskemu raziskovanju narodnoosvobodilnega boja in prispevku italijanskih borcev za svobodo v jugoslovanskem odporniškem gibanju. Scottijevo zadnje po vrsti je delo z originalnim naslovom »Mezinec*. Gre za dopisovanje med Titom in Stalinom pred informbiro- ENAINTRIDESETIČ ŽE PLAPOLA FESTIVALSKA ZASTAVA Dubrovniške «poletne igre» z jugoslovanskim poudarkom i«tos manj gostov iz inozemstva, zato pa več domačih ansamblov in solistov na vrhunski ravni ^ Dubrovniku je že enaintridesetič zaplapolala festivalska za-®tava. Dne 10. prejšnjega meseca ?° Pričele XXXI. dubrovniške po-,etne igre, ki bodo trajale do 25. ?,ln- Od tedaj se dan za dnem azvija vrsta dramskih, glasbenih v? Plesnih ter drugih prireditev. zadeva glasbo, je letos zna-dno, da je pretežna udeležba glas-“foih izvajalcev iz vrst jugoslovan-“kih umetnikov in ansamblov, v klavnem seveda iz Zagreba, Beo-»rada in Ljubljane. S tem, da je y Primerjavi s prejšnjimi leti manj aozemskih gostovanj, pa ni reče-?’ da je splošna kvaliteta koncertih prireditev na nižjem nivoju. , er nastopajo izbrani solisti, or-’n druge izvajalske skupine, Podstavljajo v povprečju najbolj-kar deluje na torišču izvajal-*e glasbene umetnosti V jugoslo-anskem prostoru. Na tak način letošnji dubrovniški festival Oji poudarek prizadevanjem in ><**kom v glasbeni kulturi doma-n umetnikov in umetniških sku-Pin ter je s tem pridobil tudi za-*navnejši jugoslovanski značaj. ... a letošnjem dubrovniškem fe-jOalu sodeluje tudi več umetni-«?v jz Slovenije: mezzosopranistka "iarijana Lipovškova, ki je druga-na'C an'ca I)r*avne npene na Du-ŠaVU’ mezz°sopranistka Eva Nov-ia č klouškova, tenorist Jurij Re-basist Ivan Sancin, pianistka v: i ravka Tomšič - Srebotnikova, k 0 Pdst Dejan Bravničar, flavtist-i a Irena Grafenauer jeva, troben-, d Anton Grčar, pianist Aci Ber-, acelj, dalje Slovenski trobilni >ntet i.i na Dubrovniških polet-nU ,lgrah nepogrešljivi Slovenski ,med dirigenti sta Anton Ko-tjT* Beograjsko filharmonijo in p°" Lajovic z Zagrebškimi sim- foniki RTV Zagreb. Nastopili so dosedaj še drugi večji jugoslovanski ansambli, kakor Zagrebška filharmonija, akademska zbora »Branko Krsmanovič* iz Beograda in »Ivan Goran Kovačič* iz Zagreba, balet Narodnega gledališča iz Beograda, Mestni dubrovniški orkester. Zagrebški kvartet, festivalski operni ansambel in orkester RTV Zagreb, Zagrebški solisti ob sodelovanju še drugih jugoslovanskih vrhunskih solistov na raznih instrumentih, na sporedu so komorni zbor in komorni orkester iz Subotice, ansambli ljudskih plesov in pesmi »Lindjo* iz Dubrovnika, «Lado» iz Zagreba, »Kolo* iz Beograda, »Taneč* iz Skopja. Med znanimi jugoslovanskimi umetniki so imena, kakor dirigent Lovro Matačič, Milan Horvat, Dara Matič - Marovič, Igor Gjadrov, Igor Kuljerič, solisti Jovan Kolundžija - violinist iz Beograda, baritonist Vladimir Ruždjak, sopranistka Lji-ljana Molnar - Talajič, pianistka Pavica Gvozdič, pianist Juriča Mu-rai, violinist Tonko Ninič in drugi, Skoda, da v programu letos ni predviden vsaj eden izmed dveh ljubljanskih simfoničnih orkestrov, ki bi gotovo celotnemu festivalu prispeval znaten kvaliteten delež. Na večerih, posvečenih glasbenemu delu festivala, smo prisostvovali nekaterim zanimivim koncertom. Zagrebški simfoniki in zbor RTV Zagreb sta pod vodstvom Vladimirja Kranjčeviča ob sodelovanju solistov - sopranistke Ivanke Boljkovac, mezzosopranistke Eve Novšak - Houškove, altist-ke Majde Radič, baritonista Ferdinanda Radovana in basista Anteja Mijača — izvedla kantato «T e-gende o tovarišu Titu* Borisa Pa-pandopula, ki jo je napisal na be- sedila Vladimira Nazora. Delo, ki ga kritika uvršča med najboljše vokalno-instrumentalno avtorjeve ustvaritve, je bilo solidno izvedeno, pri čemer je, poleg solistov, svoj posebni delež prispeval glasovno ubran in dobro pripravljen zbor. Posebna zanimivost letošnjega festivala je bila premiera opernega dela «Doma in v zaporu*, ki so ga koncem XVIII. stoletja napisali avtorji: Belgijec Andre Gre-try, Dubrovničan Ivan Mane Jar-novič in Anglež VVilliam Shield. Svojo praizvedbo je doživelo v znamenitem gledališču Covent Garden v Londonu leta 1796. Prevedel oziroma v dubrovniški dialekt je delo presadil Luka Paljetka. Uprizoritev je bila v rokah dirigenta Igorja Kuljeriča in režiserja Danijela Marušiča, Zagrebških simfonikov RTV Zagreb in festivalskega opernega ansambla. Sicer nepretenciozno delo je režiser postavil v naraven ambient na Bu-ničevi poljani ob sodelovanju manj znanih, a nekaterih dobrih pevcev. Na polnočni serenadi v palači Sponza sta sopranistka Dušanea Simonovič in baritonist Neven Be-lamarič ob sodelovanju recitatorjev Mire Furlan in Kritna šariča ter pianista Nikolaja žličarja izvedla ciklus pesmi iz zbirke »Italijanska pesmarica* H. Wolfa. Izredno ognjevito temperamentnost značilnih španskih ritmov smo doživeli na nastopu izvrstne baletne španske skupine znanega plesalca Antonija Gadesa. Sicer pa razen, dovršeno izoblikovanih plesalcev ima ta skupina oaj malo skupnega z baletom v klasičnfm smislu, ker temelh nieno delo na ljudski plesni tradiciii in nieni u-metniški obdelavi. IVAN SILIČ jevsko izključitvijo Jugoslavije. Delo je objavil založnik La Pie-tra. Knjiga vsebuje pisma, ki so si jih izmenjali spomladi 1948 Stalin in Molotov na eni ter Tito in Kardelj na drugi strani. V knjigi je tako prvič v italijanskem jeziku objavljena celovita dokumentacija razvoja neposredno pred dokončnim prelomom med Jugoslavijo in Informbirojem. «Zadostuje da mignem z mezincem pa Tita ne bo več*. Ta Stalinova fraza, ki jo je povedal Kru-ščev leta 1956, je postala ena najbolj znanih krilatic stoletja in Giacomo Scotti jo je uporabil za naslov svojemu delu. Tito seveda ni padel leta 1948 in pravilnost njegovih stališč je bila v celoti priznana po Stalinovi smrti. Scotti zatrjuje, da dopisovanje jasno dokazuje, da ni šlo za ideološki spor, kakor je spor z Jugoslavijo hote! Stalin prikazati mednarodni javnosti, marveč za pravi napad Sovjetske zveze na Jugoslavijo, za poskus odvzeti državno suverenost državi, ki je gradila izvirno obliko socialistične družbe. Pravilnost Titove poti in poti komunistične partije Jugoslavije je bila jasno in celovito potrjena nekaj let kasneje, ko so novi sovjetski voditelji priznali svoje zmote. Scotti v svoji knjigi podčrtuje, da Stalinu ni zadostoval mezinec, pa tudi vsa roka ne, da bi vrgel Tita in Jugoslavijo, ki je ostala in je še danes bolj kot kdaj koli trdna in enotna. Druga zanimivo Scottijevo delo je zbirka «Dezerterji», ki praktično zaključuje njegovo trilogijo o prispevku italijanskih vojakov v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Pred njo sta, vedno v zbirki založnika Mursia, izšli Scottijevi publikaciji «Dvaj-settisoč padlih* in «Bata!jon raz-trgancev*. Tokrat gre za dopolnilno delo vendar s povsem specifičnega raziskovalnega področja. Iz vojske, ki jo je fašizem poslal v napad na Jugoslavijo, se je po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 okrog 40 tisoč italijanskih vojakov pridružilo jugoslovanskim partizanom in »s krvjo opralo* — pravi Giacomo Scotti — prejšnja nasilja in krivice. Toda še pred tem množičnim vstopom italijanskih vojakov v jugoslovanske partizanske vrste je takih tisoč »dezerterjev*, italijanskih vojakov in oficirjev, ki so bili iz antifašističnih družin ali pa so osvojili demokratično navest ob stiku z novo realnostjo, to je s Titovo vojsko, imelo vojaški in moralni pogum, da so prestopili na drugo stran barikade, da so se z ramo ob rami borili z jugoslovanskimi partizani in tudi dajali svoja življenja za novo družbo, ki se rojevala v boju in krvi. Italijanski vojaki, ki so postali Titovi partizani, so za mo-narho-fašistično italijansko vlado postali avtomatično izdajalci in «dezerterji». Gre za dokumente, ki so prežeti s pričevanji ljudi, ki so v posebno tragičnem trenutku, v času sovraštva in groze, rešili svoj človeški ponos. V teh dneh pa je izšlo še treje Scottijevo delo, vredno največje 1 pbždčnhsti ’W' Sicer" 'dčlb z naslovom »Socializem in domovina* v srbohrvaščini, ki je posvečeno živ-Ijenjtf1 krdelu »Prve istrske sbcia-listke* Giuseppine Martinuzzi, la-binske revolucionarke, ki je leta 1921 vstopila v italijansko komunistično partijo, katere osebnost pa je bila vse predolgo pozabljena. Giacomo Scotti je v svoji knjigi šel preko političnega delovanja Martinuzzijeve, ki je dolgo let živela in poučevala tudi v Trstu, in se lotil analiziranja različnih aspektov njene dejavnosti, literarne, didaktične in poetične. Scotti podaja tako celovito podobo te istrske učiteljice, časnikarke, ustanoviteljice in ravnateljice ljudsko-literarne revije «Pro Patria* in sPro Patria nostra*, pisateljice in govornice, močno polemične in zavzete, tesno povezane v prijateljstvu z De Amicisom, Kristanom, Zambonijem, Rapisardijem, Cipria-nijem, Elso Gianelli in drugimi. Pomemben je prispevek, ki ga je Scotti šc posebej podčrtal, Martinuzzijeve k »nacionalnemu vprašanju* v odnosu do socializma. Misel Martinuzzijeve odraža, in to prihaja do veljave tudi v tem Scottijevem delu, njeno odlično poznavanje istrske realnosti, ki v svojih splošnih zaključkih ohranja tudi danes svojo aktualnost. Scottijevo delo v srbohrvaščini, ki pa vključuje tudi nekaj dvojezičnih odlomkov Martinuzzijeve, je bilo vključeno v založniški program Centra za zgodovinske raziskave Unije Italijanov za Istro in Reko in bi moralo v kratkem iziti tudi v italijanski izdaji. ENNIO OPASSI Poleg komunistične partije Slovenije, krščanskih socialcev in levega krila Sokolov je bila ustanovni član Osvobodilne fronte slovenskega naroda tudi skupina slovenskih kulturnih delavcev, ki se je konstituirala na plenumu leta 1941. Od takrat so se kulturni delavci OF sestali na plenumu že sedemkrat in zadnji plenum je bil pred tremi leti na Ravnah na Koroškem, posvečen Prežihovemu Vorancu. V teh dneh pa so intenzivneje začele teči priprave za sklicanje osmega plenuma, ki bo v prvi polovici oktobra v Novi Gorici. Tokratni plenum bo posvečen primorskemu pisatelju in medvojnemu ter povojnemu političnemu delavcu Francetu Bevku ob devetdesetletnici njegovega rojstva in desetletnici smrti (17. okt. 1890 -17. okt. 1970). Glede na to, da ima Plenum kulturnih delavec OF kot samostojna skupina (podobno kot razne borbene enote NOB) svoj domicil pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva, je organizator o-smega, novogoriškega plenuma, Republiška konferenca SZDL Slovenije v sodelovanju Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti, katere član je bil France Bevk, Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN kluba, pri občinski konferenci SZDL v Novi Gorici pa se ustanavlja operativni odbor za izvedbo plenuma. Tako v osrednjem organizacijskem kot v operativnem odboru bo zastopano tudi slovensko zamejstvo, saj ima plenum primorski regionalni značaj neglede na mejo in je predvideno, da se bo del novogoriškega plenuma odvijal tudi na naši zamejski strani v obliki celodnevne ekskurzije udeležencev plenuma v Beneško Slovenijo. Program Plenuma kulturnih delavcev OF v Novi Gorici je okvirno že pripravljen, ne pa tudi v podrobnostih. Zamisli, kaj vse naj bi obsegal dvo oziroma tridnevni program, je seveda veliko in marsikatera ideja bo še navržena, od časa in moči pa bo odvisno, kaj vse bo mogoče tudi uresničiti. Za prvi dan je vsekakor predvideno odprtje raznih razstav, ki bodo prikazovale Bevkovo pisateljsko partizansko in politično dejavnost, izid raznih publikacij o Bevku pa tudi drugih, med katerimi bo tudi zbornik referatov na plenumu v Ravnah, ki je bil posvečen Prežihovemu Vorancu ir ki ga bodo dobiM vsi udeleženci plenuma. Pravtako so predvideni gledališki in koncertni nastopi, predvajanje filmov na Bevkova besedila. Predvideno je tudi sodelovanje vseh šol in društev, ki nosijo Bevkovo ime na o-beh straneh meje. Med okvirnimi zamislimi je tudi odkritje spominske plošče na hiši v Rožni dolini (v bližini obmejnega prehoda pri Rdeči hiši), li je bila zadnje Bevkovo domovanje, ureditev Bevkove sobe in knjižnice itd. Drugi dan bi bil v celoti posvečen referatom in koreferatom, ki bodo Bevka osvetlili vsestransko kot narodnega borca v težkih časih fašistične strahovlade, med narodnoosvobodilnim bojem, v prvem povojnem obdobju v Trstu in potem v osvobojeni domovini, kot časnikarja in političnega publicista ter seveda kot književnika, ki je s svojimi deli dvigal odporniškega duha med primorskim ljudstvom in podarjal predvsem mladim literarne bisere v materinščini. O vseh teh aspektih Bevkovega življenja in delovanja bodo spregovorili prvi predsednik Plenuma kulturnih delavcev OF akademik Josip Vidmar, predsednik republiške konference SZ DL Slovenije Mitja Ribičič, prof. fakultete za novinarstvo in prvi urednik Partizanskega dnevnika France Vreg katerega redni sodelavec med NOB je bil tudi France Bevk, kot predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora ter slavist prof. Zadravec, ki bo govoril seveda o Bevku književniku. K tem osnovnim referatom so predvideni številni ko-j. k. * * * * v (Nadaljevanje na 6. strani) IIIIIIIIIIIIIIIMIIimilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIfllinilMailllMIIIIHNimtlUMIIIHIIIIIItllllllMIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIimillllMIlimilllllllllllllllllllllllltlllllMIIIIIIIIHIIUi PRIMER, KAKO NAJ BODO ORGANIZIRANI IZLETI Slovenski upokojenci na ogledu kulturnih znamenitosti Benečije Na poli sla jim bila za strokovna in kulturno razgledana vodiča prof. Živa Gruden in prof. Giorgio-Jure (Jualizza znane Landarske jame, ki se nahaja visoko na pobočju strmega hriba. Do vhoda vodijo stopnice, katerih je kakih 90. Dolga je približno 300 metrov. Jama je bila znana že v davni preteklosti in se bere, da se je tamkajšnje ljudstvo ob raznih stiskah, kot so bile vojne — zatekalo vanjo. Takoj ob vhodu je majhna cerkvica, katere podatki segajo v 9. stoletje in je menda najstarejša r.a Slovenskem. Proti koncu 15. stoletja jo je preuredil mojster Andrej iz škofje Loke. Kosilo nas je čakalo v Podbo-nescu, kjer smo se v senci košatih kostanjev in tik šumečo Nadižo zares dobro počutili in okrepčali. Na poti med Landarjem in Pod-bonescom nam je prof. Živa označila vas Laze, kjer je med leti 1921 in 1959 kaplanoval Anton Ku-folo, ki je bil zelo zaveden slovenski duhovnik, ' terega je France Bevk ovekovečil v znanem romanu «Kaplan Martin Čedermac». Pri Svetem Lenartu smo na tamkajšnjem pokopališču obiskali skupni grob trinajstih slovenskih partizanov. Na grob so izletnice položile cvetje in tudi tiha, otožna pesem se je oglasila. V Srednjah nas je zapustila naša odlična spremljevalka, ki nam je v tem kratkem času povedala toliko lepega in zanimivega o «mali in bedni zemlji», kot jo je imeno- BERITE REVIIO V bližnjo Beneško Slovenijo — deželico Ivana Trinka in Martina Čedermaca — smo se podali slovenski upokojenci na tretji letošnji društveni izlet, šli smo preko Gorice. kjer nas je čakala skupina poriških uvokojencev. ter se skupno odpeljali na ogled teh zanimivih krajev, ki so nam premalo poznani. Kajti, saj so li kraji in ti ljudje del slovenske narodnostne skupnosti. Zato je naša dolžnost, da neposredno spoznamo to, kar mnogokrat beremo in slišimo o tej najbolj prizadeti slovenski narodni manjšini in zemlji. Že na poti proti Čedadu smo slišali nekaj podatkov o preteklosti teh krajev. Mnogo zanimivosti zlasti iz novejših Časov, pa nam je posredovala prof. Živa Gruden, znana raziskovalka tega področja, kjer sedaj tudi živi in deluje. Z veseljem nam je dala na razpolago svoje strokovno znanje ter nam bila res odličen vodič. Najprej nas je peljala na sedež slovenskega kulturnega društva Ivan Trinko, kjer se nahajajo še druge slovenske ustanove. S ponosom nam je opisala nastanek tega zares lepega doma — središče slovenskega javnega življenja na Beneškem. Po ogledu nekaterih zanimivosti smo zapustili Čedad — nekdanjo prestolnico Langobardov, ter se odpeljali navzgor ob Nadiži do Primorske bibliografske vesti ZGODOVINSKI ČASOPIS, letnik 33, št. 3, leto 1979. Ljubljana 1980. Dr. Elio Apih je osvetlil problem avstrijsko-jugoslovanske meje z vidika tržaškega časopisja. Iz razprave z naslovom Vprašanja avstrijsko-jugoslovanske meje v luči nekaterih stališč tržaškega časopisja (str. 443-450) spoznamo, da so trgovski krogi v Trstu zahtevali vojaško intervencijo proti Jugoslaviji, če bi le-ta presekala prometne zveze med Trstom in Avstrijo. PROBLEMI 197 (4, 1980), letnik XVIII. »ETNOLOGIJA DANES* -PRISPEVKI K RAZISKOVANJU NAČINA ŽIVLJENJA. V tej številki revije so objavljeni posamezni rezultati raziskav načina življenja Slovencev, ki so jih vodili študenti etnologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zvezdana Delak in Inja Jugovec - Smerdel sta obiskali primorsko vas Koštabono. Prvo so zanimali sosedski odnosi te vasi; svoja opažanja je strnila v študiji Sosedski odnosi v Koštaboni in medsebojna pomoč Kot njihova bistvena funkcija (str. 55 63). Smerdel jeva je obravnavala smrtne šege, svoji študiji pa je dala naslov Pojavi, povezani s smrtjo v življenju Koštaboncev (str. 133-148). QUALEST01tIA. Bollettino dellTstituto regionale por la storia del movimcnlo di liberazionc nel Friuli - Vcnezia Giulia. Leto VII, št. 3, november 1979. Pretresljivo je pričevanje Marije Bernetič - Marine, objavljeno pod naslovom Una testimonianza di Maria Bernetič »Marina* (str. 41-42), ki govori o trpljenju naših žena v času fašizma. DER SCHLERN, 54, 1980, 4-5. Nedvomno zasluži vso našo pozornost tudi študija Sergia Bonazze, objavljena na Straneh 203 do 211, ki nosi naslov Der Glagolita Clozia-nus — ein altslawischer Codex auf Tiroler Boden. Branko Marušič, IZ ZGODOVINE TRENTE. Nova Gorica 1980. Po treh letih je Goriški muzej ponovno izdal brošuro Branka Ma- rušiča Iz zgodovine Trente. Na dvajsetih straneh s fotografijami opremljenega zapisa spoznamo razgibano življenje doline Trente od prvih začetkov, izpričanih po zanesljivih srednjeveških virih, pa vse do danes. SPREMLJEVALEC SPOMENIKA REVOLUCIJI IN PADLIM BORCEM V ŠEMPASU. April 1980. Ob otvoritvi spomenika padlim borcem je Krajevna organizacija ZB NOB Šempas oz. odbor za postavitev spomenika revoluciji in padlim borcem v NOB iz Šempasa izdala 11 strani obsegajočo brošuro, v kateri je med drugim podan tudi kratek prerez zgodovine te vasi s poudarkom na taboru in revolucionarnem boju za svobodo. PO”POTEH OSVOBODITVE PRIMORSKE. Maj 1980. Ob letošnjem zboru pionirjev Jugoslavije, ki je bilo v Lipici, je izšla drobna, a vsebinsko bogata brošura z naslovom Po poteh osvoboditve Primorske. Dr. Metod Mikuž je podal jedrnat oris narodnoosvobodilne borbe v Slovenskem primorju (Borba za svobodo Primorske, str. 9-26), Nataša Urbanc je osvetlila delovanje pionirjev (Primorski pionirji v boju za svobodo, str. 27-36). Med krajšimi zapisi naj omenim prispevka Barbare Kampos - Kurirček iz tistih težkih dni (str. 37-38) in Franceta Bevka - Kraški pionirji. Brošura je opremljena s fotografijami in ima 57 strani. Vladimir Mušič. URBANIZEM - BAJKE IN RESNIČNOST. Ljubljana 1980. Avtor je delo, v katerem so zbrani zapisi o različnih urbanističnih vprašanjih, podnaslovih Zapisi na robu dvajsetletnega razvoja našega prostorskega načrtovanja. Vladimir Mušič je s svojimi analizami posegel tudi v primorski prostor; dotaknil se je problema hidroelektrarne Kobarid (Zaščitimo Posočje, Hidroelektrarna Kobarid) in problema koprskega trga (Analiza trga v Kopru: oblikovanje mestnega prostora). N, S. val njen največji sin — Ivan Trinko. V imenu društva in še posebno v imenu izletnikov se je Grudnovi zahvalila Ema Kerševan, izletniki sami pa z iskrenim pozdravom. Že v naslednji vasi, v Černetičih, pa je prevzel nalogo spremljevalca mladi domačin prof. Giorgio - Jure Qualizza ter nam tudi on lepo o-pisoval kraje, skozi katere smo se vozili. Posebno razveseljivo je bilo, ko nam je Qualizza pokazal v Tr-biju poslopje kolonije, kjer se med počitnicami zbere do 150 slovenskih otrok iz teh krajev. Tu se o-troci spoznavajo med seboj, govorijo v domači materini govorici in še kaj drugega. Res plemenita in koristna pridobitev za tamkajšnji mladež. Nenadna ploha nam je preprečila, da bi si na Kamenici ogledali ssrenjske plošče», ki je spomenik tisočletni prisotnosti Slovencev na tej zemlji. Zadnja leta se v avgustu na Kamenici zbirajo beneški Slovenci, katerim se pridružijo rojaki iz drugih krajev. Zadnja točka našega izleta — Stara gora — se nam je predstavila v vsej slikovitosti in prekrasen je bil razgled daleč naokrog. Toda glavna zanimivost tega kraja je starodavna romarska pot k Staro-gorski Materi božji. Prvotni nastanki Stare gore segajo daleč nazaj in se bere. da so Slovenci ob svojem prihodu našli kraj naseljen. V tamkajšnjem samostanu so bili najdeni stari rokopisi s slovenskimi imeni in zapisi ter jih zato imenujemo *Starogorski rokopisi*. Na Stari gori smo se poslovili od prijaznega Benečana Qualizze. Pozdravili in zapustili smo te res zanimive in lepe kraje ter se zadovoljni nad prijetnim doživetjem vrniti domov. Pred razhodom je bilo povedano, da bo naslednji društveni izlet verjetno proti koncu avgusta v Prešernovo Vrbo in na Bled. In ob konou naj še povemo, da sta se izleta udeležila tudi dva naša tržaška rojaka, izseljenca iz Avstralije. To sta zakonca Zora Benedetič in Bruno Pertot, ki sta bila, kot tisoči naših someščanov v povojnih letih, prisiljena zapustiti rodni kraj ter oditi v daljno, nepovezano deželo — s trebuhom za kruhom. Toda Zora in Bruno sta kot ptice selivke; vsakih nekaj let se vrneta v rodne kraje, da se spet navžijeta domačega okolja, govorice, pesmi, da se srečata s starimi znanci izpred vojnih let. Oba sta bila zelo zavedna, ona je pela v šentjakobski pevski skupini, on pa se je udejstvoval v štempiharski. Proti koncu poletja bosta spet odletela čez morje in mi vsi jima želimo, da bi se še večkrat vrnila med nas. LADO PREMRU Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu 6. Mednarodnopravna prepoved obstoja in delovanja diskriminacijskih organizacij Konvencija OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, katere stranka pogodbenica je Italija, v svojem ol 4 posebej določa obveznost držav, da uveljavijo takojšnje in učinkovite ukrepe zato, da izkoreninijo vsakršno propagundo in organizacije, ki temelje na idejah ali teorijah o superiornosti kake rase, naroda, etnične skupine ali jezika (ali inferiornosti drugih ras, narodov, etničnih skupin, je/ikovj. Posebej so države dolžne po tej konvenciji razglasiti za kaznivo dejanje sleherno širjenje idej, temelječih na rasni, etnični ali narodni superiornosti, oz. inferiornosti, sčuvanje k diskriminaciji, ter vsakršna dejanja nasilja ali spodbujanje k njim zoper kako rasno ali etnično (oz. narodno in jezikovno) skupino. Države so dolžne razglasiti za protizakonite in prepovedati vse organizacije, ki vzpodbujajo diskriminacijo ter udeležbo v teh organizacijah kaznovati. V ta okvir seveda sodijo vse tiste organizacije, ki občasno v Italiji uprizarjajo protislovenske izgrede in gonjo ali ki za takimi izgredi in gonjo stoje in jih o-mogočajo. Poudariti velja, da sta delovanje in propaganda zoper varstvene ukrepe v prid slovenske manjšine v Italiji v svojem bistvu delovanja in prizadevanje za ohranjevanje diskriminacije, torej zato o-čitno v nasprotju s čl. 4 Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Italija je sicer že na temelju spora zuma o premirju (čl. 30) razpustila fašistične organizacije v Italiji, kar je sicer dolžna tudi na osnovi čl. 27 Pariške mirovne pogodbe. Vendar, govoriti o tem, da ni v Italiji organizacij, katerih ideologija je v bistvu fašistična in diskriminacijska, bi bilo zapiranje oči pred očitnimi dejstvi. Take organizacije, ki jih na območju, kier živi slovenska manjšina, karakterizira prav vztrajno protislovensko, v bistvu diskriminacijsko delovanje, je Italija v skladu s čl. 4 Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, dolžna razpustiti in prepovedati in sodelovanje v njih kazno vati. 7. Mednarodni postopki za nadzor nad izvajanjem obveznosti Italije do slovenske manjšine Vzporedno z mednarodnopravnimi prizadevanji zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in preprečiti diskriminacijo, se je v mednarodni skupnosti hotelo zagotoviti tudi ustrezen mednarodni nadzor nad tem, kako države izpolnjujejo svoje obveznosti po tistih mednarodnih aktih, h katerim so pristopile. Jasno seveda je, da so možnosti mednarodnega nadzora omejene in skromne, saj se je pri vsakršnem prizade- vanju za mednarodni nadzor nujno vsakokrat trčilo ob suverenost držav. ■ V splošnem moremo danes govoriti o treh vrstah mednarodnih kontrolnih postopkov, temelječih na mednarodnih kon vencijah zoper diskriminacijo in konvencijah za zaščito človekovih pravic, torej tudi za zaščito manjšinskih pravic. To so postopki države zoper državo, postopki po sameznika zoper lastno državo in postopki obveznega pošiljanja držav mednarodnim organom. Nas seveda zanimajo le tisti postopki, ki pridejo ali bi mogli priti v poštev za zaščito pravic pripadnikov sloven ske manjšine v Italiji a) Poročila držav mednarodnim organom Italija je na temelju čl. 40 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah dolžna pošiljati odboru OZN za človekove pravice (Human Rights Committeei poročila o svojih ukrepih za uresničitev določil konvencije, torej tudi njenega čl 27, ki zagotavlja pravice pripadnikom etničnih in jezikovnih manjšin. Poročila pošiljajo države generalnemu sekretarju OZN, ki jih dostavi Odboru OZN za človekove pravice. Italija je bila dolžna poslati svoje prvo poročilo, glede na to, da je konvencijo ratificirala 15. 9. 1978, v reku enega leta od dne, ko je konvencija pričela za njo veljati, torej konec 1. 1979 ali najkasneje začetek 1. 1980; nato pa bo dolžna poročati periodično na zahtevo Gdooia za človekove pravice. Odbor za človekove pravice razpravlja o poročilu, pri čemer lahko člani odbora sestavljajo vprašanja in pripombe. Odbor o poteku in vsebini razprave o poročilih držav in danih pripombah poroča državam strankam konvencije in ECOSOC-u. V času pisanja pričujočega teksta poročilo Italije o njenih u-krepih za uresničevanje Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah še ni bilo v razpravi v Odboru OZN za člo vekove pravice. Ko bo, bodo mogli člani odbora postavljati vprašanja in pripombe tudi glede položaja in pravic pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in bi tako problematika Slovencev v Italiji prišla v mednarodno javnost. Po čl. 16 Konvencije OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah človeka, ki jo je prav tako ratificirala 15. 9. 1978, je Italija dolžna poročati preko generalnega sekretarja OZN ECOSOC-u o svojih ukrepih za uresn&eywje,,Jšflz}yencije in sicer v skladu s posebnim programom poročanja, ki ga določi ECOSOC. ECOSOC občasno poroča GS OZN o splošnih spoznanjih in ugotovitvah, kakršne izhajajo iz poročil držav in iz njihove obravnave v ECOSOC-u. Po čl. 57 Evropske konvencije o človekovih pravicah je Italija dolžna poročati o uresničevanju te konvencije na zahtevo generalnega sekretarja Evropskega sveta. MANJŠINE NA DRUGI TV-MREŽI V torek, 5. avgusta bo druga mreža italijanske televizije zvečer v času, ko sta bili do sedaj na sporedu oddaji «Galleria» in «Gulliver», začela s serijo oddaj, ki bodo govorile o manjšinah. Oddaja bo nosila naslov «TG 2 -Sestante* in jo je pripravil Ezio Zefferi. Devet tednov zapored se bo italijanska televizija vračala k temi manjšin, vendar ne bo obdelovala vse manjšine v Italiji in rekli bi le manjšine v Italiji, pač pa posveča to oddajo manjšinam na sploh, saj bodo na primer najprej razpravljali o albanski skupnosti v Kalabriji in o Kataloncih na Sardiniji, toda govor bo tudi o Acedianih v Quebecu, o Martini kancih, o Bretoncih, pa tudi o Portoričanih, ki predstavljajo obsežno kolonijo velikega New Yorka. Kot smo že rekli, se bo ciklus začel v torek, in sicer ob 20.45 z oddajo o sardinjskih Kataloncih. V naprednejše italijanske Kroge končno podpira miselnost, da v okvirih določene države lahko živijo tudi ljudje, ki nimajo z osnovno nacijo nobene zveze. Prišli so pač do spoznavanja, da je v Italiji pravzaprav več milijonov «1-talijancv, ki Italijani niso*. Strokovnjak za manjšine Salvi govori o obilnih treh milijonih Nemcev, Špancev, Slovencev, Albancev, Hrvatov, Kataloncev itd., ki živijo v okvirih Italije. Na severozahodnem delu Sardinije živi skupnost Kataloncev. Jezik, ki je še danes v rabi, je pravzaprav nekoliko arhaični jezik španskih Kataloncev. Sem so Katalonci prišli v 14. stoletju Plenum kulturnih delavcev OF (.Nadaljevanje s 5. strani) * v referati, ki naj bi še dodatno osvetlili Bevka kot človeka, borca, politika in pisatelja tudi z manj znanimi ali morda doslej še nepoznanimi izsledki. Prav bi bilo, da bi s koreferati sodelovali tudi zamejski slovenski kulturniki. 'tretji dan bi bil, kot že rečeno, namenjen ekskurziji v Beneško Slovenijo, kjer bi slovenski kulturni delavci prišli v stik z današnjo stvarnostjo v tem najbolj za-padnem delu slovenskega etničnega ozemlja. Kot je namen občasnih domicilnih srečanj borcev raznih enot narodnoosvobodilne vojske ohranjati in razvijati dragoceno dediščino narodnoosvobodilnega boja in jo prenašati na nove rodove, da črpajo iz nje navdihov in borbenost za današnje naloge, tako ima ta namen tudi Plenum kulturnih delavcev OF. Zato je težnja, da bi se poleg kulturnih delavcev starejša generacije, tiste, ki je delovala v okviru Osvobodilne fronte, plenuma udeležili tudi mladi kulturniški rodovi, ki naj bi tudi sami dali svoj delež pri obravnavanju teme o pomenu in vlogi Franceta Bevka in tem sodobnosti v slovenskem kulturnem prostoru na obeh straneh meje. Plenum kulturnih delavcev OF v Novi Gorici naj bi zato bil praznik slovenske kulture in odraz njene žive tvornosti v današnjosti. TOKRAT SO Sl ZAMEJSKI TABORNIKI IZBRALI VISOKO NAD POLJANAMI TABORNI DAN JE PESTER IN RAZU OLIK DA SE ZARES NE UTEGNEŠ DOLGOČASITI Prve dni je hudo motilo deževno vreme, vendar so to taborniki «veterani» prenesli Letos smo se na redni letni tabor odpravili v Poljansko dolino. Po taborniški navadi se vračamo na tiste taborne prostore, ki so nam ostali v dobrem spominu. E-den izmed takih prostorov je tudi Visoko nad Poljanami, tam smo taborili že v letih 1962 in 1973. Vasica Visoko je prav majhna, saj premore le štiri hišne številke, vendar je poznana zaradi Tavčerjeve domačije, kjer je pisatelj stanoval precej let. <,• Vremenu je nemogoče ukazovati in tako se do sedaj ne moremo preveč pohvaliti s pravim poletjem, z ‘izjemo zadnjih dveh tednov. Tako se je letos po dolgem času dogodilo, da smo morali postavljati tabor v dežju. Na taborni prostor smo prišli 9. julija, pred glavnino taborečih pa je že 7. julija prispela predhodnica, ki je bila sestavljena iz šestih tabornikov. Kljub nenaklonjenemu vremenu nam je uspelo, že- tistega dne postaviti vse šotore, medtem ko je predhodnica postavila kuhinjo in veliki šotor, ki ga taborniki imenujemo «štirideseterec» o-ziroma «kultumi dom*. Premagali smo torej vremenske neprilikc in postavili tabor, vendar je treba podčrtati dejstvo, da nam je to u-spelo zaradi pripravljenosti in znanja večine taborečih. Čeprav je srednja starost taborečih nizka (13 -14 let), velja za večino taborečih, da so pravi veterani, ko govorimo o opravljenih taborjenjih. Pri trinajstih ali štirinajstih letih so nekateri naši člani že pravi veterani, Prve dni tabora veljajo za najbolj naporne in utrudljive, saj je treba postaviti celo vrsto tabornih objektov; jambor, vhod, vodstveni šotor, ekonomski šotor, pripraviti zalogo drv, napolniti cisterno z vodo, urediti prostor za taborni ogenj itd. Šele nato steče normalni dnevni red, ki je uokvirjen med 7. in 22. uro, ko taborovodja zapiska večerno tišino. Taborni dan je pester in razno- lik, saj predvideva vsak dan kaj novega in dnevi na taboru kar hitro minevajo. Naj navedem nekaj iz aktivnosti na taboru: krajši in daljši izleti, šport in rekreacija (jutranja telovadba, panoge taborniškega peterobja, nočni pohodi, nočne igre, orientacijski pohod, veslanje s kajaki, lokostrelstvo, igre z žogo ipd.), delo v taboru, stiki s taborniškimi odredi, kopanje itd. Skratka težko se je dolgočasiti. Vso dejavnost na taboru vodi in usmerja taborno vodstvo, ki je bilo sestavljeno mesec dni pred taborom na podlagi prijav taborečih. Naše načelo je, da mora vsakdo po svojih močeh prispevati in pomagati taborni skupnosti. Zato je tudi taborno vodstvo precej široko, saj je letos obsegalo; starosto, taborovodjo, pet vodnikov, ekonoma in njegovega pomočnika, blagajnika, tajnika, dva kulturna referenta, dva športna referenta, dva gospodarja, bolničarja in referenta PTT. Vse to pa .opravljajo mlgdi ljudje, saj se morajo navaditi odgovornosti in dela v skupnosti. Tudi izventaboma aktivnost je bila precej bogata. Kar se tiče izletov, smo bili na Blegošu, Pasji ravni, Volbenku, Poljanah, Škofji Loki, Dražgošah in v Ljubljani. V Škofji Loki smo si ogledali stari del mesta (pod vodstvom domačih tabornikov), grajski muzej in tovarno hladilnikov; v Ljubljani pa Muzej ljudske re-tvolucije, halo Tivoli in spomenik na' Urhu. Skratka bilo je izletov za vse okuse. Poleg tege smo prišli v stik s taborniki odreda Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke ter taborniki odreda Vladimir Gortan iz Pulja, ki so taborili nekaj kilometrov od nas. Iz naštetih aktivnosti je jasno, da polagamo precej važnosti negovanju tradicij in idealov narodnoosvobodilnega boja (Dražgoše, Urh, Muzej ljudske revolucije), saj vsako leto na predvečer 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda leta 1941, priredimo slavnostni ogenj ter položimo venec na bližnji spomenik padlim. Letos je to bilo v Poljanah. V isto svrho je treba všteti še naše gozdne šole, ko skušamo informirati tabornike in tabornice o marsičem, kar se dogaja okoli njih. Leto« je bila serija gozdnih šol bogata, saj je poleg znanja iz taborniške tehnike in življenja v naravi obsegala vrsto snovi, ki zadevajo življenje in probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Seveda so bile gozdne šole deljene po starosti taborečih. Rad bi še omenil, da vsak taboreči opravi tri dežurstva v kuhinji in prav toliko nočnih dve-umih straž. Vse to spada v sklop vzgoje in utrjevanja mladih, da se naučijo samostojnosti in življenja v skupnosti enakopravnih. Še in še bi se dalo pisati o letošnjem taboru, saj se marsikaj pripeti na taboru, ki traja tri tedne, vendar mi je bil prostor skopo odmerjen, tako da sem navedel le nekaj značilnosti letošnjega tabora. Kaj več o letošnjem taboru bomo po vsej verjetnosti zapisali v «taborniški kotiček*. milan pahor Nedelja, 3. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.45 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 17.00 Non stop 18.15 Velika parada 18.30 Prigode: II fascino del rischio, il fa-šcino del nuovo 19.25 SKY: Tempelj zvezd - 5. epizoda 20.00 DNEVNIK 20.40 Operazione Tortugas - 1. del 21.35 Mash -' TV film 22.00 šoortna nedelja 22.45 Napoved programov za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.45 Komični filmi 13.00 DNEVNIK 2 - ob 13. uri 13.15 Družina Addams - TV film Prigoda nosi naslov «Karne-val v New Orleansu*. Ru-lotka družine Addams prejme prvo nagrado na veliki paradi, ki jo na pustni torek priredijo v New Orleansu. V prvem trenutku se zdi vse normalno in zelo mirno toda njihovo sodelovanje na povorki služi tudi za odkritje tolpe tatov. Tatovom je uspelo najprej zvreči sum na Addamsove, ti pa se poženejo na resno delo, da bi odkrili prave kriv- CG. . 16.30 DNEVNIK 2' -Konec olimpijade 18.55' Matt Helm - TV film Kapetan .Jack Horte in polkovnik Den Sydom . sto že dolgo v službi pri letalstvu. Harte je pilot. Družba pa se zapiete v neko tihotapstvo, ki ga vodi odvetnik Oren Bate. Ko se zadeva odkrije, preostane le ena pot-beg. Sydon Se ro nekem atentatu skrije. Njegova hči Paola pa natome MaVa, da bi našel očeta. Ko je Sydon izgubil vse svoje premoženje, si zamisli drzen na-črt. 19.50 DNEVNTK 2 - Odnrti studio 20.00 DNEVNTK 2 - Nedelja sprint 20.40 Včeraj in danes 22.00 DNEVNTK - Dossier 22.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti avgusta 1980 Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 in 22.15 Olimpijske igre 19.20 Glasbeni program 21.40 Kako nastane umetniško delo JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.25 Viking Viki 10.50 Ugrabljen - mladinska nadaljevanka 11.15 Čez tri gore 11.45 Odpisani - TV priredba 13.00 Kmetijska oddaja 14.0(1 Poročila 14.45 Potopljena mesta: Agruvium 15.35 Ilatari - film 18.25 Slovesni zaključek OI 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik 21.00 Zgodbi z morja - TV drama Zagrebško dramsko uredništvo je v oddaji «Zgodbi z morja pripravilo dve zgodbi iz mornarskega življe .ja. V prvi z naslovom «Pismo mornarju* avtor Bruno Pro-faca razmišlja o mornarju na trgovski ladji, ki ga doma čaka mati in dekle. V drugi zgodbi, ki ji je Bruno Profaca dal naslov (Zadnji dan» je govor o dnevu, ko ladja premaguje svojo zadnjo pot. Na njej sta še star mornar in njegov pes. Ob slovesu se starec spominja svojih osmih tovarišev mornarjev, katerih like sam tudi nazorno predstavi. Vseh devet vlog odlično i-gra Ivica Vidovič. 22.00 Gospodarske vezi 22.45 Jazz na ekranu Koper 19.55 Olimpiada 22.00 27. kanal 22.15 Nedelja v mestu Avray -film Zagreb 14.30 Mladinsici film 19.40 Liki revolucije 21.00 Nori dnevi - film 22.25 Zabavno glasb, oddaja ŠVICA 18.10 Privatna tajnica - film 20.20 Mednarodni festival filma 20.45 Priietno ob glasbi 21.45 Obiskovalci - 5. del TRST A C.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Godalni orkestri; 10.10 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.(K) Mladinski oder: «Bli»k nad Pacifikom*. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Na počitnicah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kulturni dogodki; 15.00 Kdo ie na vrsti? 15.30 Glasbeni popoldan; 17.00 Rezervirano za. . . šport in glasbo; KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.00, 14.30, 20.00 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.45 Danes je nedelja; 10.00 Z nami je; 10.30 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Festival-bar; 11.32 in 14.33 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz Pičice na i; 14.00 Avto story; 15.00 Free show; 14.30 Evelyn «Champagne» King; 16.00 Stisk roke; 16,15 Nedeljske popevke; 16.30 Koncert; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih; 18.30 Plošče; 19.15 Poje Ray Charles; 18.30 Vival-dijeve in Tartinijeve skladbe. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 - 9.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 8.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.45 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na o-bisku; 16.15 Poje Jože Kobler; 17.00 Nepozabne narodne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 15 minut s skupino Black B.vrds; 18.00 Primorska poje 80'; 18.30 Za vsakogar nekaj. RADIO 1-w, 8.00, KV It), 13.00. 19.(lO ''Pohodila; . 6.00 Glasbeno pi^fcUipije; 7-00 in 8-40-Glasba za praznični dan; 11.00 Rafly; 14:00 Jazz; 14,30 Gliis-■ beni program; 20.02 «La serva j padrpna*, opera; 21.03 «S-eviljski brivec* - opera., , RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Klasična in lahka glasba; 8.15 Danes je nedelja; 9.35 Poletni program; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Tisoč popevk; 14.00 V nedeljo vsi skupaj; 20.50 Poletni večeri. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00 Poročila; 5.30 - 9.00 Dobro jutro!; 7.15 Da-les je nedelja; 8.00 Jutranja kro-tika; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki; 9.07 Radijska igra; 9.48 Sklad-be za mladino; 10.05 še pomnite, niši!; 11.05 Lahka glasba; 12.00 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14,50 Pihalne godbe; 15.05 Fran Milčinski: Humoreska; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji: 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Priljubljene melodije; .8.50 - 19.33 Radijska igra; Inšpektor Ris ne miruje; 19.33 Na zgornji polici; 20.00 Primorski dnevnik; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Mozaik melodij; 01.05 - 5.30 Nočni program - glasba. ■■■■■■■ \l/ Ponedeljek, 4. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK 17.00 Non step 18.15 Sveže, sveže 18.30 Woobinda 19.20 Heidi 20.00 DNEVNIK 20.40 Sto mož in eno dekle - film Patricia je zelo mlada glasbenica, ki pa je brez dela. Spozna se z ženo bogatega poslovnega človeka, ki ji obljubi, da bo finansirala orkester 100 glasbenikov, kolegov njenega očeta, ki so vsi brez dela. Ko se ta velika godba zbere in se začno vaje, se zve, da je bogata gospa odpotovala v Evropo. V teh težavah dekle prosi njenega moža, naj bi on prevzel finančne obveznosti, česar pa mož noče in tedaj se dekle zateče kar k slovitemu dirigentu Štokovske mu, ki je trenutno v New Yorku. 22.05 Posebnosti Dnevnika 1 22.50 Koncert Eugenia Rermata Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Jazz - poletje 17.00 Prigode barona Trencka -1. del Mladi baron Trenck je zelo pameten, hkrati pa znan za radi svojega ničkaj simpatičnega značaja. In vendar se priljubi 'pruskemu kralju Frideriku II., ki ga namerava usmeriti v vojaško kariero. Toda med Trenckom in kraljevo sestro Amalijo se razpletejo odnosi, ki so Trencku usodni. Friderik ne pusti svoje sestre izpred oči in io prisili, da se Trencku odpove. 18.15 Dokumentarec 18.30 DNEVNIK 2 Športne vesti 18.50 Tigrove brigade - TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Storia di Pablo - 2. in zadnji del Smo v dobi španske državljanske vojne. V Rimu, orav-zaprav v njegovem podzemlju se pletejo uporniške akcije. Pablo. ki je prispel iz Turina, dobi zaposlitev pri Gini. Nekega dne delavci, s katerimi se Pablo druži, ga prosijo, naj sprejme rod streho človeka, ki ga išče policija. Zadeva pa se od krije in Pabla aretirajo. Ko ga izpustijo spet mora v Turin, kamer mu sledi tudi Gina. 22.10 Glasbena oddaja s Claudiom Villo Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Gianni in Pinotto 19.20 Genova; mesto energije 21.35 Ko je začela televizija ‘la., črnuško življenje Je lepo in bogato. Na taborjenju se mladi človek veliko nauči, saj si gozdne šole kar sledijo. Kadar je vreme lepo, se vse to vrši na odprtem, če pa je vreme grdo, se taborniki zberejo v velikem šotoru, ki mu pravijo tudi (kulturni dom» (Foto: Egon) Jugoslovanska televizija od 5. do 9. avgusta 1980 TOREK, 5. avgusta LJUBLJANA 18.50 Colargol, lutke; 19.05 Jug. naredi v pesmi in plesu; 19.45 Po sledeh napredka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Popisani državljan in tiha diktatura računalnikov dok.; 21.40 Dnevni Turbinovih; 23.10 Braziljski večer na festivalu. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 O-troški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.45 Dnevnik; 21.00 Deklica iz umetne svile, film; 22.30 Aktualna tema; 23.00 Narodna glasba. SREDA, 6. avgusta LJUBLJANA 19.05 Naša pesem 80; 20.00 Ne prezrite; 20.30 Dnevnik; 21.05 I-gre brez meja; 22.25 Godba brez not; 22.55 V znamenju. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.45 Dnevnik; 21.00 Vstopnica za pekel, film; 22.20 Beograd včeraj in danes; Zemun. ČETRTEK, 7. avgusta 19.05 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.45 Življenje v Rijeki Crno-jeviča; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: šesti avgust; 22.50 V znamenju. KOPER 19.50 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.45 Dnevnik; 21.00 Torišče prekletih - film; 22.30 Politična oddaja; 23.00 Glasba brez meja. PETEK, 8. avgusta LJUBLJANA 19.00 Leti, leti pikapolonica; 19.15 Aliče v čudežni deželi; 19.45 Tri srca - Radenci 80; 21.00 Ja- dranska srečanja; 22.20 Blakovih sedem, film; 23.25 Nočni kino: Lilith. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.45 Dnevnik; 21.00 Divja leta, film; 23.00 Maček, nadalj. SOBOTA, 9. avgusta LJUBLJANA 17.50 Klic divjine, film; 19.30 Sedem izgubljenih bankovcev, na-clalj.; 20.10 Zlata ptica; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nieholas Nickleby nadalj.; 22.15 Notranje življenje Daisy Clover - film. KOPER 29.00 Otroški kotiček: 20.15 Stičišče - 2 minuli; 20.45 Dnevnik; 21.00 Dvoboj vohunov - film; 22.30 Soldat - TV film. avgusta 1980 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.15 roročila 19.20 Vrtec na obisku: Gradimo mesto Živ žav V lepih poletnih mesecih preživljajo otroci veliko ur na svežem zraku, pa naj gre za sosednji vrt, za igrišče ali kak travnik, kjer se igrajo najrazličnejših iger ali Pa iz najrazličnejšega materiala postavijo pravo pravcato naselje, ki s pomočjo njihove fantazije zaživi. Tako si iz lepenke, polivinila in drugega materiala celjski otroJ ci postavijo svoje mesto Živ žav. 19.45 Mladinska oddaja 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik 21.00 Liberanovci - TV film Dolina Neretve je doživela velike novosti, ker so jo močno meljorirali. Velike spremembe so prispevale tudi k povsem novemu načinu življenja. O tem kako se družbene spremembe odražajo v današnjem življenju, v današnjih ljudeh, ki so pravzaprav glavni dejavnik vsega. bo spregovoril zagrebški televizijski film z naslovom «Liberanovi». Film predstavlja družino U-beranovih in sicer očeta Li-berana, mater Jurko ter njuna dva sinova. Oče Liberan skuša ohraniti star način življenja, ki je poln davnih lepot, sin Božo pa se ogreva raje za novosti, ki prav tako prinašajo nove lepote. Sin Grga sicer razume očeta in brata in skuša med njima posredovati, da bi bil v družini mir, vendar pa tudi on ne more preprečiti proprada-nja starega načina življenja, konkretno stare oblike vaške patriarhalne družine. Film «Liberanovi* je v celoti posnet v pristnem okolju vasi Vid v dolini Neretve pri Metkoviču. 95 Portreti: F.sad Mekuli 22.50 V znamenju 23.05 Braziliski večer na festiva lu v Montreauxu Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 21.00 Nacionalna klasa - film 22.30 Baletni večer Zagreb 19.15 Otročka oddaja 19.30 Šola za junake 19.45’ Mladinska oddaja 20.30 Dpevnik 21.00 Krojač - TV drama 22.30 Glasbeni tmutek 22.25 Kultura v objektivu 23.25 Umetniki - borci: Miroslav Špiler ŠVICA 19.10 Poletni programi za otroke 20.10 Jimmy Dayton’s Bonanza 22.40 Livietta e Tracollo TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentaln-' solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 15.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni popoldan; 16.00 Bratje, le k soncu, svobod:!; 16.5J Deset minut z orkestrom Wernerja Miil-lerja; 17.10 Skladbe za solistično violino; 18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.20 Horoskop; 10.00 Z namii je...; 10.15 Festivalbar; 10.33 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.03 Glasbeni tre- nutek; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Mala diskoteka; 15.33 Prijetno v glasbi; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.45 Poje zbor Rosalpina iz Bolzana; 18.00 Poslušajmo jih; 13.32 Srečanje z opero; 19.32 Jug. popevkarji. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 8.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Re- klame; 14.00 Otvoritev; 14.05 Stoji, stoji Lipica; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Za ključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 19.00 Po ročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.20 Filmska glasba; 11.00 Štiri četrtine: 13.15 Samo glasba; 15.30 Errepiuno - poletje; 17.00 Patch-work; 18:35 Mladina in ’ glasba: 19.55 Opereta; 22.30 Včerajšnja in jutrišnja glasba. RADIO 2 6.30, 7,30, 8.30, 9.30, 11.30, 13.30. .16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.1«' do 9.00 Dnevi; 9.32 Luna v vod njaku; 11.32 Tisoč popevk; 13:44 Sound - Track; 15.00 do 18.50 Čas poletja; 19.50 Plošče; 20.30 Poletni večeri. LJUBLJANA 7.00, 7-30, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00. 13.00, 15.00 Poročila; 5.50 Dnevni koledar; 6.00 Dobro jutro; 6.15 Olimpijske igre - Moskva 1980; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje; 9.40 Pesmice na potepu; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10.35 Turistični na potki; 11.05 - 11.35 Rezervirano za. . .; 11.30 - 11.50 Poletno branje; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Pojo amaterji in zbori; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabarna glasba; 17.00 (Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali: 20.00 Radijski dnevnik; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z. . .; 21.00 Novi posnetki simf. orkestra; 22.05 Poletni divertimento; 23.00 Našim rojakom po svetu; 23.15 Informativna oddaja; 23.30 Popevke; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Za ljubitelje jazza. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 3. avgusta 1980 22. OLIMPIJSKE IGRE MOSKVA, 19. JULIJ - 3. AVGUST 1980 16. DAN Zlato tudi za Olivo in Kačarja Največ uspeha pa je na boksarskem turnirju dosegla Kuba, ki je zmajala v več kot polovici kategorij Kubanska boksarska reprezentanca je v zaključnem dnevu o-limpijskega turnirja doživela pravi triumf: v enajstih kategorijah je beležila k«r 6 zmag in osvojila dve srebrni kolajni (dve bronasti pa si je zagotovila že v polfinalu). Med peti-hti ostalimi zmagovalci pa je treba Postaviti poleg enega Bolgara, Sov-3®ta in Nemca še Jugoslovana Ka-^firja in Italijana Olivo. Glavni poraženci finalnih dvobojev so bili Vsekakor domači boksarji, ki so nekaj dvobojev izgubili zelo nesrečno (dvakrat zaradi poškodbe), v glavkom pa naleteli vedno na izredno •Počne Kubance. Ravno domačin Sabirov je začel z blatom v minimušji kategoriji, ko Je v izenačenem dvoboju premagal Kubanca Ramosa. Toda v mušji kategoriji je pri-*lo do prave drame. Mirosničenko Je začel v velikem slogu proti Bolgaru Lesovu, osvojil prvi krog, v drugem pa plačal posledice polfi-nalnega dvoboja proti Madžaru Va-radiju: odprla se mu je nezaceljena rana in sodnik je tekmo po dvakratnem zdravniškem posredovanju prekinil. V enem najslabših dvobojev je Rernandez v bantam kategoriji odpravil Venezuelca Pinanga, kateremu so trdi nastopi v prejšnjih ko-Jjh pustili le še malo moči. V polfinalu je Romuna Cipereja premagal po težki borbi. Zelo lep je bil dvoboj med Kubancem Horto in Nemcem Finkom v Peresni kategoriji. Kljub predvidevanju je Nemec z zelo borbenim nastopom onemogočil nasprotniku, da bi izkoristil svojo tehnično premoč in ga v vseh treh krogih nadigral. Še najbolj dramatično pa je bilo v lahki kategoriji. Kubanec Herre-ra, eden najbolj proslavljenih boksarjev, je pozabil na svoje tehnične vrline in se je zakadil v domačina pemjanenka, ki je s svojim čistim boksom zapustil dosti boljši vtis. vendar pa je bilo tudi na njegovem obrazu veliko sledov prejšnjih borb (zdravniki so mu le nekaj ur pred dvobojem dovolili nastop). V tretji rundi je začel močno krvaveti in S(>dnik ga je kljub očitni-in zaslužni prednosti predčasno ustavil. Gledalci se s tem niso strinjali in •*> v nadaljevanju glasno žvižgali kubanskim boksarjem. Italijani so dvoboj med Olivo in Konekbajevim dolgo pričakovali. Gre za boksarja z enakimi značilnostmi, tehnikoma z močnim a ne odločilnim udarcem, ki v glavnem gradita zmage z dolgoročnim delom. Kot pred dvema letoma v Koln sta bila tudi tokrat zelo ize načena, tako da včerajšnja Olivina zmaga pušča ravno toliko dvomov kot prejšnja Konakbajeva. Pred vsem zato (in zaradi večje prizadevnosti v zadnji rundi) je Oliva zasluženo zmagal, pokazal pa je tudi veliko značilnosti, saj je bil v drugem kolu Italijan že v hudih težavah. Naslednji dvoboji so bili pravzaprav najlepši. Aldama je v vvelter kategoriji premagal Ugandca Mu gabija, ki razpolaga z izrednim u-darcem (knockoutiral je med drugimi tudi Bogujeveija), zmagovalec pa je pokazal predvsem večjo raznolikost v udarcih. Sovjetski boksarji so v naslednjih dveh dvobojih doživeli dvojno razočaranje. V superwelter kategoriji je v dvoboju tipičnih fighterjev Kubanec Martinez premočno premagal sicer odličnega Koškina, še bolj o čitno pa je Gomez zadal poraz s strahovitim nizem udarcev Viktorju Savčenku, ki je samo zaradi izredne hrabrosti in požrtvovalnosti dvoboj končal na nogah. V srednjetežki kategoriji so pri- mm** Patrizio Oliva šli na račun Jugoslovani. Novosad čan Slobodan Kačar je nastopil jirfoti trdemu, čepfav manj tehničnemu Poljaku Skrčku. V prvih dveii krogih je sicer prikazal čistejši boks in zadal nasprotniku več u-darcev, nekajkrat pa bil tudi v težavah zaradi udarcev, ki mu jih je telesno močnejši Skrzasz tu pa tam dodal. Do odločitve je tako pri- KOLAJNE V BOKSU KUBA 6 2 SOV. ZVEZA 1 6 NDR 1 0 BOLGARIJA 1 0 JUGOSLAVIJA 1 0 ITALIJA 1 0 POLJSKA 0 1 VENEZUELA » 1 UGANDA 0 1 ROMUNIJA 0 0 MADŽARSKA 0 0 SEV. KOREJA 0 0 IRSKA 0 0 GUJANA 0 0 VEL. BRITANIJA 0 0 ČSSR 0 0 šlo v tretjem krogu, ko je Poljak začel čutiti vsoto zadobljenih udarcev. Kačar je kljub utrujenosti obdržal več prisebnosti in mu je 45 sekund pred koncem z zaporednimi udarci -zadal prvi knockdown, le 20 sekund kasneje še drugega in je s tem dokončno prepričal sodnike (razen Avstrijskega, ki je neverjetno dodelil zmago Poljaku). S tem je Slobodan dosegel še več kot brat Tadija, ki je v isti kategoriji osvojil bron v Montrealu. Do razočaranja pa je prišlo v težki kategoriji, kjer je Stevenson DANES TV LJUBLJANA 18.25 prenos slovesnega zaključka iger RAI 2 14.30 kon jeništvo, zaključek sledi slovesni TV KOPER 19.55 slovesni zaključek iger DOBER SPREJEM VAM ŽELI sicer premagal domačina Zajeva, vendar je tudi pokazal, da je vrhu nec kariere že za njim. Rekli bi celo, da mu je pri zmagi precej pomagal sloves, ki ga oživa, saj bi po kriteriju, ki so ga na olimpijskih igrah tolikokrat uporabljali (to je pri nagrajevanju prizadevnosti), Zajev lahko tudi dosegel kaj več. H halo Angelo Starc ima v varstvu športne naprave stadiona «1. maj*. Kdor ga pozna, ve, da je po postavi gladko n teiki kategoriji. «Kaj bi storil če bi se nenadoma zbudil v ringu?* »Bi se branil!* «Bi si upal v boj z boksarji, ki tehtajo kakih 50 kg?* tTudi s tistimi do 65 kg.» «Kaj pa bi na igrah najraje delal?* uigral nogomet ali nastopal v a-tletiki.* Običajno imajo športniki pred nastopom veliko tremo, še večjo pa imajo gotovo tudi njihovi svojci, ki pred televizorjem sledijo nastopu svojega družinskega člana. Kdo bi se zato čudil, da je tudi v družini Patrizia Olive, pri kateri so se, kot je v Neaplju navada, včeraj zbrali vsi sosedje, po mrzličnem pričako-nju in tesnobi med dvobojem prišlo po sinovi zmagi do nepopisnega veselja. Kako radosten je bil ta trenutek kaže tudi naša slika (Teiefoto AP) Tudi finale nogometa razočaral Češkoslovaška je v neprivlačnem srečanju odpravila NDR z Padel je zastor nad enim izmed tehnično najslabših tekmovanj letošnjih olimpijskih iger, nad turnirjem v nogometu, kjer je ekipa Češkoslovaške v velikem finalu premagala moštvo NDR z 1:0. Tekma sama je bila taka kot res ves turnir: bila je slika športa, ki svoje velike popularnosti in razširjenosti marsikdaj tehnično ne u-pravičuje. Če smo prejšnje dni zapisali, da Jugoslovani s svojo igro niso blesteli, da Sovjeti niso navdušili, moramo zdaj beležiti prav tako nezanimivo in bledo igro NDR, delno pa tudi čehoslovakov. Včerajšnje tekme ni poživil niti zmagoviti gol Svobode v 77. min., ki je potrdil terensko premoč »belih* KOLAJNE V KAJAKU - KANUJU SOV. ZVEZA 4 2 2 NDR 4 1 2 ROMUNIJA 1 2 2 BOLGARIJA 1 2 2 MADŽARSKA 1 1 l ŠPANIJA 0 1 1 AVSTRALIJA 0 1 0 FRANCIJA 0 1 0 Atletika: vse bolj važno je zmagati, ne le sodelovati Izreden uspeh Sovjetske zveze - Tehnična vrednost rezultatov zaradi bojkota ni bistveno trpela . Z res izrednim zadnjim dnem se Je atletika od OI poslovila imenitno. po končanih tekmovanjih pa lahko podrobneje pregleda rezultate, ''azrnerje sil, tehnične novosti in drugo. Na kraljico iger je bil dalj časa Usmerjen pogled zaradi odsotnosti nekaterih držav. Uspeh bojkota v stletiki bi pomenil uspeh Dojkota *Ploh Iz tehničnega vidika smer. v b;stvu so na igrah kolektivno manjkale ZDA z vsem svojim po lencialom, ki ni več izreden# je pa vedno velik. Odsotnost ZRN jo Pomenila odsotnost 2 do 3 atletov, Zrelih za kolajne, od katerih eden zlato. Kenija, kot afriška vele Sl*a ni predstavila na startu nekaj ?vojih tekačev, od katerih naj bi “Pel le Rono (pod pogojem najbolj-Se forme) možnost za zmago. Razdelitev kolajn odsotnim drža Vani bi dala po vsej verjetnosti riate predstavnikom ZDA v obeli mldh čez ovire (obakrat v škodo NGR), v metu diska (v škodo SZ), ®Uo kolajno pa bi lahko prišteli Američankam v enemu od hitrih «kov na 100 m in 200 m (v škodo ^ ali NDR). Razdelitev na papi 'JU bi torej dala ZDA samo štiri ki bi bistveno ne slabite o Računa tako SZ, kot NDR. Možno ~*ato ZRN (moška višina) je itak P°gojeno od svetovnega rekorda v fpj panogi, zmaga Kenijca Rona Prišla lahko samo na 3000 m peeple, kjer je bila konkurenca re-ativno slaba zaradi splošne krize, p J« ta panoga že vrsto let doživ ‘Ja. Sicer pa ni Rono več tisti fari •astični tekač, ki je pred časom ?mlel vse svetovne rekorde. Boikoi Je torej skoraj ves tu. Tu pa tam Pride v poštev še posameznik iz tr ®u druge države. V celoti, oi tej razdrobljeni in težko preverljivi konkurenci lahko prisodili od 1 do 2 zlati kolajni, v glavnem na račun presenečenj, ki se na vseh OI dogajajo. Tehnično je torej bojkot v atletiki povsem izostal. RAZMERJE MOČI Velik zmagovalec iger je bila SZ, ki je osvojila kar 15 prvih mest in je torej popravila izkupiček izpred 20 let, ko je v Rimu osvojila 12 zlatih, vendar na podlagi tedanje premoči v ženski konkurenci. Velik uspeh SZ ni presenečenje. S povrat kom na nekdanja mesta je začela že pred leti in do izraza je prišla predvsem na zadnjem EP v Pragi SZ se je v moški konkurenci pred stavila z mogočno ekipo v tehničnih panogah, z dobro vrsto v hitrih te k h in s popolno praznino v tekih na srednje in dolge proge. Ženske so bile šibke le v višini. NDR -sicer 11 zlatih kolajn! — je nekako slabo uspela. Nemci so računali na 15 prvih mest. Značilna je ra to državo izguba tekmovalcev, ki se znali predvsem zmagovati in matij dosegati rezultate. Običajni lepi vtis so zapustili Angleži (tokrat tudi Italijani), drugi pa so pobrali res sa mo drobtinice, čeprav zlate. TEHNIČNA OCENA Velika atletska tekmovanja (01 in evropska prvenstva) že dalj časa niso več priložnost za serijsko doseganje rekordov. Kvalifikacije, predteki, polfinali in nato finali so preveliko breme, da bi imeli atleti na voljo dovolj moči za vrhunski dosežek. Jasno so vse njihove misli usmerjene samo v uvrstitev. »Važno je zmagati* (in ne sodelovati) je torej načelo vrhunskega tekmovalca, ki olimpijski duh prepušča tekmo valcem, ki na OI prihajajo le za nagrado. Svetovn;h rekordov je bile letos 6 (tri za moške in tri za ženske). Nekaj je bilo tudi evropskih, državnih pa niti ne štejemo. V Mon trealu je bilo doseženih vsega 8 re kordov, enakomerno razdeljenih med fante in dekleta. TAKTIKA Nadomestilo (seveda ne preveč privlačno) za rekorde je postala Lak tika, nujna prav zaradi prevelike o bremenitve s predteki. V Moskvi so morali tekači na 5000 m povsem odveč teči pred finalom dvakrat, isto pa tudi specialisti v steeplu. Pravi! na strategija je tako dobila važno mesto v pripravah tekačev se v velikem števil" primerov r—v... kut zmagovito oiužje. TRETJI SVET Države v razvoju (ali nerazvite) so tokrat dosegle manj. Poleg Etiopije in Tanzanije je v boj posegla samo še Kuba, ki pa se športno že prišteva k razvitim. In prav Kuba je dosegla manj kot so predvidevali. K temu poglavju so navadno spadali tudi talenti, žal pa jin ni bilo veliko iz tega konca. Iz Afrike moramo vsekakor omeniti dolgopro gaša Kebirja (Etiopija), ki je bil na 10000 tretji, vendar smo imeli vtis, da ‘je bil Milan Janič na progi 5C0 v K-l četrti, je na enkrat daljši progi razočaral in povsem odpovedal. To pot je hotel preveč in poskušal se je držati izrednega tempa vzhodnega Nemca Helma in mu je v zadnjih 150 m povsem zmanjkalo moči. S prvega mesta je drknil na skromno 7. in prehitel ga je tudi Italijan Perri, ki je veliko boljše porazdelil moči in je bil na startu veliko bolj previden. Tako je obtičal na 5. mestu. V kanuju enosedu je bil Matija Ljubek 8. torej za mesto boljši kot na 500 m. Tako Ljubek še zdaleč ni ponovil uspeha iz Montreala, ko je bil prvi in drugi. Vsekakor pa je bil Ljubek skupaj z Nisovičem blizu bronaste medalje v C-2, saj 5. Urdlovec - Kubiček (CSSR) 6. Dopierala - Pinczura (Poljska) K - 1 (1000 m) 1. Helm (NDR) 2. Lebas (Fran.) 3. Birlabeanu (Rom.) 4. Sumegi (Avstral.) 5. Perri (It.) 6. Masar (CSSR) 7. Janič (Jug.) 8. Ferguson (Niz.) K- 2 (1000 m) 1. Parfenovič - Čukharaj (SZ) Szabo - Joos (Madž.) se jima je izmuznila bronasta ko- lajna samo za dve stotinki sekun- de. REZULTATI C - 1 (1000 m) 1. Lubenov (Bolg.) 4’12”38 2. Postrekhin (SZ) 413 ”53 3. Leue (NDR) 4'15”02 4. Dvorak (ČSSR) 4T5”25 5. Varabiev (Rom.) 4'16”68 6. Gronlund (Fin.) 4T7”37 7. Falk (Šved.) 4’20”66 8. Ljubek (Jug.) 4’22"40 C- 2 (1000 m) 1. Potzaichin - Tomasimionov (Rom.) 3’47”65 2. Heukrodt - Madeja (NDR) 3'49”93 3. Určenko - Lobanov (SZ) 3’51”28 4. Ljubek - Nisovič (Jug.) 3'51"30 KOLAJNE TRST (Induilrljtka cona) DO M JO, 132 - Tal. I7f»71 SOV. ZVEZA 80 66 44 NDR 47 37 42 BOLGARIJA 8 15 15 KUBA 8 7 5 ITALIJA 8 3 4 MADŽARSKA 7 10 15 ROMUNIJA 6 6 13 FRANCIJA 6 5 3 VEL. BRITANIJA 5 7 9 ŠVEDSKA 3 3 6 FINSKA 3 t 4 POLJSKA 2 14 15 ČSSR 2 3 9 JUGOSLAVIJA 2 3 4 AVSTRALIJA 2 2 5 DANSKA 2 1 2 ETIOPIJA 2 0 2 BRAZILIJA 2 0 0 ŠVICA 2 0 0 ŠPANIJA 1 3 2 AVSTRIJA 1 2 1 GRČIJA 1 0 0 BELGIJA 1 0 0 INDIJA 1 0 0 ZIMBABWE 1 0 0 SEV. KOREJA 0 3 2 MONGOLIJA 0 2 2 TANZANIJA 0 2 0 MEHIKA 0 1 2 NIZOZEMSKA 0 1 2 IRSKA 0 1 1 VENEZUELA 0 1 0 UGANDA 0 •* 1 0 JAMAJKA 0 0 3 LIBANON 0 0 1 GUJANA 0 0 1 1:0 3’52”50 3’53”01 3’48' ’77 3'50"20 3’50"49 3 50''63 3'51”95 3 52”10 3'53”50 3'53"78 3'26”72 3'28’’49 Misione - Menendez (Šp.) 3'28"66 Guira - Tiču (Rom.) 3 28 ”94 Hempel - Nolte (NDR) 3’3P'02 Marrero - Cinill (Kuba) 3'31"12 K - 4 (1000 m) 1. Helm, Olbrich, Marg, Duvigneau (NDR) 3'JL3”76 2. Zafiu, Diha, Geanta, Esanu (Rom.) 3T5"35 3. Borisov, Milenkov, Kristov, Manev (Bol.) 3'15"45 4. Oborski, Koltan, Welma, Sledzievvski (Polj.) 316 ”33 5. Deme. Tatkai, Kosztyan, Sztaniti (Madž.) 3’17”27 6. Baroun, Berard, Boccara, Lefoulon (Fr.) 3’17"60 Bron za Italijane tudi v lokostrelstvu Lokostrelci so včeraj izstrelili svoje zadnje puščice. Tekmovanje, ki se je odvijalo tudi med hudo ploho, je bilo napeto in izenačeno. V boju za kolajne je prijetno presenetil Italijan Giancarlo Ferrari, ki je bil po tretjem dnevu šele deseti, a se je včeraj po vrsti izredno točnih serij prebil na odlično tretje mesto in osvojil četrti bron za Italijo. Olimpijski zmagovalec je bil po strelih z razdalj 50 m, oz. 30 m mladi Finec Tomi Poikolainen, medtem ko je razočaral drugi Italijan Sante Špiga-relli, ki je ob koncu zasedel 14. mesto. Presenetljiva je tudi uvrstitev edinega jugoslovanskega lokostrelca Zorana Matkoviča, ki se je včeraj prerinil na končno 11. mesto. V ženski konkurenci ni imela u-streznih nasprotnic Sovjetinja Keto Losaberidze, medtem ko »azzurra* Franca Capetta s svojim končnim desetim mestom ni bila zadovoljna. MOŠKI 1. Poikolainen (Fin.) 2. Izačenko (SZ) 3. Ferrari (It.) 11. Matkovič (Jug.) 14. Spdrarelli (It.) ŽENSKE 1. Losaberidze (SZ) 2. Butuzova (SZ) 3. Meriluoto (Fin.) 10. Capetta (It.) 2.455 2.452 2.449 2.410 2.405 2.491 2.477 2.449 2.342 DREVI ZAKLJUČEK Olimpijsko naselje se prazni, Drevi, ko bodo atleti imeli za sabo še zadnjo preizkušnjo (v jahanju Kopen*, edini disciplini, kjer se tekmovanje še ni zaključilo), bodo na Leninovem stadionu ugasili olimpijski ogenj. Slovesnost se bo pričela ob 19.30 (18.30 po italijanskem času), vendar se bo mimohoda udeležilo samo šest predstavnikov iz vsake reprezentance. Verjetno bo zanj manj zanimanja kot ob otvoritvi, ko je ljudi gnala• radovednost, kako bodo nekatere države izrazile svoj protest proti sovjetskemu vdoru v Afganistan. Tedaj ta protest svečanosti ni bistveno motil, nasprotno, marsikateremu atletu je pustil grenkobo v ustih, ko ni mogel korakati za svojo zastavo, in pozneje, ko je moral namesto državne himne poslušati le olimpijsko himno. Število zastopnikov posameznih držav so okrnili predvsem iz varnostnih razlogov, da bi se lažje izognili morebitnim protestnim akcijam (spomnimo se prizora iz Montreala, kjer je neki nagi moški štrigal med kanadskimi plesalkami). Kot je že običaj, bodo prvo ponesli grško zastavo, zadnja pa bo zastava države gostiteljice, nakar bo sledil sprevod tekmovalcev. Po izvajanju grške. sovjetske in olimpijske himne, dviganju zastav (grške, sovjetske in zastave Los Angelesa) bo predsednik mednarodnega olimpijskega odbora lord Killanin igre zaprl (približno ob 20.10 po moskovskem času). Na drogu torej ne bo zastave ZDA, kjer bodo prihodnje, 23. igre, ampak samo zastava Los Angelesa. Kako je ta zastava znana v svetu potrjuje dogodek, ki se je pripetil na neki tiskovni konferenci: ko so nekateri hoteli vedeti, kakšna je zastava Los Angelesa, so se kajpak obrnili do novinarjev iz tega mesta. Ti pa so med pikrimi zbadljivkami ostalih v veliki zadregi priznali, da še sami tega ne vedo. Po ugasitvi olimpijskega ognja bo na sporedu nastop telovadcev, raznih baletnih skupin, plesalcev, približno ob 21. uri bo ognjemet, na velikem elektronskem panoju pa se bo prižgal napis «Nasvidenje na igrah 23. olimpiade*. S tem so se Sovjeti izognili kakršnihkoli omembi ZDA. Obračun letošnjih olimpijskih iger bo sicer treba še opraviti, že sedaj pa lahko zapišemo, da je pozitiven, tako glede nekaterih odličnih dosežkov, kot zaradi izvrstne organizacije. Posledice bojkota so se sicer poznale v manjšem številu nastopajočih in morda slabši konkurenci v nekaterih disciplinah, vendar na splošno ni dosegel tistega, kar so si njegovi zagovorniki želeli: polom iger. Nasprotno, prizadel je najbolj prav tiste tekmovalce, ki niso mogli v Moskvo. O organizacijskem uspehu priča tudi javna iskrena zahvala, ki sta jo Enrico Crespi in Massimo della Pergola, predsednik in tajnik mednarodne zveze športnega tiska, izrekla organizacijskemu odboru za prisrčen sprejem in pogoje, v katerih so novinarji delali. IIIHIIIIIIIIIIIIIimilllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIimilllMlIlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHUlllllllMiminillllltllllllllllinillllltllllllllHIIIIIIIIIIIIlUilllllllllluailliilitMinilllll« NAMIZNI TENIS NI POČITKA PRI ŠK KRAS SONJA DOLJAK V BOČEN OSTALI PA V LJUBLJANO Doljakova se bo pripravljala z italijansko mladinsko državno reprezentanco za mladinsko evropsko prvenstvo '<■ : \ j n-'"■:l;/ s m ZANESLJIVOST V Dpi* * ‘ mmem* Namiznoteniški odsek ŠK Kras je končal tekmovalno sezono 1979/80 šele pred tremi tedni, vendar pa poletni počitek je bil le kratkotrajen, saj so vse igralke in igralci že segli po loparju, da se pripravijo na novo, naporno sezono. Že v torek je mladinka Sonja Do-ljak odpotovala v Bočen na enote denske priprave z italijansko državno reprezentanco, ki bo nasto pila na evropskem mladinskem prvenstvu na Poljskem. Za perspektivno slovensko igralko, ki Se je s svojimi odličnimi nastopi prebila v ozek krog najboljših mladink v vsedržavnem merilu, predstavlja ta poziv veliko piznanje in obenem spodbudo za njeno nadaljno kariero. Vendar pa verjetno Doljakova ne bo odpotovala v Poznan, ker bodo Italijo predstavljale državna prvakinja Bevilacqua, Cergol in Mauriello. Jutri pa bo kar 24 Krasovih igralk in igralcev odpotovalo na društvene priprave v Ljubljano, kjer bodo gostje pobratenega Partizana Moste. Med štirinajstdnevnim bivanjem. kolikor bodo trajale priprave: bodo nabirali kondicijo in iz popolnjevali tehnično znanje pod vodstvom trenerjev Roberta Miliča in fti-erh B S PLAVANJE PrtvKfMSTvO ZDA Rekord na 200 mešano IRVINE — V nadaljevanju prvenstva ZDA v Irvinu so dosegli še nekaj odličnih rezultatov, čeprav ni bil izkupiček posebno olimpijski. Najboljši je bil Bill Barrett, ki je na 200 m mešano plaval v 2’3 ’24, kar je nov svetovni rekord, proga pa ni bila na olimpijskem sporedu. Na enaki progi za dekleta je Tracy Caulkins, ena ameriških zvezd, dosegla 2’14”64. Tudi ta proga ni bila letos olimpijska, rekord pa je občutno pod časom vzhodne Nemke Scheiderjeve. Sprinter Rowdy je v prvi predaji štafete 4x200 m prosto plaval v 1’49”45, ki je drugi najboljši čas na svetu. Rowdy sam je tu rekorder z 1'49”16. Skupina trenerjev je medtem najavila še dodatek državnemu prvenstvu s poskusom novih svetovnih rekordov v štafetah, štafete bodo plavali po končanem prvenstvu. ATLETIKA V TOREK V RIMU «Zlata revija» svetovnih asov RIM — V torek bo v Rimu izredno zanimivo atletsko tekmovanje, prava revija svetovnih asov. Na tem mitingu naj bi nastopila popolna ameriška reprezentanca, ki sa zaradi bojkota ni udeležila olimpijskih iger, pa skoraj vsi olimpijski zmagovalci v Moskvi. V Rimu naj bi bili prisotni tudi sovjetski tekmovalci. KOLESARSTVO Pevenage zmagal GIPPINGEN (Švica) — Belgijec Patrick Pevenage je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki za Veliko nagrado Gippingena. Na drugo mesto se je uvrstil nje gov rojak Teirlinck pred Nizozemcem Van Katvvijkom in Italijanom Robertom Ceruti jem. Hubner - Porlisch remi ABANO TERME - Prva partija polfinalnega dvoboja šahovskih kandidatov za svetovni naslov med zahodnim Nemcem Hiibnerjem in Madžarom Portischem se je končala z remijem po 28. potezi. Delovanje ZSŠDI Tečaj v Tolminu ZSŠDI obvešča udeležence košarkarskega tabora v Tolminu, ki bo od danes, 3., do 9. avgusta, da bo zbirališče danes ob 17. uri (po jugoslovanskem času) v Domu učencev v Tolminu. Udeleženci morajo s seboj prine sti opremo (dva dresa) in pisalniške potrebščine. OBVESTILA NOGOMET »ALPSKI TURNIR* Udinesc v finalu Udinese je v Gradežu premagal Eintracht iz Braunschweiga s 3:1 (2:1) in se je tako uvrstil v finale »Alpskega turnirja*. Strelci za Udinese so bili Acer bis, Ulivieri in Leonarduzzi; za Eintracht pa je častni gol dosegel Keuthe. ŠZ Sloga sporoča, da bo seja odbora z I-gralkaml, ki bodo 10. avgusta odpotovale na poletne odbojkarske priprave v Rovinj, jutri, 4. avgusta, ob 18.30 v pri: štorih telovadnice pri Banih. Tam bndo igralke dobile vse potrebne infrrma-cije v zvezi z odhodom in bivanjem v taboru VŠTK v Rovinju. • « • SPDT obvešča vse tiste, ki še niso poravnali letne članarine SPDT, da lahko to storijo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška, 20/3) rb torkih od 20. do 21. ure. « • • SPDT obvešča, da prireja zadnjo soboto in nedeljo v avgustu dvodnevno delovno akcijo za zgraditev koče pri Krnskem jezeru. Dela so, kot znano, že zdavnaj stekla, zato Je vsaka pomoč pri gradnji še kako dobrodošla. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revl|a «DAN». V SFRJ številka 4.50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800.00 din. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK DZS • 61000 Ljubljano Poštni tekoči račun za Italijo Stran 8 3. avgusta 1980 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADII» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. član italijanske J zveze časopisnih I založnikov FIEG' Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzJalalk J in tiska f ^ ZTT Trst ZA OBČINO DEVIN NABREŽINA Predlog upravnega programa V nekoliko skrčeni obliki objavljamo upravni program, na podlagi katerega bo devinsktt-nabrcžinska občinska uprava delovala v novi mandatni dobi in na daljši rok. Kakor je izrecno poudarjeno v uvodu, namerava občinska uprava uresničiti svoj program v tesnem sodelovanju z občani in ob primernem ovrednotenju krajevnih skupnosti. Devinsko-nabrežinska občinska u-prava namerava konkretno odgovoriti na vprašanja občine ter si istočasno prizadevati za to, da vzbudi v občanih krepkejšo demokratično zavest. Poleg tega čuti kot svojo dolžnost, da je aktivno prisotna v obravnavanju dveh tem splošne narave: teme o miru in o boju proti terorizmu. V teh dveh smereh bo lahko odločilno vlogo odigral Občinski enotni antifašistični odbor, ki ga namerava nova uprava še bolj utrditi. Posebno pozornost bo treba posvetiti mladinskim problemom, katerim je treba najti — začenši pri občinski stvarnosti — jasne in ustrezne odgovore. Devinsko-nabrežinska občinska u-prava namerava občino upravljati, tako da k temu privabi tudi sodelovanje občanov z ovrednotenjem vloge krajevnih skupnosti. Upoštevajoč etnični sestav občine, bo uprava spoštovala načela enakopravnosti pravic obeh narodnostnih 6kupnosti. Uprava bo zavzela takoj stališče glede vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, s tem da bo pozvala vse demokratične politične sile, naj se zavzamejo za čimprejšnjo uresničitev ustrezne zakonodajne pobude. Obveze občinske uprave bodo usmerjene 'k rešitvi naslednjih vprašanj: riffti (P IN URBANISTIČNA POLITIKA V tem letu bo moral občinski svet sprejeti novo varianto k Splošnemu regulacijskemu načrtu, sklep glede kra.ških vasi in področni načrt za cenene in ljudske gradnje (PEEP). Ustrezni predlogi bodo predmet primernega posvetovanja z ljudstvom. Posebej pa: — varianta bo morala upoštevati smernice dokumenta o turističnem razvoju občine in večkrat obravnavana stališča v občinskem svetu za stvarno revizijo SRN, zlasti glede znižanja naselitvenih možnosti; — v rklopu variante bo posebna pozornost namenjena Sesljanskemu zalivu, tako da bo uresničitev konkretnih pobud za razvoj turizma skladna z dokumentom o turističnem razvoju, ki ga je občinski svet soglasno odobril v decembru 1978; — ukrep v zvezi s kraškimi vasmi bo moral zagotoviti domačemu prebivalstvu nove bivanjske možnosti in nakazati rešitve za razvoj teh krajev tudi z gospodarskega vidika; — načrt za ljudske in cenene gradnje bo moral ustrezati stanovanjskim zahtevam le bivajočega prebivalstva. ŠOLA IN KULTURA Glede šole bo občinska uprava upoštevala vprašanje sožitja dveh etničnih stvarnosti. Zato mora biti osnovna dejavnost usmerjena k raz voju odnosov razumevanja in sodelovanja že v otroških letih. Uprava bo skladno s tem usmerjala svojo dejavnost, nreko šolskega osebja, za utrditev pogojev prijateljskega sožitja v vzdušju medsebojnega razumevanja. V sklopu teh načel bo treba na vseh ravneh voditi odločno akcijo za dosego dejanske avtonomije slovenske šole. ZDRAVSTVO IN OSKRBA Uprava se bo po svojih predstavnikih v krajevnih zdravstvenih enotah zavzemala za izvajanje pobud, ki jih predvideva zakon št. 833/78 za izpopolnitev obstoječih storitev. Podrobno bo uprava: spodbudila Izboljšanje šolskega zdravstva, u-stanovitev hitre pomoči na Krasu in razširitev zdravstvene službe na delu; zahtevala od zdravstvenega konzorcija, da se nemudoma obve- že za konkretno razširitev na kra-ško področje oskrbe starih na domu; predlagala občinskemu svetu sklep za okrepitev družinske posvetovalnice v Nabrežini. PREVOZI Službo javnih prevozov bo treba racionalizirati upoštevajoč njeno dejansko korist in stroške. V tem sklopu bo treba s konzor-cialnim podjetjem za prevoze (ACT) preveriti možnost za razširitev javne prevozne službe do Slivnega in Medje vasi; podobno bo treba storiti za razširitev medobčinske avtobusne proge od Trsta do Sesljana -Štivana - Tržiča. JAVNA DELA Mimo del, ki so bila že načeta in onih, ki so predvidena v proračunu, bo treba v prihodnjih mesecih pripraviti večleten načrt za javna dela. Konkretno gre za naslednja dela: odtočna mreža; nov načrt za a-sfaltiranje cest; nov načrt za okrepitev mreže javne razsvetljave; študija, ki naj prouči možnost napeljave metana v občini; občinski kulturni dom; športni objekti. KAMNOLOMI, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO Občinska uprava se bo zavzela za uresničitev in upravljanje sporazuma med občino in lastniki kamnolomov, ki ga je podpisal prejšnji odbor. Predel kamnolomov bo treba specifično poimenovati, tako da se bo sedanja industrijska cona spremenila v rudniški bazen, ki bo rezerviran izključno izkopavanju. V študiji za revizijo SRN bo treba lokalizirati cone blizu rudniškega bazena (izven njega) za obrtniške dejavnosti, ki se bodo na tak način ovrednotile. S predhodnim sporazumom z deželno upravo bo občinska uprava podprla pobudo za odprtje poklicne šole za kamnoseke, ki bi poživila celoten sektor, upoštevajoč seveda nove tehnologije. Občinska uprava bo posvetila posebno pozornost razvoju obrtništva in kmetijstva tudi z ustanovitvijo posebnega odborništva. DECENTRALIZACIJA Občinska uprava namerava pregledati pravilnik krajevnih skupnosti na osnovi izkušenj iz prejšnjih let. Še posebej bo treba pregledati: razdelitev ozemlja, kriterije za izbiro svetovalcev, odnose med krajevnimi skupnostmi in občinsko u-pravo, sredstva obveščanja. V pričakovanju odobritve novega pravilnika bo uprava umestila svete krajevnih skupnosti, ki bodo delovali na podlagi obstoječega pravilnika. Zato da bi pritegnila mlade h koristnemu sodelovanju pri reševanju upravnih vprašanj in zato da bi posvetila točnejšo pozornost mladinskim vprašanjem, bo uprava predlagala ustanovitev občinske konzul-te za mladinska vprašanja. TOPCNCMA5TIKA Čimprej je treba tehnikom poveriti nalogo za primemo ureditev to-ponomastike, upoštevajoč zahteve in predloge krajevnih stvarnosti. ODNOSI Z DRUGIMI OBČINAMI Občinska uprava bo spodbujala stike in sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in z občinami bližnje SR Slovenije in SFR Jugoslavije; zavzemala se bo za večje sodelovanje i občinami v deželi, v katerih je prebivalstvo jezikovno mešano, in za njihovo valorizacijo na deželni in vsedržavni ravni. DAVČNI SVET Občinski odbor bo predlagal občinskemu svetu ustanovitev davčne- ga sveta in poglobil nadaljne pobude, ki bi lahko prispevale, sporazumno z državno upravo, k točnej-šemu preverjanju prijavljenih dohodkov in k boju proti davčnemu utajevanju. POBUDE ZA NADZOROVANJE CEN Občinska uprava bo spodbujala periodične sestanke z operaterji trgovinskega sektorja, zato da se preveri in po možnosti skupno določi omejitev cen, še posebno proizvodov široke potrošnje. Pregledati bo treba tudi druge pobude (sejmi, zadružne pobude), ki bi lahko pripomogle k maksimiranju cen. Na taboru OZN v Ankaranu Razprava o Slovencih v Italiji in Avstriji Republiška konferenca klubov OZN Slovenije tudi letos kot je že tradicija, prireja ravno v tem času v Ankaranu poletno taborjenje za lastne člane z vseh krajev Slovenije. Na letošnjem taborjenju, na katerem je prisotnih nad 30 «klubašev», so polagali organizatorji taborjenja veliko pažnjo manjšinskim vprašanjem in to iz dveh razlogov: prvo, ker se tabor nahaja v Ankaranu, to se pravi tik ob državni meji med Jugos.avijo in Italijo, onkraj pa živi slovenska narodnostna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini; drugo pa, ker je na jugoslovanski strani prisotna italijanska manjšina. Poleg tega pa je zelo pomembno, da ravno člani OZN so osveščeni o problematiki raznih jezikovnih manjšin in skupin v sami Jugoslaviji in v svetu. i Iz tega So prejšnji četrtek dodelili jutranjim in popoldanskim predavanjem ravno to temo. Zjutraj je Štefan šoš iz Ljubljane predaval o problematiki narodnostnih manjšin 7 Jugoslaviji; popoldne pa so priredili okroglo mizo s predstavniki mladinskih zamejskih organizacij v Italiji in Avstriji na temo: Trenutno stanje Slovencev v Italiji in Avstriji — in njihova mladinska organiziranost. Za Zvezo slovenske mladine iz Celovca je bil prosoten njen tajnik Marjan Pečnik, za Mladinski odbor SKGZ Pa predsednik Igor Komel iz Gorice. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Marko Tence daruje 10.000 lir. N.N. daruje 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 8. obletnici smrti Ljuba Križ-mančiča (Bazovica) darujejo žena in hčere 10.000 lir. V spomin na Rozo Leban daruje družina Čufar - Mesarjevi 10.000 lir. V spomin na Rozo Leban daruje družina Arduini 10.000 lir. V spomin na Josipino Sedmak darujeta Eda in Lučana 5.000 lir. V spomin na Karla Križmančiča daruje družina Kalc (Gropada 105) 5.000 lir. V spomin na Rožino Pečar in Karla Križmančiča daruje družina Kalc (Gropada) 5.000 lir. V spomin na Rožino Pečar daruje Antonija Kalc (Gropada 66) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Karla Križmančiča darujeta družini Milke in Antonije Kalc (Gropada 66) 10.000 lir. V spomin na Doro Barič por. Ca-harija daruje Vera Pertot 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Gabrijelinega očeta daruje prijatelj Pino Na-tural z družino (Gropada 49) 10.000 lir. V počastitev spomina Justa Grgiča (Povhovega) iz Gropade daruje sin Ludvik 5.000 lir. Ob 15. obletnici smrti Katerine Kralj daruje Karla Kralj 5.000 lir. Namesto cvetja na grob drage Roze Leban darujeta družini Leban in Koren iz Gorice 40.000 lir. « * • V spomin na Jožeta Cesarja darujeta Mara in Odo Kalan 20.000 lir za spomenik bazoviškim žrtvam. V spomin na Sandra Frassinellija darujeta Berto in Drago Bukavec 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Sandra Frassinellija daruje Ivan Sardoč 5 tisoč lir za ŠD Primorje. V spomin na Josipa čuka daruje Ivan Sardoč z družino 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Josipa Čuka in Sandra Frassinellija daruje družina Malalan 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Vojka in Ervino Sterni darujeta 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pok. Danila Ukmarja daruje Ivan Sardoč 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob 13. obletnici smrti očeta Ivana in ob 2. obletnici smrti mame Albine Rustja darujeta Lidia in Egi-dio Castellani 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Mmmm j-.T' ";lI J: mm mmmmssm- Ll N E A INTIM A piazza della Borsa 3 POPOLNA RAZPRODAJA ZARADI PRE0BN0VE PROSTOROV CELOTNEGA SPODNJEGA PERILA POPUSTI 30-50% OD 16. 7. DO 22. 8. 1. 7.80 sporočili občini v skladu z št. 80 z dne 19. 3.80 DUŠAN ŽEUEZNOV II. DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI 37. Nemški general Hans von Hossiin Predsednik: Naštejte nam svoje funkcije od leta 1938. dalje in katerih vojnih pohodov ste se udeležili. Hossiin: Do leta 1939. sem živel v Mvinchnu kot oficir zunaj službe in nisem bil član stranke. Avgusta 1939. sem dobil vpoklic v Salzburg in sem postal komander nadomestnih čet. Imel sem torej nalogo, da sem vodil vežbanje vseh avstrijskih planinskih čet. Predsednik: Katerih vojnih pohodov ste se udeležili? Hossiin: Nobenega, ker sem bil takrat že 59, oziroma 60 let star. Edina operacija je bila tu v Jugoslaviji. Predsednik: Leta 1941.? Hfisslin: Ne. Šele 1. 12. 1943. sem bil postavljen v 188. divizijo, ki se je imenovala rezervna planinska divizija in bil premeščen na južno Tirolsko. Predsednik: To je bilo do leta 1943. Kaj je bila naloga te vaše 188. divizije in povejte nam operacijski sektor te vaše enote. Hossiin: Ta divizija je bila podrejena poveljstvu domače vojske (Heimvvehra) in ni pripadala rednim divizijam Njena izključna naloga je bila v najkrajšem času izobraziti kolikor mogoče veliko število rekrutov. Sestavljena je bila iz štirih polkov lovcev, enega topničarskega polka, vse to so bili rezervni polki in enega rezervnega pionirskega bataljona. Predsednik: Ali se spominjate komandantov teh, vam podrejenih enot? Hossiin: Oficirji v rezervnih enotah se menjajo skoraj stalno. Značilnost rezervnih divizij je trajno menjavanje. Predsednik: Pa nam povejte, katerih komandantov polkov se spominjate?’ Hossiin: Spominjam se komandantov, ki so dalj časa ostali. Predsednik: Naštejte nam komandante polkov v diviziji na koncu, tik pred kapitulacijo. Hdsslin: V rezervnem lovskem polku št. 136, ki je bil v Schlandersu, zahodno od Merana, je bil komandant polkovnik Berger. V rezervnem lovskem polku št. 137., ki je bil najprej v Bellunu in Veltre, je bil prvi komandant podpolkovnik G6tz, drugi komandant podpolkovnik Schul-tze. Rezervni lovski polk št. 138. je bil najprej v Tolminu in ob železnici do Trbiža. Prvi komandant je bil podpolkovnik Hartmann, imena drugega komandanta se ne spominjam več, imel je češki priimek. Zadnji komandant je bil polkovnik Praridel. Rezervni lovski polk št. 139. je bil od prvega začetka v Postojni in je obdržal komandanta od vsega začetka. To je bil polkovnik Christl. Za KD Primorsko - Mačkolje darujejo Adriano Šik 10.000 lir, Lucijan Šturman 10.000, N.N. 20.000, železarna Pam 20.000 in Danica Smo-tlak 20.000 lir. V spomin na tov. Jožeta Cesarja daruje Emil Gombač 10.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Sandra Frassinellija daruje družina Ivana Bana (Batiča) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Jožeta Cesarja daruje Franc Udovič 10.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Namesto cvetja na grob Sandra Frassinellija darujejo prijatelji sina Silvana 42.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Ivana Zadnika daruje Savo Ušaj 10.000 lir za ŠD Sokol. Dragemu Ivanu v spomin daruje teta Delka 20.000 lir za SPD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Ivana Zadnika daruje družina Gruden iz Ljubljane 600 ND za SPD I. Gruden. V spomin na pok. Franja Puntarja daruje Ivan Sardoč 5.000 Ur za cerkveni pevski zbor s Proseka. V spomin na Terezo Sosič darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.000 lir za SPD Tabor. V. Sosič z družino daruje 10.000 lir za SPD Tabor. Marica Kenda daruje 10.000 lir za ŠD Mladina - Križ. Ob priliki športnega praznika v Križu daruje Danilo Gustinčič kruh v znesku 10.000 lir. Namesto cvetja na grob pok, Jo-sipine Sedmak darujeta Karmelo in Silva 5.000 lir za kriško glasilo Skdanc. Namesto cvetja na grob Ninota šverze iz Ljubljane darujeta Milko in Valerija Milič 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Alessan-dra Frassinellija darujeta Silva Puntar in Vera z družino 10.600 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Danilo Puntar (Prosek) daruje 8 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na Sandra Frassinellija darujejo Berta in Drago Bukavec 10.000 lir ter Marija, Lučana in Egon Bukavec 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. _ V spomin na pok. Milivoja Zuži-ča daruje družina Ivana Sardoča 5 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel V spomin na Jožeta Cesarja daruje družina Masto 20.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Jožeta Cesarja daruje družina Deziderija Švare 10.000 lir za KD Ivan Grbec. Ob 20. obletnici smrti drage Fa-nice Košuta daruje Milka Švab 15 tisoč lir za kriško glasilo Skdanc. Namesto cvetja na grob drage Roze Leban darujeta družini Leban in Koren iz Gorice 25.000 lir za ŠD Zarja, 25.000 za PD Lipa, 30.000 za ŠZ Sloga in 30.000 lir za bazoviško cerkev. Ob priliki poletnega praznika daruje Peter Stranj 10.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Jožeta Cesarja darujeta Mila in Bogdan 1.300 ND za atletsko sekcijo Bor. V spomin na Jožeta Cesarja darujeta Mira in Darinka šuman 20.000 lir za atletsko sekcijo Bor. V spomin na Jožeta Cesarja darujeta Inči in Doro 50.000 lir za atletsko sekcijo Bor. V spomin na Jožeta Cesarja daruje družina 300.000 lir za atletsko sekcijo Bor. Namesto cvetja na grob Jožeta Cesarja daruje Josip Pertot 10.000 lir za TPPZ. V isti namen daruje družina Kjuder 20.000 lir. V spomin na pok. Jožeta Cesarja darujeta Vijolica in Adriano Ober-snel 10.000 lir za ŠZ Bor in 10.000 lir za SPDT. V počastitev spomina Jožeta Cesarja daruje Jože Koren 10.000 lir za TPPZ. V spomin na Jožeta Cesarja daruje Srečko Colja 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. V spomin na Jožeta Cesarja daruje Silvana Malalan 10.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob prijate- ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA VE' foto-kino J Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) i R S T Telefon 77-29-96 lja Jožeta Cesarja darujeta Justa in Rudi Blažič 10.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Jožeta Cesarja daruje Vojko Ferluga 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. V spomin na pok. starše Jakoba in Terezo ter brata Danila darujeta hči in sestra Karla 5,000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. V počastitev spomina dragega Pe-pija Cesarja darujeta Neva in Lucijan Volk 50.000 lir za SPDT. V spomin na Jožeta Cesarja daruje Franc Brus 5.000 lir za Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na Jožeta Cesarja daruje Ema Kerševan 5.000 lir za Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Miro Žigon — Zgonik 36. Toči belo in črno vino. MODE VALENTINA - Domjo 89. Velika razprodaja, od 20 do 50 od-sto popusta. OSMICO je odprl Herman Škrlj - Sa-lež 35. Toči belo in črno kapljico. KANTE ALOJZ - Praprot 18 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242. ZP 11 REVLON je učinkovit proti prhljaju. Parfumerija - Kozmetika 90 Opčine UNIVERSALMACCHINE Dolina 195 prodaja traktor 21 HP na 4-po-gonska kolesa znamke ISEK1 po zelo ugodni ceni. Tel. (040) 228-190. V ČETRTEK, 24. t.m., sem izgubil v avtobusu šempolaj • Sesljan ročno uro. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na tel. št. 229-371. Nudim nagrado. IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «škladišče». IŠČEMO sposobno prodajalko/ca * znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben». PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica. FROLJA VIKTOR (Viki) obvešča cenjene stranke, da je ponovno odprl svojo kovačijo v Trebčah št. 60. Telefon - stanovanje 226-194 in delavnica 213-380. PRAVIM LJUBITELJEM KAVE Z/umcalli PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. ®#®< ULICA GENOVA 12-23 in G. BABY POPUSTI 20-60% Obvestilo v smislu zakona št. 80 od 19.3.80 dne 4.7.80 od 16.7. do 20.8. Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo IDI MODU TRST Ul. Baiamonti 3 • Ul. Di Vittorio 12 telefon: 820766 telefon: 813301 Zastopnik kuhinj Ifck nWT7h 1770 Razstavljamo na TRŽAŠKEM VELESEJMU in Vas vabimo na ogled razstavljenega pohištva <