5 9‘Ifi 4
duhamo
življenje
la vida e s p i ritual januar 19 74	-	41. letnih
151 programa tle rciiovacion espi-rilual propuesto para el Ano Santo
A los peregrinos de habla espaiiola, presentes en la audiencia del dfa 14, Pablo VI les tlijo en cas-tellano las siguientcs palabras;
Amadisimos hijos e hijas:
Si de verdad eStamos de acuerdo con el programa de renovacion espiritual que ivis prepone el Aiio Santo, de-beremos cambiar muchaos eosas dentro de nosntros. Ante tod3, hemos de abrirnos a la luz del Espiritu Paraclito para quc nos instruya y nos ensciie Iti indispensable a nuestra vida. Bajo su accidn reveladora, el hombre con" te m po ra n eo adquirira confianza en sus posibilidades de colnocimiento superior, aspirara a metas čada vez mas altas y hallaia liuevamentc glisto y res piro en la oracion.
No nlns bastan los hallazgns de la ciencia moderna. El pensamiento cientifico ped ra resolver problemas urgen-tes, cambiar de manera maravillosa las cosas materialen; pero no p)pr ello olvidemos la palabra liberadera de Cris-sto: ‘ No solo de pan vive el hombre sino tambien de toda palabra que šale de la boca de Dios” (Mt 4, 4).
Nli hemos de conformarnos con lan conquistas de nuestro conocimientol, ni siquiera religioso. La fe nos estti invitaiuloj con su luz goznsa y cierta, a un ulterior aoto de asentimiento y de meditacion: a un acogimiento y contemplacidn de la Verdad’, que es lina sola cosa con la Vida.
Con nuestra bendicion apostolica.
VSE BLAGOSLOVE V LETU 1974
Ob vstopu v novo leto, devetindvajseto po zadnji svetovni vojni, ki je toliko Slovencev razpršila po širnem svetu, želi ..Duhovno življenje" vsem sodelavcem in bralcem zvrhano mero božjega blagoslova.
Blagoslova naj bodo deležni onemogli in bolni rojaki, na katerem koli kontinentu žive. V naši reviji bodo tudi letos našli oporo v težkih Prah. Vedo naj, da s svojimi križi dopolnjujejo trpljenje Jezusa Kri-stusa in z njim soodrešujejo rojake in Bogu odtujeni svet.
Z božjim blagoslovom naj bo poškropljeno življenje in delo naših m°ž in žena. Vseh tistih, ki v Argentini in Združenih državah Severne Amerike ter Kanadi, v Brazilu in Zapadni Evropi ter Avstraliji, na Koroškem in Primorskem ter v Sloveniji in drugod grade slovensko družino, Bogu in narodu zvesto. „Duhovno življenje" jim ho v zmedi sodobnega časa luč in pomoč.
Blagoslov kličemo na našo mladino: otroke, dekleta in fante. Na r°d, ki med našimi bralci raste izven Slovenije, a čuti z njo, jo ljubi, se zanjo žrtvuje in kar je najvažnejše: se sredi vseh mogočih ideologij oklena Boga, Kristusa in Cerkve. Niej bomo v letošnjem letniku Posvečali vso skrb in ljubezen.
Poseben blagoslov želimo končno vsem, ki so se jim v svetu zadajala edino trdna tla vere. Novi letnik ..Duhovnega življenja" jim *>0 prijatelj; z dobrohotno roko jim bo pripravljen pomagati znova stopiti na pot, ki gotovo pelje preko kratkotrajnega sveta v večno domovino.
Misel na sveto leto, ki ga bomo v tem letu obhajali po vsem svetu. naj v vseh rojakih ustvari praznično razpoloženje. Na mesto črno-Klednosti, prepirov in nerazumevanja naj stopijo vedrost, dobrota in razumevanje, ali kratko, kot želi sv. oče Pavel VI.: sprava z Bogom in ljudmi.
Tako preživeto leto 1974 bo lepo in polno vsebine. Rojakom in 'sem, med katerim živimo, bomo doprinesli košček miru, ki ie. kot Pravi šesti svetovni dan, ki ga bomo obhajali 1. januarja, odvisen od vsakega izmed nas.
A. S
Sveto leto - srečanje z Očetom
Sv. oče — sedaj Pavel VI. — ima vsako sredo „vero-učno wo“ za vse navzoče pri tedenski splošni avdijenci. To je kateheza, ki je uradno učenje papeža in je namenjena vsej Cerkvi po vsem svetu. Od štirih mesečnih katehez bomo vsak mesec objavili po eno, tisto, ki ima za nas kak poseben pomen ali je važna za svetovno katoliško občestvo, katerega del smo tudi slovenski naseljenci v Argentini.
V začetku je bilo Sveto leto samo notranji duhovni dogodek v katoliški Cerkvi. Potem smo sami spoznali, da ima lahko močan odmev tudi v nekrščanskem delu človeštva. To nas sili, da bolj jasno povemo, kaj je sveto leto za katoličane in za ves svet. Ni dovolj, da bi samo v koledarju zaznamovali, od kdaj do kdaj bo trajalo sveto leto.
To leto je važno, in je težko prav razložiti, kaj hočemo s tem svetim letom doseči. Molitev, pokora, dobra dela, odpustki — vse to označuje vsako sveto leto. To, ki ga sedaj obhajamo, pa ima še drug zgodovinski namen: spraviti v življenje nauke, ki jih je zadnji vesoljni cerkveni zbor zbral v bogatih dokumentih.
OBNOVA in SPRAVA, to sta dve programski besedi, ki ju bomo velikokrat ponavljali in nas morata privesti do premišljevanja in uresničenja koncilskih napotkov.
ODREŠILNO SREČANJE Z BOGOM
V prejšnjih nagovorih smo mimogrede govorili o spravi z lastno vestjo in o spravi z bližnjim. Nismo pa še govorili o spravi z Bo-'.m. Prvi in zadnji cilj svetega leta je sprijateljiti ljudi z Bogom: najprej nas — verne, in nato vse druge ljudi, čimveč jih moremo osvojiti za to odrešilno in osrečujoče srečanje z Bogom.
Koristil nam bo tale jasen in odločen odstavek sv. Pavla v pismu ...orinčanom:
„Vse pa je od Boga, ki nas je po Kristusu s seboj spravil in nam dal službo sprave; zakaj Bog je hotel svet s seboj spraviti v Kristusu s tem, da jim njih grehov ni prisojal in da je ustanovil med nami nauk sprave. Namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa:
Spravite se z Bogom!" (2 Kor 5, 17—20 ).
ŽIVIMO SREDI BOŽJE DOBROTE
Naše človeško življenje se rodi, ^v*> se razvija in mrje v najožji življenski in bivanjski povezanosti * Bogom. V priznanju te resnice Je vsa življenjska modrost, vse člo-veško možno poznanje zadnjih resnic in ves nadnaravni smisel naseka življenja.
Rojeni smo bili kot božje stvari, e smo, smo zato, ker nas je Bog °tel ustvariti. In hočemo ali ne,
smo pred Bogom za svoje življenje tudi odgovorni. Je tako in ne drugače.
Pamet, volja, svoboda, srce, ljubezen in trpljenje, čas in delo, povezanost s posamezniki in z družbo : življenje z eno besedo — teče po jasno določenih, čeprav različnih poteh, a vse poti imajo tudi jasno določen skupni konec in cilj, ki je Bog.
Ne moremo si misliti človeka brez te temeljne odvisnosti in navezanosti na Boga.
Bog je nad nami, nas pozna, nas opazuje, v nas deluje, nas vsak trenutek ohranja — je Oče našega življenja. Lahko ga preziramo, pozabljamo, puščamo ob strani, ga tajimo in zavržemo; toda On je. Resnični Bog živi. ,,V njem živimo, se gibljemo in smo," je zatrjeval sv. Pavel v Grčiji (Apostolska dela 17. 28).
RREZBORTVO RES SLAVI ZMAGO?
Res je, da danes zelo pobijajo Krščansko gledanje na svet; mnogi nočejo priznati, da Bog je, rajši gredo proti /astni pameti in govorijo o „smrti Boga"; namesto da hi Boga iskali s pametjo in s po-*--ičjo božje luči.
Brezboštvo se že skoraj veseli zmage. Kakor da vera že nima več smisla. Greha ni... Oh, čez glavo smo nasičeni s takšnim mišljenjem.
Toda mi smo resnično prepričani
— ravno po milosti božji —, da je Bog tako res, kakor je res sonce; in da nam vse prihaja od Njega ter se vse k Njemu vrača. In vi, ki nas poslušate, modri in pametni sinovi in hčere, ste o tem gotovo pravtako prepričani kakor mi.
SVETO LETO — LETO SPRAVE
Sedaj morda bolj razumemo, da je bila proglasitev svetega leta nekaj nujnega, modernega in strateške ga.
Utrditi nas mora — v srcu in v zunanjem življenju — v resnici, da Bog je in da je On Gospodar vseh stvari. To leto nas mora prepričati o Njegovi neizmerni ljubezni, po kateri nas hoče napraviti poslušne učence, zveste služabnike in predvsem srečne sinove ter hčere.
Vsi čutimo, da je bil naš odgovor na ta božji načrt premalo odločen, nepopoln. Včasih morda celo sovražen in napadalen. Čutimo sc krive' Kakor bi odprli žalosten, boleč in ponižujoč list v knjigi našega življenja — list z našimi grehi. Z grehom smo pretrgali osnovne dolžnosti in odnose, ki so nas vezali z Bogom.
Naš odgovor in naša ljubezen nista bila nikdar niti od daleč enaka tisti ljubezni, ki nam jo Bog ponuia in daie. Smo nehvaležni, smo dolžniki! Bdi bi zares zrnih!ie-ni, če nas Kristus ne bi nrišel odrešit. Torei kaj?: "lejte. ravno zaradi tega spoznanja moramo čutiti
silno nujnost, da se spravimo z Bogom.
In glejte, kako neizmerno smo lahko srečni! Sprava je možna — to je tisto veselo oznanilo, ki ga Sveto leto hoče razglasiti vsemu svetu in vsaki duši posebej: uprava je zares možna! Naj vas ta vesela novica osreči v dnu vaših src! Prejmite naš apostolski blagoslov !
Okrog 150 birmancev je na praznik Kristusa Kraja prejelo sv. birmo v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Brm,i val je msgr. Anton Oreh ar, delegat za dušno pastirstvo Slovencev v Argentini (foto Marijan Šušteršič)
Spoštovani!
Pred kratkim sem bil na duhovnih vajah. Lepe so bile in Bogu 5' ni hvaležen za to milost. Prišel sem pa med drugim do grenkega “Poznanja, kako je moje dosedanje življenje en sam velik poraz. V tistih urah prostega časa sem premišljeval svojo preteklost. Odvijala Se je pred menoj kot v filmu, v katerem sem bil jaz glavni igralec. ^ se moje življenje je bilo kot na zatožni klopi. Še nikdar se' nisem Vldel v tako jasni luči. In rad priznam, da me je bilo sram in strah Runega sebe. Kako malo zares lepega, zares krščanskega sem odkril v 40 letih svojega zavestnega življenja. Leta, ki se mi zde skoraj Zgubljena! Obenem težka in moreča zavest, kako bi ta leta bila lahko 'bugačna. In bi seveda tudi morala biti.
T. K.
Dragi prijatelj!
Niste Vi edini, ki ste doživeli takšno spoznanje o svojem živije-niu. Rad Vam tudi verjamem, da to spoznanje ni nič prijetnega, nič Piskavega. Ko človek gleda na svoja leta nazaj, ugotavlja, kako malcr u ob rega je v preteklih letih, in še tisto dobro ima na sebi pogosto ^adež iskanja samega sebe, lastnih koristi in druge nepopolnosti, koliko pa je kar slabih dejanja, grehov! Od majhnih ..pobožnih laži1’ 1,0 1'esnih prestopokv ljubezni do bližnjega, pravičnosti, čistosti, zvestobe, stanovskih dolžnosti itd.
Še bolj pa bolijo morda velike vrzeli, ki jih odkrijemo že ob popisnem pregledovanju: koliko dobrega bi lahko storili in smo bili *adi dolžni storiti s svojimi darovi, pa so te priložnosti šle ne izrab-
ione mimo nas. Ena za drugo, dan za dnem, leto za letom! Skoro praznih rok stojimo osramočeni pred.svojo vestjo in pred vsevednim Bogom! To seveda boli.
In vendar je to spoznanje velika milost, ki Vam jo je Bog naklonil v duhovnih vajah. To spoznanje je navadno pogoj za začetek novega, boljšega življenja. Zato le pogumno sprejmite to obsodbo, ki jo preteklo življenje izreka nad Vami! Takšno priznanje nas morda za vedno ozdravi prikritega napuha in samovšečnosti.
Toda ne smete ostati pri tem bolečem spoznanju. Najprej zato ne, ker je to spoznanje sicer resnično, a ni celotno. V vsakem življenju je tudi veliko lepega, na kar pa v duhovnih vajah niste bili morda tako pozorni. Vsa majhna dobra dela, ki ste jih v življenju le storili, vsa zvestoba vašim dolžnostim, ki se vam zdi nekaj povsem naravnega, ki pa zato ne neha biti zvestoba, ki Vas je stala pogosto težke žrtve in veliko boja. Tudi to stran svojega življenja morate položiti na tehtnico svoje preteklosti. Morate biti pravični do samega sebe. Življenje človeka je kot slika, na kateri je poleg mnogo senc tudi veliko svetlobe. Hvaležni Bogu priznajte tudi te svetle točke v svojem življenju.	1r|
Na ponižno spoznanje svojih slabosti iz preteklosti začnite graditi lepšo bodočnost. Samo to je smiselno, samo to je hotel Bog, ko Vam j* pokazal v tako rezki luči Vašo preteklost. V ponižni spovedi ste jo popravili, zamujeno iz nje pa lahko nadomestite le z novim življenjem. Lepše življenje je edini pameten in Bogu všečen odgovor na morebitno Vašo pomanjkljivo preteklost.
Saj sami pravite, da Vam ponovno povračanje na Vašo preteklost in spomin nanjo samo jemlje moči za delo v sedanjosti, če se Vam pa kljub temu še kdaj povrne misel nanjo — in to je zelo verjetno — naj Vam bo samo povod, da boste svoj sedanji trenutek bolje izrabili za delo in zvesto izpolnjevanje božjega naročila. Naj bodo te duhovne vaje spet nov, važen mejnik v Vašem življenju. Tudi če imate pred seboj la še eno samo leto življenja, v tem letu lahko postanete zares popolnoma drugačni, Vaše življenje postane lahko svetniško. Bog Vas vabi na to pot in če je vaša manj lepa preteklost bila takorekoč odskočna deska za takšen nov začetek, potem je imela v božjih očeh tudi svoj pomen. Eden najlepših dokazov, kako nas Bog ljubi, je pa prav tudi dejstvo, da nam daie vsak trenutek možnost novega začetka.
Alojzij Kukoviča
Odprlo pismo jugoslovanskih škofov
Poslovni odbor jugoslovanske škofovske konference je J. septembra poslal komisiji za ustavna vprašanja pri zvezni skupščini svojo predloge za formulacijo tistih členov nove ustave, ki govore o veri državljanov in verski svobodi.
Škofje v svojih predlogih izražajo željo, da bi bila po ustavi jasneje zajamčena osebno verska svoboda vsakega posameznika in življenje verskih občestev in onemogočena diskriminacija zavoljo verske pripadnosti v družbenem Položaju in delovnih mestih.
1- V teh mesecih smo priča ži-vahne dejavnosti, s katero želi vsa laša javnost uresničiti daljnosežno družbeno-politično preobrazbo. Ta dejavnost je usmerjena posebno v javno razpravo o načrtu novih ustav Socialistične federativne republike Jugoslavije in posameznih
socialističnih republik
Jugoslovanski škofje, zbrani na zasedanju škofovske konference v -■agrebu, si štejemo v dolžnost, da °b tej priložnosti seznanimo jav-n°st s svojim mnenjem o nekaterih Pomembnih vprašanjih. Kot škofje, vj)-niki in člani te družbe ter drža-
Jani te države ne smemo opustiti
priložnosti, da prispevamo svoj delež k napredku in rasti čimbolj zrelega javnega mnenja v stvareh, ki so tako velikega pomena za našo skupno prihodnost.
Tretja škofovska sinoda (leta 1971) pravi v listini ,,Pravičnost v svetu" tole: „Od škofovskih konferenc zahtevamo, da poglabljajo smernice, ki smo jih nakazali na tem zasedanju" (Tretja škofovska sinoda, Pravičnost v svetu, št 3, Želje sinode), to je različne načrte, ki pospešujejo čim boljša, pravičnejša in rodovitnejša razmerja med ljudmi in med narodi. Papež Pavel VI. pa v znameniti okrožnici ,,0 delu za razvoj narodov" (leti 1967), potem ko ugotavlja, da so „potrebne spremembe, neogibne re reforme," opozarja, da „se morajo (škofje) potruditi," da v te spremembe in reforme »vdihnejo duha evangelija" (O delu za razvoj narodov, št. 81). Papež na istem mestu, upoštevajoč Odlok o laiškem apostolatu 2. vatikanskega cerkvenega zbora (1962—1965) naznači, da je »hierarhija poklicana za nalogo, da avtentično uči in razlag i načela, ki se jih je treba na tem področju držati," dolžnost škofov pa je, »da po lastni pobudi, ne da bi šele čakali naročil in navodil, začno prekvašati s pravim kr^čan-
skim duhom miselnost in nravi, postave in ustroj svoje skupnosti" (0 delu za razvoj narodov, št. 81).
Ko opravljamo to svojo dolžnost, se zavedamo — na to želimo bralce tega sporočila opozoriti takoj v začetku — da Cerkev kot taka „po svojem poslanstvu in svoji naravi ni vezana na nobeno posebno obliko človeške kulture ali politični, gospodarski ‘in socialni red" (CS, 42, 4), kot jasno kaže 2. vatikanski cerkveni zbor. Cerkev je živela in opravljala svoje duhovno poslanstvo v zgodovini v različnih kulturnih in družbenih sistemih. Zato se ne more imeti za ,,ostanek preteklosti", „ostanek fevdalnega" ali ..kapitalističnega reda", niti ne more sprejeti, da jo drugi razglašajo za »ostanek preteklosti."
Zagovarjamo koncilsko stališče, da Cerkev „Ne želi ničesar bolj goreče kakor to, da bi se v službi blagru vseh mogla svobodno razvijati pod kakršnokoli obliko vladavine, ki priznava osnovne pravico osebe in družine ter potrebe skupne blaginje" (CS 42, 5). V tem smislu izjavljamo — skupaj s koncilom — da »hoče Cerkev vse ustanove, ki jih je človeški rod ustvaril in jih še ustvarja, podpirati in pospeševati. Kolikor je to od nje odvisno in kolikor je združljivo z njenim poslanstvom" (CS 42, 5).
Ta naša poslanica javnosti se omejuje samo na nekatere točke iz sedanjih razprav o preobrazbi naše družbe. V prvi vrsti želimo z njo doseči, da ne bi v javnosti nekaterih naših korakov izkrivljeno
Nova cerkev Marije Pomagaj v Buenos Airesu! (foto L. Erjavec)
razlagali in molka ali vzdržan ja napak razumeli.
Nekatere izjave v javnosti, nekateri članki v javnem tisku in dejanja, za katera je težko reči, da so Popolnoma slučajna in občasna, budijo v nas zaskrbljenost in vpraša-nja, do katerih bi težko ostali rav-vnodušni. Pristojni državni organi ali družbeno politični forumi in ustrezne družbene sile na te in takšne zaskrbujoče pojave sploh ne odgovarjajo, ali pa se njihovi odgovori omejijo na blede, abstraktne in neučinkovite formulacije, ki našo zaskrbljenost pogosto poglobijo, namesto da bi nam zagotovili skorajšnjo in dokončno odpravo takšnih pojavov. To nas sili, da javnosti iskreno razložimo nekate-re naše opredelitve ob tem, kar se v javnosti govori in dogaja, da bi tak0 prispevali k čim večjemu občemu zorenju naše družbe in naših ljudi v tej stvari in pripomogli k Čimprejšnji odstranitvi in onemogočenju različnih neprijetnih pojavov.
»Ne moremo biti ravnodušni do tistega, kar se nanaša na rast člo-vekove osebe.“
2.	Samo veseliti se moramo vseh Prizadevanj, da bi vsak človek in vsak narod mogel v resnici živeti svoje dostojanstvo, da bi v življenj-skj praksi čim prej in čim bolje vešili vsa družbena, gospodarska 1,1 druga vprašanja, da bi se ure-sničila pozitivna prizadevanja in VzPostavila sredstva, ki bi zagoto-
vila nadaljnjo rast vedno bolj človeških razmerij med ljudmi in skupinami v'resnični enakopravnosti in v možnosti za popoln razvoj vsakega človeka in vse družbe. To tem bolj, ker se zavedamo tega, kar je izjavil 2. vatikanski cerkveni zbor: „Vsi tisti namreč, ki na področju družine kulture, gospodarskega in socialnega družbenega življenja, pa tudi politike, tako narodne kakor mednarodne, prispevajo k razvoju človeškega občestva, dajejo po božjem načrtu nemajhni pomoč tudi cerkvenemu občestvu, kolikor je to občestvo odvisno od zunanjega sveta (CS 44, 3). Ne moremo biti ravnodušni do tistega, kar sc nanaša na rast človeške osebe, ker verjamemo da je Cerkev ..znamenje in zaščita presežnega značaja človeške osebe" (CS 76, 2).
Vsak človek se rodi v nekem narodu, želi imeti družino, svoje prepričanje, ima pravico do dela in pravico, da mu to delo daje ,,možnost za dostojno gmotno, socialno, kulturno in duhovno življenje" (CS 67, 2). Vsi, ki na katerikoli način vodijo človeško skupnost, so nujno odgovorni za občo korist vseh njenih članov. Ta obča korist vključuje zagotovitev možnosti za uresničevanje dolžnosti in pravic, osebnega dostojanstva in miru vsakega člana skupnosti, od vsestranske solidarnosti, kateri ne more ubežati nihče in v kateri si mora vsakdo z državljanskim pogumom in razumnostjo prizadevati za upo-
števanje svojega prispevka k izgradnji boljših družbenih odnosov in boljših življenjskih razmer.
V duhu evangeljskih načel in splošno sprejetega pojmovanja človekovega dostojanstva, ki ga danes sprejemajo in priznavajo deklaracije mednarodnih forumov in prisvajajo številne vlade po svetu, menimo, da je za usklajeno sožitje vseh ljudi nujno potrebna enakost vseh pred zakonom, enakopravnost vseh v medsebojnih razmerjih in možnost celostnega razvoja osebe in življenja. Zato pozdravljamo vse, kar v tej smeri z večjo natančnostjo določa nova ustava.
„Želimo, da v naši družbi vsak človek živi po svojem prepričanju v miru in polni svobodi“
3.	Ozirajoč se na svobodo v verskih zadevah in na svobodo vesti, smo predložili svoje predloge k o-snutku nove ustave z namenom, da bi se te pravice v ustavi čim jasneje izrazile in nato čim uspešneje uresničevale v splošno korist v praksi. Ne iščemo nikakršnih privilegijev, ne želimo si nobene oblasti niti deleža pri oblasti, temveč preprosto želimo, da bi vsak človek v naši družbi in v naši državi živel v miru, se ravnal po svojem prepričanju in to svoje prepričanje izpovedoval v polni svobodi in bi mu zaradi tega prepričanja in njegovega iskrenega izpovedovanja ne bila zaprta vrata v noben poklic, ki si ga je svobodno izbral, za katerega je strokovno
pripravljen, v katerem želi z zadovoljstvom uresničevati smisel svojega življenja.
Vse predloge k osnutku nove ustave smo sporočili najširši javnosti, kot je to v skladu z javno ustavno razpravo in kot ustreza duhu ustavnosti, ki ga želimo čimbolj priklicati v zavest vsega prebivalstva.
„Potrebno je preveriti trditve o načelni družbeni škodljivosti verstva in vere."
4.	V zvezi z buditvijo duha ustavnosti v zavesti občanov državne skupnosti, ozirajoč se na resnično svobodo v verskih vprašanjih, nikakor ne moremo spregledati naslednje ugotovitve: ne moremo brez žalosti in zaskrbljenosti poslušali trditev — proglašenih za znanstvene resnice — da sta verstvo in vera družbi škodljiva, da ju naša družba za sedaj samo še prenaša, da pa sta negativen pojav, dediščina preteklosti in znamenje zaostalosti in da morata kot takšna v prihodnosti izginiti.
Kdo naj bi se čudil, če sprejemanje in širjenje takšnih napačnih premis pogosto rodi nekatere nepravilne sklepe in če takšne premise navdihujejo nepravilne postopke proti ljudem. A ko takšne postopke označimo za izgrede in se jih pokesamo kot nezaželenih pojavov, dvomimo, da bi jih mogli samo na takšen način v prihodnje odpraviti, če ni odstranjena sama korenina, iz katere poganjajo.
Menimo, da je zdaj priložnost za ponovno javno preverjenje trditve 0 načelu družbene škodljivosti verstva in vere in da se takšno pojmovanje — vsaj za današnji položaj povsem zastarelo in neprikla-dno — zavrže in odstrani iz družbeno odločilnih dokumentov in da Se ga, kot neresničnega in netočnega, več ne uporablja v družbeno— Političnem delovanju.
Pojmovanje verstva, zlasti krščanstva, kot nečesa, kar nasprotuje človekovemu resničnemu napredku v zemeljskih stvareh, je bilo, v kolikor je takšno pojmovanje kdaj prevevalo verske kroge, škodljivo tudi samemu krščanstvu 'n ni izviralo iz pravega pojmovanja temeljnih krščanskih resnic.
je jasno povedano v listini 2. vatikanskega cerkvenega zbora o Cerkvi v sedanjem svetu. Če Cerkev govori o eshatološkem upanju, hkrati uči, „da eshatološko upanje ne zmanjšuje važnosti zemeljskih nalog, ampak celo z novimi nagibi Podpira njih spolnjevanje" (CS 21,
Življenje za božje kraljestvo v nebesih obvezuje kristjana, da že tu na zemlji oznanja pravičnost iv. lepoto tega kraljestva z vsestranskim spoštovanjem življenja, z vestnostjo in marljivostjo v držav-ianskih dol6|iostih ter izkazuj* Jubezen in pravičnost v vseh odnosih. Cerkev „odkritosrčno izjav-Ja, da morajo vsi ljudje, verni ir. neverni, sodelovati pri pravilni Saditvi teva sveta, v katerem sku-
pno živijo*1 (CS 21, 6). Nasprotno, zemeljski napredek je, „kolikor more prispevati k boljši ureditvi človeške družbe, velikega pomena za božje kraljestvo" (CS 39, 2).
Ob tem vidimo, da pravilno pojmovana krščanska vera ne more človeka odvračati od prizadevanj za zemeljski napredek in od zavzemanja za potrebno preobrazbo človeške družbe, marveč mu more ob tem dajati nove pobude.
Krščanstvo ne zavrača humanizma, ne zavrača in ne zapostavlja človeka; nasprotno, poudarja, da je človek odprt za širša in globlja obzorja, kot mu jih omogočajo naravne moči. Cerkev se ne strinja samo z zaprtim humanizmom, s tistim, o katerem pravi Pavel VI. v okrožnici ,,0 delu za razvoj narodov" : „Vase zaprti humanizem je nečloveški humanizem Pravi humanizem je le tisti, ki se odpira Absolutnemu... (Človek) je samo toliko človek, kolikor po Pascalovi besedi človeka neskončno presega'* (RN 42). Krščanska vera torej ne okrnja in ne zmanjšuje človeka kot takšnega; govori mu, da more preseči sam sebe. Morda kdo tega ne verjame, nikakor pa ni pravilno trditi, da se na takšen način človek
DOBRO DELO
Kdor bo delal dobro delo, kdor bo drugim na pomoč, mu poteče dan veselo, ga mehko zaziblje noč.
Lili Novy
sam v sebi zožuje, krni, odvrača od sebe, svojih dolžnosti in potreb.
Iz domneve, da je vera nekaj slabega, škodljivega in zaostalega in da so, izhajajoč iz tega, verni ljudje na neki način nujno škodlj:-vi člani družbe, kar je zelo lahko spremeniti v ,.sovražnike", se v skupnosti ustvarja škodljivo in zastrupljajoče ozračje medsebojne razdeljenosti in nezaupanja. Pri vernikih to snodbuja občutek nezadovoljstva, ponižanja, negotovo sti, pa tudi strahu; zlasti ako bi si ustvarili vtis, da takšne domneve podpirajo nosilci javne oblasti. Nujno prihaja do dušečega ozračja med ljudmi in do zapiranja vase. To sili vernika k molku: v političnih organizacijah in na sestankih se boji govoriti po svoji vesti v obrambo svojih pravic.
Tudi pri uslužbencih izvršne o-blasti na razn-h nivojih more to povzročiti, da — morda niti ne
popolnoma zavestno — oblikujejo v sebi družbeno zelo škodljivo stališče do vere in verskih skupnosti, da na mnoge upravičene prošnje verskih skupnosti, čeprav zasnovane po zakonu in po splošnih prav: cah, odgovarjajo samo z dolgim molkom, da (prošenj) enostavno ne rešujejo, ali pa na koncu odgovorijo negativno. To opravičujejo z razlogi, katerih neprepričljivost in ničevost je očitna. Dogaja se tudi, da si odgovorni uslužbenci ne upajo podpisati ugodne rešitve, ker se boje posledic, zaradi »premajhne budnosti do družbeno škodljivih elementov."
Mislimo torej, da je zdaj čas, dn se javno razvrednoti napačna trditev o družbeni škodljivosti krščanstva, ker je to potrebno za krepitev duha ustavnosti in gotovosti, da se bodo mogle v naši družbi pravice do verske svobode uresničevati vedno in povsod. (Konec prihodnjič)
Slovenski pevski zbor v San Martinu <>b svoji 25-lcftnici
Čile ni postal druga Kuba
Allendejeva vlada je bila moralno likvidirana veliko prej, kot jo je strmoglavil vojaški udar opoldne 11- septembra 1973.
če je tragičnost njenega konca presenetila marsikaterega Čilenca, J*2 Pa prepričanje, da je vlada pov-sem odpovedala, bilo skoraj eno-dušno in je pognalo globoke kore-nine v narodno zavest. Neznanka je bila, kdaj, kako in v kakšnih okoliščinah se bo zrušila.
Korak za korakom se je v teku skoraj 3 let, odkar je bila na vladi čnidad Popular, utrjevala v deželi potovost, da temelji njena oblast ^ključno na nasilju in prevari, ki sta postala pravi vladni ustanovi. Zat° tudi ni razen njegovih najbolj zagrizenih pristašev nihče več Verjel niti besedice funkcinarjem Marksističnega režima.
Dejansko ni bilo možno še dalje skrivati gospodarskega, političnega ln Moralnega poloma, ki ga je povzročila ,,čilska pot v socializem." n Vendar je vlada trdovratno po-navljala gesla o posrečenem čil-
s em mirnem prehajanju v socializem.
Vsak dan je bilo treba izmisliti nove laži, včasih bajne, včasih gro-e’ za opravičevanje dolgih vrst Pred pekarnami, za pomanjkanje , nerede pri prevoznih sred-vih, stavkanje profesionalcev in
tehnikov, politične umore, teptanje svobode izražanja, strahotne izgube podržavljene industrije in kraje interventorjev, krvavo zatiranje o-pozicionalnih manifestacij in nav-vsezadnje za trajno kršenje ustavnih jamstev.
Za Unidad Popular so bili krivi in odgovorni za čilski pplom vsi po vrsti, razen edinih resničnih povzročiteljev kaosa, kot ga ni bilo v zgodovini Čila. Po zatrjevanju vlade so bili krivi tega kaosa severnoameriški imperializem, CIA, ITT, večnarodna podjetja, tuje banke. ,,protičilska kapitalistična zarota;" znotraj dežele pa sodna oblast, kongresna zbornica, delavska društva in sindikati, ki so se pritoževali zavoljo neizprosnega preganjanja, in navsezadnje vsi državljani in vse ustanove, ki so se na smrt trudili, da bi preprečili, da se ne bi Čile spremenil v drugo Kubo.
LAŽ KOT VLADNO ORODJE
Uradna laž, sistematično ponavljana po državnem časopisju, radiu in televiziji, je budila gnev in jezo v narodovi duši in vlada je opažala, kako se ji oblast nad deželo izvija iz rok. Teden dni pred 11. septembrom je bil ves Čile paraliziran in ne le njegova gospodarska dejavnost. Duhovni zastoj je zajel vso
deželo in preprečeval kakršno koli misel ali dejanje, ki ni bilo naperjeno v rušenje marksizma.
V petek 5. septembra se je zgrnilo pravo človeško morje, v katerem je bilo zlasti veliko žena vseh družbenih plasti, na santiaško Ala-medo in zahtevalo Allendejev odstop. medtem ko je ob istem času uspelo Unidad Popular zbrati pred vladno palačo le nekaj stotin privržencev. Bilo jih je tako malo, da je Allende odklonil, da bi jim govoril. Pač pa je ta mala podivjana skupina šla nad nasprotne mani-festante s puškami, kamenjem in krepelci, da je bilo več kot 50 ranjencev.
OD PREVARE K NASILJU
Laž kot orodje vlade je šla tako daleč, da je izčrpala svoje možnosti in allendizem je čutil potrebo, da vročično pohiti z izvedbo svojih tajnih načrtov in fizično uniči poveljnike oboroženih sil in glavne voditelje opozicije.
Medtem ko je Allende javno zatrjeval da ne mara civilne vojne, je glavni tajnik Allendejeve socialistične stranke Altamirapo javno hujskal na civilno vojno kot poslednjim sredstvom, da se Allende obdrži na vladi, ki je zgubila avtoriteto in dejansko nadzorstvo nad deželo.
..OROŽJE ZA LJUDSTVO"
Za civilno vojno se je Unidad Popular oboroževala skozi 3 leta /.
orožjem, ki ga. je Allende uvažal iz Rusije, Čehoslovaške in Kube in ga skrival po podržavljenih tovarnah, bolnicah, šolah, univerzah in zasebnih stanovanjih.
»Orožje za ljudstvo," je dejal Allende v enem ,svojih govorov. In dejansko so marksistični funkcionarji dobili orožja na tone, začenši s samim predsednikom. V svojih treh stanovanjih, v vladni palači La Moneda, v svoji razkošni vili na cesti Tomas Moro in v manj poznani hiši El Canaveral zunaj Santiaga je Allende nakopičil prava skladišča vsakovrstnega orožja in municije. Ob odkritju teh skladišč je dejal notranji minister Bo-nilla, da je bil Allende najhujši kršitelj zakona o nadzorovanju o-rožja v vsej republiki.
POSKUSI, DA BI NAŠČUVALI VOJSKO K UPORU
Geslo »Nočemo civilne vojne" je skrivalo vojne priprave vlade, da bi prevzela celotno oblast in uničila oborožene sile in opozicijo ter zlomila posplošeni civilni odpor. Zastor se je pravočasno odprl, ko je Altamirano skušal naščuvati k i-poru posadke dveh ladij v Valpa-raisu in vojaško posadko v Talca-huano, ki naj bi tvorile jedro »ljudske vojske". Načrt je vključeval umor oficirjev, ki se ne bi takoj v hipu predali svojim ugrabiteljem. Neki mornar je lcoj obvestil predstojnika in preprečil zaroto.
Marksistični napad na oborožene sile je bil določen za ponedeljek
17. septembra. Na ta dan so vsako leto vaje za slovesno parado suho-zemskega vojaštva, mornarice ir. letalstva pred domačimi oblastmi 'n diplomatskimi zastopniki na 19. september.
Marksistični gverilci, d.o zob c-boroŽeni, bi napadli na pol prazne Vojašnice v Santiagu, medtem ko b> se zbiralo vojaštvo v mestnem Parku Consido. Spričo neposredno-sli marksistično—vladnega udara so ga oborožene sile preprečile in zahtevale odstop Allendcja. S lo odločitvijo so izpolnile voljo narodno večine.
Marksizem uničil demokracijo
Tako sc je končalo eno razdobje 'Iškega političnega razvoja, med aterim so najboljši čilski patrioti Poskusili, kar so le mogli, da bi
0	'varovali ustavni in pravni režim Pred ,,strelsko steno," h kateri gn jo gnala marksistična vlada. To je "'a usoda čilske demokracije in
1	ozultat pajdaštva med Allendejem 'n T< idelom Castrom.
Kongres, sodna oblast, demokrn-'čne stranke, profesionalci, sindikati in gremiii. učiteljstvo in viso-v 0s°lci, gospodarska združenja in zopRke organizaciie so storili. ka|r "° Ie mogli, da bi ustavili AHonde-ja v njegovi politiki, ki io p rega z i-a v«o legalnost.
Toda nič ga ni zadržalo. Varal 10 Parlament., ko ni proglašal zakn-Pav; varal pravico s preprečcva "lem izvršitve njenih sodb; držav-
no nadzorstvo z razglašen jem ne zakonitih odlokov; oborožene sile z dobrikanjem in nato z uvažanjem tujih gverilcev in ustanavljanjem paramilitarnih organizmov; stranke, ki so se z njim razgo var jate, pa z neprestanim zavlačevanjem.
Allende, ki je napravil samomor s sovjetsko brzostrelko znamke UKA, ki mu jo je podaril kubanski diktator, je imel čuden kompleks avtokrata in obenem nič manj čudnega hlapčevstva.
Če je sploh kdaj imgl namen spoštovati svojo prisego, da bo varoval ustavo in njene z.akonc, ki j j h je prezirljivo imenoval „bur-žujsko zakonitost," je skrivnost, ki je šla z njim v grob. Toda dejstva bolj zgovorna od besed, so dokazovala, da se ni hotel ali mogel rešiti marksistično—leninističnih verig, ki so obdajale njegovo vlado in navdihovale njegova dejanja.
Allende ni bil nikdar državnik, pač pa strankar, ki je hotel vsiliti nauk in vzorce, ki so tuji narodnemu čutenju in njegovi stvarnosti.
Nasproti njemu in njegovi vladi se ie vzdignil narod, ponižan s prevarami in ogrožen od marksističnih hord. v trdnem prepričanju, da je bila njegova usoda v rokah skunine tujcev, ki so jih navdihovali in plačevali iz Moskve in Havane. Iz tega stanja se je porodila zahteva ogromne večine Čilencev, da oborožene sile vzpostavijo znova vladanje zakona in dejansko suverenost.
Marksizem je zadal čilski demokraciji smrtonosne rane in je po malem uničeval javne svoboščine in človečanske pravice. Nekateri so se počasi le dokopali do spoznanja, da se slabosti demokracije ne dajo vedno rešiti na demokratičen način.
Tako je prišlo, da je nagon po narodni ohranitvi in želja po zopetni osvojitvi lastne kulture m pristne narodne biti sprožila silo proti marksističnemu nasilju. Toda ta sila narodne vojske je bila pametna, čista in odgovorna, odločna in umirjena obenem. Tako se ja Čile rešil, da ni postal druga Kuba na skrajnem jugu kontinenta, in preprečil mednarodno komunistično zaroto usodnega pomena za vse ostale narode latinske Amerike.
ZADRŽANJE ČILSKE CERKVE
Cerkev je ob državnem udaru uradno izjavila, da ni poklicana, da bi dajala patent zakonitosti civilnim oblastem, da bi vzpostavljala ali odstavljala vlade. Njena dejavnost ne mara biti politična, ampak verska.
Po vojaškem udaru je kardinal Raul Silva Henriquez obiskal Vatikan in nekatere dežele, da je pojasnil papežu in episkopatom različnih dežel razmere v Čilu in stališče Cerkve ob zadnjih dogodkih. Po vojaškem udaru so škofje prosili novo vlado za zmernost nasproti premagancem in vzpodbudili, da bi nova vlada napravila ko-
nec sovraštvu, da bi prišla ura sprave. Škofje so izrazili upanje, da bodo vse pridobitve delavskega in kmečkega prebivalstva pod prejšnjimi vladami upoštevane, da se bodo ohranile in še pomnožile, da bi se dosegla polna enakost in udeleženost vseh v narodnem življenju.
Škofje so ponudili svoje sodelovanje pri obnovi dežele, zlasti pri pomirjenju duhov in v vsem, kar pomeni utrditev in razvoj družbenih pridobitev delovnega človeka. Ob vsem tem bodo seveda ostajali na svojem področju in ohranili svojo lastno samostojnost pri pristnem oznanjevanju evangeljskega sporočila, služeč vsem brez razlike.
Čilska Cerkev je jasno in zadosti zgodaj pred zadnjimi dogodki fzra-zila svojo bojazen in opozorila zmote Allendejevega režima in ponovno prosila vlado in opozicijo, da bi prišli do ..velikega narodnega soglasja," da bi dosegli mir in uresničili potrebne družbene spremembe. Cerkev je izjavila, da ne bo moč graditi družbe na postavki, da tvorijo Čilenci skupnost sovražnikov. Miru ne bo moč doseči s prevladanjem ene skupine nad drugo. Le s pravičnostjo je mogoče ustvarjati mir.
Pamet in patriotizem Čilencev skupaj s tradicionalnim demokratičnim in humanističnim čutenjem oboroženih sil bosta omogočila, da se bo Čile počasi povrnil na ustavno pot in prehodil svojo pot razvoja v miru.
Metode komunizma
Metode širjenja borbeno marksističnega brezboštva v komunističnih državah.
Uvod
Klasiki marksizma: Marc, En-gMs, Lenin, Stalin in drugi so glavne smernice, ki naj uni-f'!i° vero v srcih ljudi. Ljudje naj Se Po njihovem osvobode „vseh verskih predsodkov" in tako u-stvarijo novo, brezbožno družbo.
Naobračba teh splošnih navodil pa je odvisna od več stvari, v glavnem od okolja, kjer se brezbo-■štv° seje; od ljudi, ki se jih za rezboštvo pridobiva, in od apostolov brezboštva.
Ni vseeno, ali je država v svo-°di ali zasedena; v miru ali v razburkanem stanju:	enota ali
Razbita; bogata ali revna. Važno 'e nadalje, kakšni so ljudje, kate-se naj „novi evangelij" brez-oštva oznanja. So globoko ali n>alo verni? Kako je z versko vadicijo? Je močna ali šibka?
aksno vlogo je med narodom 'mela doslej Cerkev? Pa tudi apostoli brezboštva so odločilni. 1° ^°bro izšolani ali začetniki? xakšno stanje brezboštva med na-r,)dom so že našli. Kakšne možnost1 imajo?
Odtod razumemo, zakaj so bile metode borbeno marksističnega brezboštva nekoliko drugačne na Kitajskem, v pravoslavnih deželah kot v Rusiji, Srbiji, Romuniji in Bolgariji, v katoliških deželah kot v Sloveniji, na češkoslovaškem, Madžarskem in Poljskem.
I.	Način protiverske borbe na sploh
Svoboda vere je zagotovljena v vseh komunističnih ustavah. Ta na je le toliko dana, kolikor narekuje taktika v različnih okoliščinah:	enkrat več, drugič manj,
tretjič na skoraj čisto nič. Nihče ne ve, kaj bo jutri. . .
Protiverska nronaganda se kaže na dva načina:
1. Načrtno rušenje Cerkve.
Ko so prišli komunisti na o-hlast, si je borba proti veri nadela značaj borbe proti cerkvam, posebej proti katoliški Cerkvi. Je bila to doba socializacije, kolektivizacije, bazičnih sprememb. Na Cerkev so gledali kot na politično silo. sovražnico delavnega razreda in ljudske demokracije, povezano s kapitalizmom in vojnimi huiskači.
V moči zakona za varstvo ljud-
ske republike so bili številni škofje, duhovniki in verniki odpeljani v ječe. Procesi so bili v naprej pripravljeni. Tam, kjer so bili okupatorji, so bili škofje, duhovniki in verniki obtoženi kolaboracije, drugje pa podtalnega delovanja in povezanosti s kapitalisti. Metode ob procesih so bile zelo nečloveške. Ljudi se je polo-lastil strah. Ukinjen je bil verski tisk ali bil je vsaj silno okrnjen. Organizacije so bile prepovedane.
Vlada je nato postavila komisijo za verska vprašanja. Bila je neke vrste protihierarhija.
2.	Direktna borba proti veri.
V prvi dobi protiverske borbe so poskušali Cerkev kot organizacijo paralizirati, oslabiti. Njeno aktivnost in njen vpliv spraviti na nič. V drugi dobi pa se je pričela direktna borba proti veri. Komunistična partija je hotela vse prevzgojiti. Organizirali so tako imenovane ljudske univerze, ki so s protiversko propagando, kar sipale. Na dolgo in široko so obravnavali veri sovražne teme, n. pr: Najnovejša odkritja glede sveta in človeka. Nastanek in razvoj vere; Pomen človeškega življenja, Ali verujete v vraže, Inkvizicija, Kako se je človek naučil hoditi in misliti, Nastanek verskih praznikov, Komunizem in krščanstvo — napredek in zastarelost, Kako je z dokazi za bivanje nadnaravnih sil in z nesmrtnostjo duše?, Kaj je moralno in kaj ni?
Uvedli so tudi slovesne vpise
rojstev, civilnih porok in pogrebov, kar naj bi nadomestilo krst, birmo, poroko in krščanski pogreb.
It. Brezbožna propaganda v šolah
Šola je komunistom najvažnejši kraj prevzgoje. Iz šole mora priti mladina, ki bo z vero pometla. Zato polagajo vso skrb za prevzgojo učiteljstva. Že v predšolski dobi uvajajo mladino v materialistično pojmovanje sveta. Šola, tako osnovna, srednja in univerza mora biti proti veri. Konflikt med starši in šolo pa naj končno prinese tudi svoje sadove.
1. PREVZOGA UČITELJEV IN VZGOJITELJEV
Ko je prišel komunistični režim na oblast, se je znašel pred težkim položajem. Večji del vzgojiteljev' je bil pripravljen za službe v „kapitalističnem sistemu". Režim je sklenil izločiti iz tega delikatnega sektorja vse, ki bi mogli ovirati formacijo novega človeka. To je bilo lahko doseči v (istih deželah, ki so bile pod okupacijo in so j?h tako obdolžili sodelovanja z okupatorjem; težje pa je bilo, kjer to ni bilo mogoče; tem, kjer so imeli tudi učitelji aktivni del v odporu za „osvobo-jenje.“
Najprej so izločili iz učiteljskega zbora duhovnike, redovni-• e in praktične katoličane. Ko so tako eliminirali veliko učiteljstva,
So se znašli pred novim proble-m°m: kdo jih nadomesti? Orga-nizirali so kratke tečaje. Režim Ke je držal načela, da so boljši slabi učitelji, a pripadniki marksizma ali vsaj njegovi simpatizerji, kot pa poklicno dobri uči-leUi, pa nasprotniki marksizma.
Vzgojitelji, ki so bili vrženi iz službe, so bili prisiljeni na roč-delo, navadno v težkih okoliščinah. Za učitelje, ki so še osta-'1 v šolah, so bili živ opomin, kaj 'se se tudi z njimi lahko zgodi, ue ne bodo poslušni novemu redu.
Istočasno pa so pričeli s pre-'zgojo novih in še aktivnih uči-•eljev. Tečaji prevzgoje so traja-‘l, 0(1 nekaj dni do enega meseca.
čitelji so bili popolnoma loče-n' od zunanjega sveta. Vsak stik zunanjimi ljudmi, tudi z doma-
1Itu> jim je bil strogo zabranjen. oditelji tečajev so si prizadeva-'* da bi ustvarili novo ozračje, 1 naj popolnoma spremeni udele-
žence in jim pomaga, da se dokopljejo do marksističnega gledanja sveta. Udeleženci niso le poslušali razna predavanja, ampak so morali aktivno posegati.
Na tečajih so dokazovali, da je vera v nasprotju z znanostjo, da je znak zaostalosti in da so vsi tisti, ki se oklepajo vere. sovražniki ljudske demokracije in ljudstva na sploh.
Učitelji se ne smejo zadovoljili z meščanskim brezboštvom. Ni dovolj, da sami ne hodijo v cerkev. Potrebna je višja stopnja: Učitelji se morajo otresti vseh - erskih predsodkov, še več: postati morajo propagandisti brez-hoštva. »Izpovedovati krščanski svetovni nazor — tako pravi neki češki teoretik — čeprav tajno, je zločin proti znanosti in proti znanstveni bodočnosti. Učitelji ne smejo le preučavati in vzgajati ;,o rezultatih znanosti, ampak ne smejo nikoli izgubiti iz vida bor-
I‘reš
ernova Jbla na Pristavi je praznovala svojo 2(Hetnico (foto Keber)
be proti zaostalim ideologijam mračnosti. Vzgoja po materialističnem svetovnem nazoru ni le dopolnilo, ampak bistveni del vzgoje. Brezbožna vzgoja je edina 'zgoja, ki naj oblikuje današnjo družbo.“ Vzgajati po tej metodi m" pritisk, ni nemoralno, ampak pomeni pomoč, da se v ljudeh oblikuje višja vest.
2. Uvajanje v materialistično pojmovanje sveta v predšolski dobi.
Uvajanje v materialistično pojmovanje sveta se prične v predšolski dobi, v tako imenovanih otroških vrtcih. Od te dobe — tako pravijo marksisti — odvisi, kako bodo vzgojeni. „Naši otroci — tako uče — bodo živeli v socialistični družbi, to je v dobi, ko bo socializem zavladal po vsem svetu.
V otrocih je treba oblikovati realistične podobe sveta. Na te podobe v naravi, življenju in družbi, bo treba pozneje vcepiti odkritja znanstvenih spoznav.
Če so otroci prejeli kak verski pouk, je treba to znanje in vzgojo čim popolnejše izločiti, če ga še niso prejeli, ga je treba kratka malo preprečiti. Vera naj se prikazuje v čim bolj smešni, zastareli podobi. N. nr. Ali Bog biva? Kje raj bi bil? Sai bi padel iz oblakov. Boga ni. sai ga tudi vesoljske ladje, ki krožijo povsod, niso našle.
Staršem naj voditelji otroških i rtcev pokažejo žalostne posledice verske vzgoje. Ideja Boga, ki vse
i idi, ki vse ve, ki kaznuje, ki je vsemogočen, h kateremu se starši zatekajo, je preveč komodno sredstvo vzgoje.
Verska vzgoja otrok je škodi ji' va, uče marksisti. Slabi otrokove želje po spoznanju, kvari značaj-Marksistični pedagoški tisk izjavlja, da so otroci brez vere bolj uravnovešeni, manj boječi, imajo lepši značaj. Zanimivo je, tako piše neki češki vzgojitelj, opazovati otroke na izletu. Njihove reakcije so zelo različne. Oni, id verujejo v Boga, se boje, kadar grmi. Pravijo, da je Bog hud-Tisti pa, ki ne verujejo, pa so pogumni. Pravijo, da naj še bolj i reska.
Kjer je strah, rojen iz nevednosti, tam je vera. To je geslo marksistične vzgoje v predšolski dobi-
(Bo še)	dr. Alojzij Starc
MOLITVENI NAMEN za januar
Splošni: Di bi ekumensko sodelovanje napredovalo v veri, ljubezni in potrpežljivosti.
Misijonski: Da bi se pomnožilo sodelovanje različnih verstev pri vzgoji, družbenih občilih in socialni pomoči.
SVETNIKI—IZ MESA IN KOSTI
Anton Marija Pucci
REDOVNIK IN ŽUPNIK
Doba, v kateri se je rodil, rastel ln razvil apostolsko delavnost Anton Marija, je bila tako zmedena ,akor malokatera. Antiklerikalizem prostozidarsko sta v tem času °^v]jala svojo zlato dobo. Na vse ezave tega časa je na svojem delo-'n,°m Področju naletel tudi oče Pu-opi- Poleg proticerkvenih nepomir-Jivih skupin so nastopili tudi mo-ZJ°’ ki so z veliko pazljivostjo in v rbn°8tjo študirali delavska vpra-in z ustreznimi sredstvi sku-' približati evangelij množicam. 0(i temi možmi je bil tudi Anton Marija Pucci.
Navaden kmečki otrok
življenje očeta Puccija na zunaj ne knže nič posebnega.
Rodil se je v kmečki družini na Pobočju Prednjih Apeninov: reven, Vendar zdrav in pristen v svojih vprskih navadah. Oče je bil cerkov-Pi^- že na rojstni dan 16. aprila ^19 je dal sina krstiti na ime Ev-
stahij.
R°t otrok je moral z brati in ■s°strami pomagati pri delu na po-v bosti in v kostanjevih gozdo-^ • župnik ga je učil brati, pisati, ,a unati in — k0 je opazil, da ja ček bister — tudi latinščino in
druge predmete, ki jih obravnavajo v gimnaziji. Ne glede na težave, ki mu jih je delal oče, je z osemnajstimi leti stopil v red servitov (služabnikov) v Firencah. Župnik mu je dal s seboj tole pismeno priporočilo: ..Evstahij se je od svojih
otroških let do danes zmeraj odlično vedel, pridno hodil h krščanskemu nauku in prejemal svete zakramente..., že od nekdaj je kazal močno nagnjenje in željo po redovniškem poklicu."
DUHOVNIK MED RIBIČI
23. decembra 1873 je dobil redovno obleko in redovno ime Anton Marija. Jeseni leta 1843 je bil posvečen za duhovnika. Avgusta 1844 je nastopil službo kaplana pri župni cerkvi sv. Andreja v Viare-ggio; v mestecu s 4.000 prebivalci so prevladovali ribiči in pomorščaki. Od 1848 je bil župnik pri sv. Andreju in to ostal vse življenje. Zraven tega je bil štiriindvajset let predstojnik tamkajšnje redovne hiše.
ISKRENO ŽIVEL PO EVANGELIJU
Njegovo versko življenje označuje evangeljska preprostost in pristnost. Bil je človek, ki je Bogu
posvetil svoje življenje v redovniškem življenju z zaobljubami, predpisi in pravili. V tem okviru je uresničeval življenje posvečevanja samega sebe po vedno večji povezanosti z Bogom. Nekoč je sobratom dejal: „Da, posvečevanje sebe in drugih je predmet in namen, zaradi katerih nas je Bog poklical v redovniški stan." Redovnikom in vernikom je v pridigah poudarjal posebno to: iti za ponižnim, ubogim, križanim Kristusom. Saj si je zlasti redovnik postavil za življenjski cilj, da bo nosil križ svojega Gospoda do smrti. V tem globokem spoznanju in ljubezni do Križanega korenini tudi njegovo nežno češčenje žalostne Matere božje.
^ Prenričan je bil, da redovništvo samo še nič ne pomeni; če je re-i pravo, mora biti duhovno močno razgibano. ..Katerikoli kristjan mnogo lažje doseže večno zveličanje kakor nemaren duhovnik, kajti odurno, kar bogokletno je, če od daritve, opravljene Gospodu, del obdržimo zase ali nazaj vzamemo." Ker je oče Pucci živel v svojem osebnem noklicu res tako zgledno, so ga imenovali „curato san-to“ (svetniški župnik).
HOTEL JE DOBRE KRISTJANE
Kristus—mož bolečin in njegova žalostna Mati sta vodila njegovo dušnopastirsko delo. Zavzel se je za vse.
Najprej je ustanovil (1849) Kongregacijo krščanskega nauka za otroke in odrasle. Za sinovi'
ribičev, ki so skupaj s svojimi očeti imeli veliko dela na morju, je ustanovil večerno šolo za otroke in fante z morja. Leta 1850 je ustanovil za mladino Alojzijevo družbo, z idealom čistosti. Leta 1853, v smrtnem letu Friderika Ozanama, ustanovitelja Vincenci je-vih konferenc, je nastala prva Vin-cencijeva konferenca v Viareggiu. Da bi pomagal dekletom iz ljudstva do krščanske vzgoje, je odprl Zavod servitinj (ženska veja). Polagoma so postavljali temelje za Kongregacijo krščanskih mater, ki jo 1882 dobila svojo dokončno obliko. Leta 1860 je ustanovil še pobožno Družbo sprave sv. Jožefa, z namenom, „da bi ohranili trdno katoliško vero v družinah in krščanski družbi."
Vendar ni bil zadovoljen, da bi bili samo člani teh organizacij -Ne prihajajte k meni s svojimi krstnimi listi, teh n<> potrebujem ; krstni list, ki ga od vas pričakujem. so vaša dobra dela... Krs! sam ne zadostuje, da napravim iz vas kristjane: k temu spada spolnjevale božjih zapovedi in hoja za križanim Jezusom, kajti ime kri-stian imamo od Kristusa, in kristjan se imenuje tisti, kdor hodi zn Kristusom."
DOBER TN ODLOČEN OBENEM
Ljubezen do bližnjega, ki jo je neutrudno oznanjal, se je pri njem izražala v veliki skrbi za bolnike, reveže in zapuščene. V času kolere
v ktu 1854 do 1856 je skrbel za bolnike, pe da bi se oziral nase. »Ni porebno dolgo živeti; potrebno je le, da od Boga darovani čas izkoristimo in naredimo, kar Bog od nas zahteva." Obiskoval je uboge. j*m pomagal z veliko obzirnostjo 'n nevsiljivostjo in se jih ni navezal do konca svojega življenja. Družinam, ki so bile sprte, je vrnil |nir. Iz svoje posebne ljubezni za bolne otroke je odprl poleti 1856 na obali Viareggia otroško zdravi-*ace; v začetku so bili v njem le
tr'je otroci, leta 1875 pa že čez tisoč.
Db njegovi dobrodelni delavno-sti, pohlevnost: in ustrežljivosti ne Krnemo pozabiti druge strani njegovega značaja: kjerkoli je bilo Potrebno, je znal nastopiti ostro in 'nienovati stvari z njihovim pra-'menim. Z veliko jasnostjo, oprav nikoli brez krščanske lju-ivzni, j(. branil papeža pred napadi
Prostozidarjev.
VSI SO GA SPOŠTOVALI, TUDI NASPROTNIKI
Viareggio je bil v rokah proste • zidarjev in liberalcev; kljub temi mu je ob njegovi smrti (12. januarja 1892) izkazala občina čast javnega pogreba z utemeljitvijo: „Zgolj kot človek si je Anton Marija Pucci pridobil za deželo velike zasluge, neodvisno od svojega stanu katoliškega duhovnika, ...in ga je treba imeti za trajen zgled resnične kreposti."
V življenju očeta Puccija ni n;č nenavadnega. Ni arški župnik, ni deloval čez skromne meje svoje župnije in svojega mesta. Njegova svetost je bila v tem, da je v svo jem poklicu kot redovnik in župnik živel v najprisrčnejši zvezi s križanim Gospodom dan za dnem, i vsakim dejanjem, s slehernim trenutkom.
Njegov god obhajamo 12. januarja.
^a<* slov. šolarjev se je udeležilo skupnega izleta oh sklepu šol. leta 1973 v buenosaireško predmestje.
KRŠČANSKE SEKTE
Katoličani, pravoslavni, lutera-iti, kalvinci, baptisti, metodisti, anglikanci so velika, svetovna krščanska verstva.
Pod imenom »krščanske sekte“ pa navadno mislimo na manjše krščanske skupine, ki so že bolj oddaljene od krščanskega razodetja in splošno v svojem fanatizmu neprijazno nastopajo ne le proti katoličanom, ampak tudi proti drugim krščanskim, ločenim verstvom.
Takih sekt naštevajo okoli 250 in jih zlasti mrgoli v Sev. Ameriki. Jih je toliko in v tako pestri raznovrstnosti, da bi jih bilo težko pregledno označiti. Nekatere so ohranile še dosti veren krščanski značaj (adventisti), druge imajo neko predvsem naravno plemenito poslanstvo (Prijatelji človeka. Vojska odrešenja), druge spet pod krščanskim imenom nudijo mešanico najrazličnejših naukov in tudi zmot (mormoni).
Te sekte so nastale na osnovi protestantskega nauka o osebnem razlaganju sv. pisma in tako svobodnem združevanju in organiziranju vernikov v verskih skupinah.
Po trojni, za te sekte splošno značilni prvini bi jih mogli deliti v tri glavne skupine (kot katera od teh prvin v posamezni sekti prevladuje):
1. Eshatološke sekte so zagle-
dane v konec sveta in drugi Kristusov prihod (gr. eshata — poslednje reči). Imenujemo jih tudi milenaristične ali hiliastične sekte, ker uče, da bo ob koncu sveta na zemlji še 1.000-letno Kristusovo kraljestvo (lat. mille, gr. hilioi — tisoč). Tam da bo Kristus kraljeval skupaj s pravičnimi, preden jih bo popeljal v nebeško blaženstvo.
V to skupino moremo šteti adventiste, Priče Jehova, Prijatelje človeka itd.
2.	V drugi skupini so krščanska gibanja „akcije“, ki si stavijo za namen zbuditi krščanstvo iz mrtvila. Sem spadajo kvakerji, Vojska odrešenja, »apostolske" Cerkve ipd., od koder izhajajo tudi »binkoštna" gibanja.
3.	Tretjo skupino sestavljajo »kurativne" (zdravilne) sekte, ki si pripisujejo moč čudežnega o-zdravljenja, podobno kot je bila v Kristusu.
Za primer si oglejmo glavne izmed najbolj znanih krščanskih sekt, v kronološkem redu, kot so se v zgodovini pojavljale.
KVAKERJI
Sekta je nastala iz duhovnega, mistično-entusiastičnega gibanja sredi 17. stol. na Angleškem, ki se je bilo pojavilo kot odpor na okostenelost Anglikanske državne Cerkve.
Njen ustanovitelj je bil George F»x (1624 — 1691), mistični vizionar, ki je bil najprej čevljar, pa je pustil svoj poklic in družino ter sledil „notranji luči“, po kateri se je čutil klicanega od Boga.
.»Notranja luč“ (Jan 1, 9) je po njegovem nauku božji glas v človeku, ki vodi k resnici, notranjemu Prerojenju in zveličanju. Je delo ®v. Duha v človeku. Najpopolnejše je bilo to delovanje v Kristusu, isti sv. Duh je navdihnil sv. pismo, a deluje prav tako danes v vsakem človeku; v tej ..notranji luči" na mreč vsak prejema od Boga neposredno razodetje, ki ga vodi k zveličanju. Zato je vse drugo nepotrebno: dogme, veroizpovedi, zakramenti, duhovniki. Cerkev. Pra-y° bogoslužje obstaja le v „mol-čeči pobožnosti", kjer človek prisluhne temu notranjemu razodetju in potem izrazi to doživetje v molitvi ali kratkem nagovoru.
Ker smo si ljudje po tej „notra-Pji luči" vsi enaki, kvakerji delajo Za enakost v družbi in nastopajo Proti razlikam rase, socialnega položaja, proti političnim in vojaškim sporom: odklanjajo vojsko in v°jaško službo; zahtevajo brezpogojno resnicoljubnost in prepovedujejo prisego, gojijo vsestransko Poštenje in nesebično službo bližjemu.
Do njihovem ekstatičnem stanju
trenutku duhovne zbranosti so J|h imenovali ..kvakerje" (tj. tre-Petalce); sami so se imenovali »Otroci luči" ali »Prijatelji v Res-hici.“
Že ustanovitelj Fox je mnogo potoval po različnih deželah (bil tudi v Sev. Ameriki), v gorečem apostolatu za svoj nauk, in je imel pri tem tudi lepe uspehe.
Iver so kvakerji odklanjali državno Cerkev, prisego in vojaško službo, so bili na Angleškem takoj spočetka preganjarti. Zato so se izseljevali v Sev. Ameriko in tam širili svoj nauk. Pozneje je nastalo med njimi po različnih učiteljih več sorodnih skupin.
L. 1963 je bilo vseh kvakerjev ok. 180.000, v glavnem v USA, precejšnja skupina v Kanadi in manjše po mnogih drugih deželah po svetu.
Že od nekdaj se posvečajo plemenitemu karitativnemu delu: skrbi za reveže, slaboumne, šolstvu; danes veliko delajo za str pnost med narodi; v obeh zadnjih vojskah so se trudili za pomoč trpečim in beguncem; gojijo zmernost, odpoved razkošju, abstinenco.
L. 1947 je neka skupina kvakerjev prejela Nobelovo nagrado za mir.
dr. Franc Gnidovec
NOVO LETO, MLADO LETO
Novo leto, mlado leto, vzemi željo za pozdrav:
Naj se vsak potrudi vneto, da bo vsem na svetu prav.
Lili Novy

Vzgoja verskega čuta pri otrocih in mladini
Jezuit p. J. Jungmann v uvodu v svojo katehetiko pove težavo, ki jo čutijo vsi, ki imajo opraviti z mladimi ljudmi: „V naši tako razburkani dobi, ki se je tako globoko zapisala skrbem za snovne dobrine in je postala gluha za glasove iz višjega sveta, je celo otrokom ležko oznanjati božjo besedo. Pa vendar gre za veselo oznanilo, ki ga moramo prinašati tudi našim najmlajšim.“
V času tehnične', industrijske revolucije, ko je tisoč prijemljivih stvari, ki vežejo otrokovo fantazijo, ko jih tisoč stvari od verskega pouka odvrača, je neodpustljivo, če se zadovoljimo s kakršnimkoli verskim poukom; da bi le nekaj povedali, potrudili se pa nič, da bi prav tisto povedali, česar so otroci in mladi ljudje potrebni prav ta čas in da bi povedali na tak način, ki jih bo zanimal in pritegnil.
Težava je v tem, kako se vživeti v otrokovo dušo, v dušo mladega človeka. Svet se je v šestdesetih letih bolj spremenil kakor prej v šestih stoletjih. Današji svet je svet motorizacije, vesoljskih poletov, popevk, televizije. Vsi učitelji otrok, posebej starši, se morajo potruditi, da vstopijo v ta svet, razumejo njih zanimanje, stiske in potrebe. Prof. Tillmann pravi, „da se moramo potruditi za spoznanje, kako današnja mladina misli, čustvuje, kako reagira na versko govorjenje in življenje preteklega časa. Treba je začutiti ra zli ko med vožnjo v kočiji in izstopanjem iz vesoljske kabine!"
Ni zadosti, da sami poznamo verske in moralne resnice, poznati moramo spremenjeni čas in spremenjenega človeka, človeku preteklega časa se je čisto drugače govorilo o Bogu, svet mu je bil v resnici pobožen-diviniziran, današnji svet je pa ne samo motoriziran, ampak tudi humaniziran-počlevečen: ni Bog tisti, ki odloča na svetu, ampak človek. Nanj je treba gledati, z njim se je treba vskladati. Pripoveduje župnik, da je hotel govoriti z mladim fantom o verskin vprašanjih. Ko zači/e župnik, da predpostavlja jasno fantovo vero o Bogu in njegovem bivanju, in o tem ne misli govoriti, mu odvrne'
f;1nt: prav to je, o čemer si nisem na jasnem. 0 tem bova morala začeti govoriti.
Današnji človek je ne samo brezbožen, njegova brezbožnost je' kloblja. Prišel je v stanje, da je za Boga nezmožen. Vsi tehnični '->spehi, stroji, zabava, izraba prostega časa povzročajo, da pri mno-
ljudeh sploh ni več časa in prostora za Boga, so nezmožni z fi.iim računati. Drugi so pa v bližnji nevarnosti, da bo ves moderni ’°Pot zmedel duha in bo Bog in vse nadnaravno odrinjeno na rob 'vljenja in zanimanja pri človeku.
Če se bomo vzgojitelji: starši, učitelji in duhovniki, zavedali, v -akšni nevarnosti so otroci na poti v šolo, v razredu, v poletnih ko-)ni.]ah, med svojimi prijatelji, bomo iskali možnosti, da jih spoi-'am° in jim pomagamo v vsakih razmerah, brez pridržkov, brez oči-anJa. Cerkev išče v teh letih aggiornamiento posodobljenje svojega učenja in ravnanja, prav tega morajo iskati vzgojitelji sedanje-8ra časa.
Ves problem verskomoralne vzgoje, danes še posebej, je: kako x z$?ojiti otroku verski čut. Ni edini in ne prvi vidik, da naučimo ' Doka nekaj molitev, nekaj odgovorov na vprašanja iz katekizma ali V(-‘l'°učne knjige, dasi je tudi to potrebno. Te odgovore bo pozabil l’° besedah tekom let.
Naučiti je treba otroka, da bo na vse svoje življenje in dogodke njem gledal z božjega vidika, kakor Bog gleda. Pozabil bo formu-
Med sveto birmo v cerkvi Marije Pomagaj (foto M. Šušteršič)
le, ohranil bo pa čut za vero in moralo in ta ga bo vodil tudi takrat, ; ko oče in mati in učitelj ne bodo več živeli.
Tudi pouk verouka v šoli ne bo uspel, če ne bo prišel otrok iz zdravega verskega okolja domače družine, kjer se govori o Bogu, kjer se živi iz Boga. Zelo krepi v otroku ta verski čut življenje v zdravem šolskem in skupnostnem okolju. Zato je treba tukaj poudariti po- ' membnost naših slovenskih ljudskih in srednjih šol. Ne morejo jim dati snovno kdo ve koliko, pač, pa jim ostvarijo zdravo versko ozra- j čje, ki pri otroku nadaljuje vzgojo staršev.
Tako vzgojeni otroci bodo navdušeni za Boga, bodo po njem hrepeneli in ob njem ostali ter zanj pri vsem delu mislili, Boga se ve- j selili, kakor so svetniki viseli na Bogu. Lep zgled za to nam je sv. Terezija Deteta Jezusa. Sv. Peter je zapisal: ..Okusite, kakor dober je Gospod!“ Bares je napisal: ,,Pritegnejo nas misli, zaradi katerih jokamo!"
Če hočemo ostati verni, moramo dobiti čas za Boga in tako vzgojiti otroke in mlade ljudi. Božji milosti moramo v sebi in teh mladih pripraviti prostor in razpoloženje, da bo Sv. Duh mogel čimprej delovati in uspevati. Bog nam mora vedno bolj postati Oče, ki ga spoštujemo in sprejemamo kot voditelja življenja, kateremu posvetimo dosti časa in vse' svoje življenje pri katerem koli delu. Za tako življenje vzgajajmo tudi in posebej otroke.
(Po še)	Anton Orehar
IN ZA TO SVA SE POROČIL Al
Zaključki	. .
Ko človek zaključuje neko delo, ga navadno pregleda, napravi neke vrste' bilanco: kako je bilo delo izvršeno, čemu služi in pa, ali je ali bo obrodilo zaželene sadove. Prav to se mi dogaja, ko zaključujem vrsto člankov pod naslovom: In zato sva se poročila...?
Veliko vprašanj je, ki si nanje sama ne morem odgovoriti, ampak bi mi mogli odgovoriti le bravci. Tu se pojavi prvo vprašanje: Ali je sploh kdo bral ? Drugo vprašanje: Ali sem znala spraviti v pisano besedo to, kar čutim; tisto neizmerno željo pripomoči na neki način, posebno mladim ljudem, do sreče v zakonu.
Tretje vprašanje: vsak zakon, vsaka družina je svet zase. s sebi lastnimi težavami in preizkušnjami. Nemogoče je bilo govoriti o vseh
nli sem zadela vsaj najbolj splošne, najbolj pogoste probleme, ki se Pojavijo?
Delni odgovor na ta vprašanja sem dobila pred kratkim, ko sem sp srečala z dekletom, ki je na tem, da se poroči. Zakon, poroka, sta Pila seveda tudi predmet najinega razgovora.
Kar kipelo je iz nje, ko mi je pripovedovala o bali, ki si jo pri-Pravlja, o stanovanju, ki si ga urejata, o načrtih za poročno poto-Vanje, ki ga še nista dokončno določila, itd.
Nenadoma je svoje pripovedovanje prekinila in mi rekla: „Rav-J'° Prav, da sva se srečali, kajti nekaj bi vam rada omenila. V začet-11 letošnjega leta sva s fantom začela brati vaše članke o zakonu in bjegovih problemih. Z veliko nestrpnostjo sva čakala vsake nove šte-Duhovnega življenja, kajti tema naju je resnično zanimala, ločeva namreč storiti vse, da bi bil najin zakon zares srečen. Zdelo 8,1 nama je, da bova v vaših člankih našla tiste smernice, ki naj na-mzi (lo tega pomagajo. Ne zamerite, da sem tako odkrita, toda povem '!:m- da sva bila od mesca do mesca bolj razočarana. Pisali ste o stvareh, navadnih, vsakdanjih, ki jih najdeva povsod, doma v naših fužinah, pri sosedih, pri prijateljici, ki je poročena. Nič izrednega, ?,I,; tistega, o čemer bi človek lahko rekel: To je rešitev, to je ključ a° resnične sreče!"
. Malo sem počakala in v zadregi iskala primernih besed, s kate-nb*i naj ji odgovorim. Obenem pa sem si mislila: „Na, tu imaš zdaj 0 -govor na svoja vprašanja."
-Veš, to je tako. Priznam, da nisem iznašla tistega čudodelnega ’uča, ki bi odprl vrata do popolnega zakona. Tudi je čisto verjetno. a.Se ti vse, o čemer sem pisala, zdi čisto navadno, vsakdanje in nesmiselno. Toda izkušnja ti bo pokazala, da je v zakonu pač največ te-'a vsakdanjega. Izredna sreča pa velike' nesreče niso pogoste. Tudi b,ve kot druge za zakonsko srečo niso nevarne. Vsakdanje, enako-“10.rno, enolično življenje pa kaj lahko pripelje do naveličanosti in Pripravi zakonca, da si stavita vprašanje: In za to sva se poročila? V ,0m enoličnem vsakdanjem življenju je potrebna junaška mera lju-.azni> Potrpljenja in nesebičnosti. Tam sc pokaže zrelost zakoncev n tam se lahko uresniči niuna želja po sreči. Ne tista slikovita, polnost vzbuiajoča sreča, ki je kot slap, ki ga vsi ljudie hodijo obču-Vilt. ampak mirna, tiha sreča, ki kot potoček skoraj nevidno teče 1 skalami in travo, pa napaja polja in nudi sveže vode utrujene-(| .a Popotniku. Vem, da mi danes dosti tega ne verjameš, toda življe-,G ti ho pokazalo, da je tako. Bog ti daj vso srečo."
M. R.
Zakon — skrivnost zavita v ljubezen
TISTE VSAKDANJE MALENKTOSTI
ki so kakor kamenčki v mozaiku našega življenja: preprosti, na videz nepomembni, zamegleni in nejasni drobni pripetljaji, ki na ničesar odločilno ne vplivajo, pa vendar morejo zahrbtno in počasi pripravljati tla zgrešenim korakom v zakonskem življenju.
V	začetku so res malenkosti.
Primer: včasih se zgodi — in to ni nič čudnega in spada v vsako kuhinjo — da je npr. krompir preveč zapečen, naravnost sežgan; žena nekoliko žalostno gleda moža in čaka kaj bo.
Ko ne vzdrži več, ga negotovo vpraša:
„Ali ničesar ne čutiš?“
On jo otroško naivno vpraša:
„Ne. Kaj pa je?"
„Krompir..
„Kaj je z njimi“
„Pozabila sem nanj, ko je bil na ognju, in se mi je preveč zapekel;'
„A, saj res..., se mi je zdelo, da ima malo drugačen okus, spet pa ni tako hudo, da ga ne bi mogel jesti."
V	začetku skupnega življenja si morda lahko privošči od časa do časa kaj takega. Mlada ljubezen celo majhne napake vzame za šalo. Toda sčasoma, kakor toliko stvari, tudi ljubezen zbledi ali vsaj posta-
ne bolj resna, bolj življenjska. Zaradi smešno majhnih pogreškov e ■ nega ali druge je že ogenj v strehi in vsaka beseda ima zmeraj še neki drugoten pomen.
Prej se ji je njegov glas zdel tako moško rezek in prijeten, sedaj pa trd in leden. In komaj mož odpre usta, žena že ve, kaj bo rekel: „‘Stari’ v pisarni je bil danes spet tako tečen, niti pojma nima o moderni organizaciji pisarne..., toda kljub vsemu se bom uveljavil, in ko sr bo upokojil N. N. — čez eno leto — bom jaz namesto njega šef pisarne. In če ne, bodo že videli, kdo sem. Dobro, upam. da se bo vse prav izteklo... In sedaj ne bi bilo slabo, če bi sindikati... In, kako sijajno je zmagal včeraj Rating . ..“
„Da, da, že vem," ga prekine žena.
„Ti? Kaj veš?"
„Vse komaj odpreš usta, že vem, kaj boš zinil, ker govoriš zmeraj o istem: o pisarni, o prepirih s sindikatom, o nogometu, o politiki. ..“
„Ali si ti kaj boljša? Ravno taka si, le. da rabiš druge besede: draginja, gospodinjski stroški, frizer, nov kožuhovinast plašč, previsoke cene... Komaj odpreš usta in že naprej vem čisto natančno, o čem boš govorila. ..“
„Dobro. Bom pa od zdaj naprej čisto tiho."
>,Ce si ti zdi..
In tako molči on in molči ona. Med obema visi trmast molk, ki Kr°zi zamajati temelje njune majhne skupnosti. Takšno stanje res niorda ne traja dolgo časa in je sPet dobro, dokler se čez štirinajst ^ni ne ponovi spet ista visoka nape-°st. Včasih mislita, da bi bilo bolje zn vedno utihniti in narediti moški ot)ec tem otročarijam.
Ke kakšno bodočnost imata pred *fboj> če ne bosta oba resnično in Mmprej dozorela?
Pned poroko, še romantično za-
ljubljena, sta bila lahko skupaj po celo uro, ne da bi govorila. Z molkom sta si več povedala kakor drugi s celo ploho besed. Sedaj pa živita skupaj, pod isto streho, dosegla sta zakonski cilj — pa tudi molčita, a ta molk je sedaj drugačen in nevaren, mrzel. Drug drugemu si tiho očitata, da sta brez razloga užaljena, da sta drug od drugega več pričakovala. Pa bi bilo morda potrebno samo to, da bi bolj zrelo jemala tiste'vsakdanje malenkosti ...
Otto Goldman
Bo še.
POČITNICE
Ko otroci zadnji dan šolo slečejo flaIje, bi se mati zasluženo oddahni-*a’ I°da zdaj se šele začne direndaj.
Ha pa lažje vršimo vsako dolžnost, je prav, da si naredimo malo
načrta.
Tako naj bi se v počitnicah dan začel s sv. mašo. Mati in otroci !*ai bi šli skupaj peš k maši. Po jutranjem sprehodu bo, tudi zajtrk °li teknil. Po zajtrku naj otroci Pomagajo pospravljati hišo in na-npovati razno, kar je potrebno v nhinji. Kolikor dopoldne preostaja casa- naj se mlajši igrajo, starejši P? berejo ali delajo ročna dela.
noja dekleta lahko s pomočjo ^natere že skuhajo kosilo. Morda , kakšen priboljšek, da je kuha boli zanimiva.
Ko kosilu naj otroci pomijejo
posodo, jo zbrišejo in pospravijo. Nato se malo oddahnejo, kaj berejo, igrajo ali ročno delajo. Potem pa spet vsi skupaj z materjo na zrak. v naravo, da se pošteno na-skačejo. Po malici, obisk prijateljčkov ali da ti pridejo na dom. Poštena igra ali ročna dela. Večurno shajanje z drugimi otroci ni priporočljivo, pač na, da se otroci vadijo raznih ročnih del.
Večerja nai bo zvodnik ker bodo vsi zelo trudni. Nato večerna molitev in kmalu bo mati lahko rekla: ..Hvala Bogu. en dan ie minil."
Roveda v vsaki družini ie malo drugače, zato se tudi program temu primerno prilagodi.
Roza Snoj
Eva ali prijateljstva s poročenim moškim
,,V primeru, da bi vi morali ali hoteli ostati samski, je neka sigurnost v poklicnem delu, ki vam mora ugajati in vas zadovoljiti, zelo važen činitelj. Mislite tudi na izpopolnitev in na kakšen nov študij, morda jezikov, glasbe' ali podobno. Tudi ločitev od lastne družine je problem zase. Lahko je popolnoma pravilno, da samska hči živi s svojimi starši, dokler ima srečo, da žive. če so starši razumni in hčerka dovolj neodvisna, se lahko doseže, da doraslo dekle živi svoje lastno življenje v okviru svoje družine. Res je, da to včasih ni tako lahko. Brez svoje lastne sobe, opremljene s pohištvom po svojem okusu, ki si ga je dekle plačalo s svojim denarjem, to ni mogoče. Logično je, da ni nujno, da so starši navzoči pri obiskih, ki jih njihova dorasla hči sprejema. Tudi ni potrebno, da dekle prosi dovoljenja, kadar hoče na sprehod, počitnice, potovanje. Prav tako pa je tudi logično, da se hči ne odtegne družinskemu redu in prej obvesti starše o svojem odhodu ali če.1 se bo vrnila kasneje kakor po navadi. Vzgoja in spoštovanje do bližnjega naj bi bilo merilo za pravilno ravnanje."
„In če starši tega ne bi razumeli?"
„Tedaj si morate priboriti svoje pravice, četudi bi s tem prizadeli staršem žalost. Življenje je tako urejeno, da se morajo otroci
odtrgati od svojih staršev, kadar so zmožni samostojnega življenja.
ravilen proces osamosvojitve zahteva tudi prostega časa. če ste Povsem odvisni od svojih staršev, ne boste mogli zgraditi svojega
‘list
nega življenja. Celo zabava in razvedrilo zahtevata neko mero
neodvisnosti."
»Potem pride seveda problem prijateljstva/
r-va.
me je spomnila
».Ni nujno, da je problem. Ko se enkrat resno odločite ostati sam-J"e naravno, da boste morali prenesti nekatere posledice te odlove- Naravno je, da boste našli krog svojih prijateljic predvsem !! u’. neP°ro<5enimi dekleti. S tem seveda ni rečeno, da ne smete po-‘ Jti k sebi na dom prijateljski zakonski par, ali da sprejmete in ^ Postite vaše kolegice in kolege iz pisarne. Neko stvar pa prav go-v° ne smete storiti, občevati s poročenimi moškimi. S tem sva pri-. 1 k drugi točki/
Zri" ”^0,1	0 katerem sem vam govorila, je poročen in je srečen.
» Sfc’ nn", da najini razgovori tudi njemu nekaj pomenijo. Ali zakon 0 veže oba poročenca, da ne bi smela imeti prijateljskega čustva druge osebe? Se vam ne zdi to tiranija? More človek to prenesti?" jc ®va mi je stavila vprašanje; ki jih redno stavijo moški. Zdelo se ' ’ ( a se bori za delček sreče, ki si ga je odrezala od torte, ki so jf, jo lu£i Pripravili.
»Predpostaviva torej, da to vaše razmerje ni eno tistih tipičnih ^merij med moškim, ki ga njegova žena ne razume in išče razume-^a,ija v svojem delavnem okolju. Misliva si, da vašemu šefu pred-
J.em ugajata vaša vedoželjnost in vaša naivna želja spraševanja, -ile:
ko vi
je všeč poučevati, pokazati svoje znanje: čuti se počaščenega,
občudujete njegove zmožnosti, njegovo kulturo. Mogoče tega
l„ udovanja ni deležen pri svoji ženi. Tako se, ne da bi na to misli-^fcd vama spletajo neke vezi. Po drugi strani pa, ne da bi to vi I l- ta mož zasede v vašem življenju neko določeno mesto. Tudi or ški Z<u'util, da raste v njem odgovornost do vas. Med vami in tem mota ^ SG sPle^a neka vez, iz katere je njegova žena izključena, in 8:6 n°ben zakon ne more prenesti. Zakon pomeni edinstveno predajo" »In če poročen moški ne more priti do duhovnega občevanja s 0,0 ženo, kljub vsem naporom?"
. »Če se on res trudi za duhovno povezavo s svojo ženo, pa tega i(,.m°re doseči, bi rekla, da je to nekaj kakor usoda, ki jo mora spre-’ tako kakor vi svojo bolezen. Tudi on ne more prositi sreče na 1 °do, ampak si jo mora sam zgraditi s tistim, kar mu je bilo dano."
„Kaj če bi postala prijateljica njegove žene? Nekaj mi je o teni omenil."
„Nikar se ne dajte zapeljati v ta občevalni trikotnik!"
„0 intimnem občevanju med nama ni govora/' me je ranjena zavrnila Eva.
„Ne razlagajte si besede občevanje le na fizični, telesni način. Pomislite, da hodi pred vsako zakonsko nezvestobo duhovna nezvestoba. Pomislite tudi, da predvsem moškemu ni možno vedno gledati lepo, privlačno, urejeno dekle, kakor da bi bilo bitje brez mesa in krvi sama duhovnost. Tudi vas ne zanimajo le umetniške slike, ki jih gledata, ali knjige, o katerih govorita. Prej ali slej vas bo zanimal moški, s katerim lahko o vsem tem govorite. Še imate čas, da se odločite in vaša odločitev naj se glasi: Nobeno dogovorjeno srečanje izven delovnih ur z moškim, ki pripada drugi ženi. Nobene medsebojno ljubezenske izjave, tudi nobenega tesnejšega prijateljstva. Lastna prevara je izvor vsega slabega. Odločite se. Umaknite se. če bi bilo že prepozno — ne, ne povejte mi ničesar, sami si odgovorite —, zamenjajte službo. Potrebne odločitve, ki jih ne storimo, so kakor verige, ki jih vlačimo vse življenje priklenjene na svojo vest. Krivda, da teh odločitev nismo storili, je lahko večja kakor krivda posledic. To premislite. Želim vam sreče in mirno vest."
M. Mt.
Greš,
Jezus,
z menoj ?
Kopljejo se v zlatu, Jezus
• V razkošnem lokalu na veselem silvestrovanju čakajo novega leta. glasba, nakit, parfumi, vino in likerji in viski.. ., in „status“ in MOČ, (,<)spod -—. vse to plava v zraku, se prepleta med seboj in hoče priti do Src v iskanju novih kupčij ali uspehov.
** Toda nihče se ne zabava zares, z užitkom, z dobičkom. Preveč so Zaposleni z igro za dosego MOČI in UGLEDA, ki je to noč pomešana 2 dvoumnim ljubezenskim spletkarjenjem, s hrupnim veseljem in pijančevanjem.
Vsi se hočejo kazati polikane in polizane, a pod lasuljami in parfu-IJ11 se čutijo same, osamljene, prazne — gospe in gospodje. Hočem reči,
. ^2Us> da se njihove duše, srca, ne srečajo, ne morejo dobiti pravega 'krenega stika, hodijo s kozarci okrog kakor živi mrliči. Omejujejo se sam° na kratka vsakdanja vprašanja in odgovore — o vremenu, o zdra-
0 trgovskih uspehih — gredo od enega do drugega, kakor čebela cveta na cvet, kot na diplomatskih uradnih večerjah, kot bi vsaka "s°da imela še neki drugi dvoumni pomen (pa saj to hočejo!).
To noč, Jezus, se obnašajo kot bi imeli maske na obrazih. Maske krohotajo in poniževalno posmihajo, kjerkoli slutijo pot do spoznanja Z *,IrioČnimi“, da bi tako dosegli višji „status.“
® Nauči nas, Jezus, prave duhovne sproščenosti, svobode — ki je tako "Prosta, a jo nalašč zavijamo v vse mogoče koprene. Daj, da to silve-'°vo noč ne bo veliko umetno iskanih mrzlih družb, ampak veliko l‘! eprostih družinskih srečanj, kjer srca veselo in pogumno čakajo ' cetek novega leta, ki pomeni, da smo spet en korak bliže — Tebi!
Je zabavni lokal z beat glasbo, Jezus
*	_ Poglej, kako je popevkar zatopljen v svoje opravilo. Beat glasba -0 -'o zanj višek umetnosti in vsebina njegovega življenja, Gospod. V
°Dh resmih izraža, kar čuti, kar hoče doseči in kar hoče drugim
r-°vedati.
•	, Sedaj je že precej pozno, Jezus, začenja se že novi dan. Gostje v
olu leno poslušajo, pod vtisom že precej izpraznjenih kozarcev viskija. v.'?.*1 jih je vstati od mize in se vtopiti v temno noč, ki jih čaka pred razsvetljenega lokala. Na slabo osvetljeni cesti ne bo več glasbe ju.viskija, ne barvastih luči — stopiti bodo morali v sivo, hladno temno r°- Ce bi bil kje odprt še kak bar, bi šli tja, a je v bližkv" že vse dPrto.	(Nadaljevanje na str. 63)
OSEBNA MOLITEV
Če kot duhovnik vprašam kdaj kakšnega človeka, če kaj moli, včasih dobim za odgovor začudeno vprašanje: Kaj mislite s tem — moliti? Ne preostaja mi časa, da bi ga zapravljal za takšne stvari, kot je molitev!
Mnogi ljudje današnjega seku-lariziranega sveta in potrošnega gospodarstva nimajo več smisla za molitev. Mnogim se zdi moliti govoriti v prazno, obračati se na nekoga, ki ne eksistira. Tako mislijo brezbožniki, za katere je Bog utvara, pobožna želja in zatočišče tistih, ki niso kos svojim problemom in zato iščejo tolažbe in navidezne moči v Bogu.
Drugi sicer verujejo v Boga, a mislijo, da je Bog odsoten iz našega življenja in sveta. Ustvaril nas je resda, a sedaj se za nas ne zanima več. Prepustil nas je samim sebi, med nami in Njim je nepremostljiva stena, On je v nebesih, mi na zemlji. Zato moramo tudi svoje življenjske probleme sami reševati. To mnenje se danes vedno bolj širi, pomagajo mu celo „teolo-gi smrti Boga.“ Človek bo moral sam rešiti svoje probleme, tako pravijo, ali pa jih ne bo rešil nihče. Zaman se oziramo po nebesih, od koder naj nam bi prišla pomoč.
So pa še tretji — in Bog daj, da tem pripadamo tudi mi — Ki jim je Bog živi, povsod pričujoči Oče, ki mu noben naš problem ni tuj, ki je prisoten v vsakem urenu-
tku in vsakem drobcu našega dejanja in nehanja. Nekdo, s katerim moremo stopiti vsak čas v intimen, osebni stik — po molitvi. Molitev je prav to: prisrčen in spoštljiv stik z Bogom, osebni razgovor z njim. Na Boga se ne obračamo samo zato in ne v prvi vrsti zato, da ga česa prosimo, ampak ker nas ljubezen in spoštljivo občudovanje vabita, naj se mu bližamo. Kdor se na Boga obrača le takrat, kadar in ker ga potrebuje, je v nevarnosti, da ga poniža na stopnjo pomočnika v nuji, na katerega se obrnem samo, kadar sem v stiski, ki pa se drugače zanj ne zmenim.
Naša molitev mora biti čim pogostnejši osebni, ljubezni in spoštovanja prepojeni stik z Bogom, našim Gospodom in Očetom. Kot je za dobrega otroka naravno in prijetno biti ob svojih starših, če že ne v telesnem, pa vsaj v duhovnem stiku z njimi, tako bi moralo biti z Očetom v tako prisrčnem stiku, kot je molitev.
Vendar ne gre za to, da vsak dan zmolim nekaj molitvic, ki so jih sestavili drugi — čeprav je tudi to včasih dobro — temveč da poskušam stopiti v čim osebnejši stik z njim, govoriti z Njim s svojim lastnim srcem. Čim bolj bo naša molitev osebna, tem bolj bo tudi srčno občutena. Dala nam bo veselo zavest, da v življenju nismo sami, ampak da živi v nas in ob nas ljubljeni Oče.
M
Ktauitel
Človekovo vest
Sedaj se tako visoko ceni lastna Vest kot vodilo človekovega moral-S(t življenja. Ali nam lahko daste ak&no navodilo, kako to vest pra-Vlln<> oblikovati?
Vest je zadnji osebni sodnik o Crn’ kaj je moralno dobro, kaj ^°i'alno slabo. A ta vest je odvisna višjih norm, ob katerih se mora Mikovati, če naj bo pravičen irr Zanesljiv sodnik. Mora se poučiti 0 ^e®» kaj je dobro kaj slabo. Le 0 klej te, kako postopa sodnik na >šču! Sodnik resda izreče sod-^ °’ a ne po svoji mili volji. sv°j sodni rek se opira na one, ki natančno določajo, v vjl ('rem primeru sme naložiti zlo-bcu kazen in mu navadno pove
tudi, v katerih mejah se sme ta kazen gibati. Sodnik pri izreku sodbe torej ni neodvisen, res je le, da potem po svoji vesti odloča o krivdi zločinca in v danem okviru kazni, ki mu jo bo naložil.
Tako je tudi z našo vestjo. Vest se mora iti poučiti k božjemu zakonu, ki pove, kaj je prav in kaj napačno, kaj dobro in kaj slabo. Ta božji zakon, ki nam ga javlja pamet in pa božje razodetje, nam kristjanom razlaga Cerkev, to se konkretno pravi papež, škofje in duhovniki, v kolikor je njih nauk v skladu z uradnim cerkvenim naukom in ne dajejo svojevoljnih razlag. Nihče se torej pri svojih dejanjih ne more sklicevati izključno na svojo vest, kot da bi bila ta edino vodilo našega moralnega ravnanja. Vest mora iti v šolo k tistim, ki razlagajo božji moralni zakon, sicer se ji po pravici lahko očita, da noče videti resnice.
Eden predhodnih pogojev pravilnega oblikovanja vesti je ljubezen do resnice. Če ta manjka, nam je pogled zamegljen in zelo težko, če ne sploh nemogoče bo. da bi res odkrili resnico. Ta ljubezen do res-snice nam bo porok, da se vsaj v večini primerov ne bomo zmotili pri presoji dejanj. Kdor pa ni pripravljen resnice sprejeti, ker se boji, da bo od njega zahtevala morda resne žrtve, ta je dejansko ne išče iskreno in je zato tudi no more najti.
Seveda pa ni zadosti, da poznamo božji moralni zakon le teoretično.
Potrebujemo poleg tega takorekoč nekega šestega čuta, ki bo znat pravilno presoditi dejansko stanje in potem ta dejanski položaj presoditi pod prizmo moralnih načel. T'a šesti čut imenujemo modrost. Moder človek se tudi ne bo preveč zanašal na svojo lastno uvidenje. zato bo šel rad po nasvet k modrej-šim ljudem. Nasvet drugega človeka mu seveda ne bo mogel odvzeti zadnje odločitve, ki jo bo moral storiti sam. Nasvet mu bo samo lahko pokazal pot in približal resnico, odgovornosti za dejanje mu ne bo mogel ne smel vzeti. To je osebna zadeva in zato neprenosna na druge. Brez te odgovornosti sploh ni osebnega moralnega dejanja.
Kako je s pobožnostmi
Rad bi vedel, Se je Cerkev po koncilu še vedno naklonjena posebnim pobožnostim, kot je npr. pobožnost do presv. Srca Jezusovega, rožni venec, razne devetdnevnim: in češčenje svetnikov?
Da, Cerkev je še vedno naklonjena tem pobožnostim, kot je bila. Cerkev namreč ne smete istovetili s kakšnim posameznim duhovnikom ali celo škofom, ki v svoji navidezni „gorečnosti“ stori ali reče kaj, kar bi kazalo, kot da Cerkev ni več naklonjena posebnim pobožnostim. Uradno cerkveno mnenje se v tem oziru' ni nič spremenilo in se pravzaprav tudi ne more. Različni ljv dje na različne načine stopajo v
stik z Bogom in izražajo svojo vero, zaupanje in ljubezen do Njega. Seveda pa je Cerkev po svojem poslanstvu dolžna, da vernike opozarja na morebitna pretiravanja in napačna tolmačenja raznih pose- j bnih pobožnosti. In v tem oziru mi boste verjetno dali prav, ko trdim, da npr. pobožnost mnogih vernikov do sv. Kajetana, sv. Juda Tadeja in drugih zavetnikov za vse mogoče zadeve ni daleč od pravega praznoverja. Proti takšnim oblikam in razlagi pobožnosti do svetnikov Cerkev seveda ne more biti indiferentna.
Kar pa je pristnega v posebnih nobožnostih, pa Cerkev nikdar ne bo odpravila. Nasprotno, v pravi meri bo vernike vzpodbujala, naj takšne pobožnosti gojijo, če je to njihovemu duhovnemu življenju v prid. Cerkev spoštuje svobodo. Naj Vam za zgled navedem npr. samo en odstavek iz dokumentov zadnjega koncila, ki govori 0 češčenjJ svetnikov: „V skladu z izročilom Cerkev časti svetnike in izkazuje j češčenje tildi njihovim podobam ic pristnim relikvijam. Prazniki sve-; tnikov čudovito proglašajo Kristusa v njegovih služabnikih in so lep zgled vernikom v posnemanje." lepše se izraža koncil o češčenji1 Matere božje. Glede pobožnosti h presv. Srcu Jezusovem naj vam p9 samo to omenim, da od Leona Xll^ ni bilo papeža, ki ne bi javno in z«1 vso Cerkev večkrat govoril o odli' čnosti te pobožnosti.
A. K-
j
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1971-72
K°t 30. knjižna izdaja Svobodne Slovenije je izšel v Buenos Airesu %1>ornik Svob. Slov. 1971—1972, ki Ka uredili Miloš Stare, dr. Tine '^beljak, Pavel Fajdiga, Slavimir Bataeelj in TJtinc Mizerit.
Knjiga obsega 456 strani, ima 88 1 Ustracij in je razdeljena v 9 pogla-V 1. poglavju nadaljuje dr. Anton °dstenar z opisom boja slov. manj-Sll,e v krški škofiji na Koroškem za vWski pouk v slovenščini.
Ibimorski Slovenci v boju za svoje Oravice, je nasiov 2- poglavja. Dr.
°Kdan Novak (ZDA) piše o slov. ^'anjšini v Italiji, J. Boltar (Trst) o .	• narodni politiki in komunizmu
n ^*"• Andrej Bratuž (Gobica) o pri-U>skih Slovencih v boju za svoje travice.
.e3‘ 1>08'1. obsega dokumente in pri-
^_vanja. f)r. Milan Komar (Buenos
objavlja Osebne vezi in borba;
g *'jubii Sire (Anglija) Protislovja
(^»upravljanja, dr. Ludovik Puš
j w Vork) Ameriška demokracija
je <l,ar; t dr. Celestin Jelenc Kako
nastala Osvobodilna fronta; dr.
'e Debeljak (Buenos Aires) Slov. narod •	.
, ln simboli njegove narodnosti javnosti, in dr. Anton Ambrož . e" )ork) Trikot: Moskva — Pe-ln" Beograd.
jjj * Dogi.. Naši gorniki, vsebuje za-Va e 'n*- Jureta Skvarča: V dom,o-snežnih viharjev in Everest j. r" ^bjka Arka: Slovenska steza. P°Rl.: Slovenstvu v čast, pred-
stavlja dr. Rudolfa Čuježa (Kanada), dr. Enija Alojzija Fonda (Brazil), dr. Janeza Janeža (Formoza) in misijonarja Andreja Majcna SDB (Južni Vietnam).
6.	poglavje je posvečeno stoletnici rojstva dr. Antona Korošca. O ose" bnih srečanjih z njim pišejo dr. Rudolf Han žel ič!, Jože Košiček in Jožko Krošelj. Prinaša tudi pogl. iz spominov Januša Golca: Dr. Koroščevo delo v mladih letih in Spominski članek ob smrti dr. Alberta Kramerja.
7.	pjOgh: Razgledi, prikazuje življenje in delo slov. izseljencev v Brazilu, ZDA, Kanadi :n Argentini in predrta vi j a Primorsko in Koroško v slikah..
Zbornik se pokloni tudi javnim delavcem, ki so umrli v zadnjih 2 letih.
V umetniški prilogi objavljajo reprodukcije svojih najnovejših del France Gorše, France Ahčin, Bara Remec, Ted Kramolc, Ivan Bukovec in Metka Žirovnik. Ilustrirana gorniška priloga zavzema 8 strani.
Ovitek, opremo in ureditev umetniške priloge je eskrbel akad. slikar Ivan Bukovec1, gorniško poglavje pa ie uredila ga. Danica Kanale Pelrič-koiva./ Zbornik je tiskala tiskarna ..Vilko *.r.l.“
,Zbornik nudi veliko dragocenega gradiva za poznanje in zgodovino življenja slov. ideološke emigracije, njene dejavnosti, njenih hotenj in njene ustvarjalnosti in ga vsem našim bralcem toplo priporočamo.
Morris West - Jože Škerbec
Vzela je v roke cigareto, potisnila zavojček proti Mayerju in počakala, dokler ni prižgal. Nato se je sklonila naprej in mu puhnila oblaček dima v obraz.
„Pojditt no, dottore mio, povejte mi brez ovinkov, kar imate povedati."
Mayer je odkimal.
„Vi mi ne bi bili hvaležni, Annie, še verjeli mi ne bi.“
„Poskusite. Sem sprejemljiva,“ se je priliznjeno zasmejala in mU prožila roke prek mize. »Svojeglavi ste, Aldo mio, in kadar me gledate vzdolž svojega hudobnega židovskega nosu, se polasti svojeglavost še mene. Pejmo no, povejte mi, in v prijetni obliki, katera je moja bolezen in kakšen je vaš predpis!“
Meyer je za hip pomolčal in opazoval obraz, ki je bil svoje dni lep: ličnice pravilno oblikovane, mišice mlahave in zaničljive, gubice okrog oči, navzdol potekajoče črte nezadovoljstva, uvela koža pod spretno šminko, čez čas ji je s klinično odkritosrčnostjo povedal :
»Začel bom z receptom. Nehajte jemati uspavalne tablete. Nehajte zbirati čudake, kot je Black, ki vas pitajo z umazanimi štorijami in vam navsezadnje ne prinašajo nikakršnega veselja. Prodajte to imetje ali pa ga dajte v upravo in si preskrbite stanovanje v Rimu. Potem se poročite z moškim, ki vas bo osrečil v ljubezni in ki vas bo prisilil, da boste moral' tudi vi njega osrečiti."
»Vaša duša je umazana," je odvrnila smehljaje.
Aldo Meyer je nadaljeval, n® da bi mu šlo na smeh.
»Postala bo še bolj umazana. Vi niste znali doseči zadoščenja v zakonu, ker ste bili premladi in vaš mož preveč brezbrižen, da b' se potrudil. Niste ga dosegli kasneje, ker ste vsakokrat, ko st®
J
poskušali, izdali samo sebe in ‘se boškega povrh. Te vrste1 zlo Je Precej pogosto in lahko ozdrav-,,1Vo’ se le človek zares zavza-m°, da bi dosegel, kar bi rad, in Pripravi za to. Toda vi niste Gpa nikoli storili. Zaprli ste st V :sv°j mali svet in ga napolnili z i^clno pornografijo, ki vas spra-m ob pamet zavoljo poželenja 111 Vas pušča nczadoščeno. Ste v Revami dobi, da bi se tako igrali, lilga. Je nevarno. Navadno se °lu'a z ljubčki, navsezadnje pa s Preveliko količino uspavalnega paška. Vi ste še zmeraj lahko gubica. Toda tudi lahko postane-zvodnica, kot to počenjate s anioni Sanduzzijem." renesla je zadnji napad in ga smehljaje vprašala:
»In kako najdem moža, doktor? naJ kupim?"
'I^ahko bi storili še kaj slabše-a’ je odvrnil resno Aldo Meyer. bi S° sIvar' je čisto možno, da ku S;.Vam boIi spodobila poštena 'Ja Pa nečastna ljubezen. v v° Vam je všeč tiraniziranje zira6^ S*'*carja’ kar ste vi tirani-lale111 Va®aga nczadoščenega
doH0°rZabih‘ ste na
najvažnejše,
ayer jo je pogledal z živim
an>manjem.
»Na kaj?"
»Zmeraj sem si želela otroka. re/,lG‘^a*a sem ga bolj, kot si mo-hio° ,rn'sb^‘ M°J mož mi ga ni k® dati. Giacomo mi ga je' od-
klonil in ga spočel bosonogi kmetici. Zaradi tega sem ga zasovražila. Vendar ga ne sovražim več. Če se ne boste vi vmešavali med menoj in njegovo materjo, bi jaz lahko kaj storila za dečka. Poskrbela bi za njegovo vzgojo in preprečila, da se ne bi poneumil kot drugi vaški paglavci."
„Kaj bi storili z njim, Annie?" je hladno vprašal Meyer. „Bi ga izročili slikarju?"
Ne da bi spregovorila besedo, je zgrabila za na pol napolnjen kozarec vina in mu zagnala vino v obraz. Potem je zagrebla obraz v dlani in bruhnila v krčevit jok. Aldo Meyer si je obrisal udrta lica, se vzdignil od mize in pozvonil, da ga je služabnik spremljal do vrat.
Ko je prišel domov, se je začudil, ker j c našel prižgano luč in Nino Sanduzzi, ki je sedela za mizo pred kupom perila, ki ga je bilo treba zašiti. Njena navzočnost ob tej uri je bila dovolj nenavadna, da je izzvala pojasnilo. Njeno pojasnilo je bilo preprosto.
..Popoldne sem prebila z Martinovo ženo. Je neumna, toda dobra, in šele zdaj se začenja zavedati položaja, v katerem se nahaja. Ko sem spravila otroke spat in uredila Martina, sem mislila, da bi počakala tukaj, da bi zvedela, kaj je obljubila contessa."
Meyerja je imelo za hip, da bi izrazil svoja čustva v ironičnem izbruhu, pa se je spomnil, da ona
ne bi razumela ironije in da bi jo le zbegal. Na kratko ji je torej odvrnil:
,,Novice so dobre za Martina. Grofica mu bo pomagala z denarjem in tudi bo vzela v službo Te-resino in Rosetto. S' plačo deklic in s pičlo socialno podporo se bodo že nekako prebili.*1
„Dobra rešitev," je pomirjeno dejala in se mu nasmehnila. „Za začetek bo šlo. Morda bomo sčasoma lahko še zboljšali položaj. Bi radi malo kave?"
,.Dobro, hvaležen ti bom."
Meyer se je trdo usedel in si začel razvezovati vezalke na čevljih. Naglo mu je priskočila na pomoč. Tudi to je bilo novo; nikdar ni prevzelo Nina poslov sobarice. Meyer je molčal in jo zamišljeno ogledoval, ko je prižigala kuhalnik.
..Contessa te hoče videti jutri," je dejal, ne da bi spremenil ton glasu.
„Zakaj me potrebuje?"
,,Ponuditi hoče delo Paolu, pomagal bi vrtnarju."
Nina, sklonjena nad kuhalnikom, je vprašala:
„Je to edini razlog?"
„Zate edini. Za Paola je morda še kak drugi “
Obrnila se je, da bi ga videla prek mračne kuhinje:
»Kakšne vrste razlog naj bi še bil?" je vprašala.
»Angleški slikar ga ima rad, Contessa hoče uporabiti dečka za nekaj, o čemer si nisem na
jasnem. Menim, da ga hoče tudi imeti pri sebi. ko bo prišel tisti duhovnik iz Valente, ki bo preiskoval zadevo o Giacomu."
»So kot psi, ki se gonijo m valjajo po gnojišču," je dejala Nina. »V ničemer, kar počenjajo, ni ljubezni. Ne bom šla. Tudi fant ne bo šel."
Meyer je prikimal odobravajoče.
»Jaz sem samo obljubil, da tl povem, in menim, da preudarno ravnaš. V tisti hiši je, kot da bi bili malce ob pamet."
»Delajo poskuse z nami, kot če bi bili živali." Nina je razprla roke v ogorčeni kretnji. »Paolo je otrok, v katerem se šele prebuja moškost in ga hočejo izrabljati zavoljo tega."
»Jaz sem te opozoril," je poudaril Meyer.
„Vem,“ Nina je postavila na mizo skodelici, medtem ko se je razgovarjala. »In to je drugi izmed razlogov, da sem tu nocoj Paolo mi je povedal, da se je sprehajal z Rosetto ob Favnoven"1 potoku. Jaz sem se razveselila-Oba sta mlada in še je čas, d a se spočne ljubezen, samo da bi se začela, kot je treba. Mislim, da je tudi Paolo zadovoljen.
Nameraval je govoriti pa ni vedel , kako bi povedal z besedami. Jaz bi mu rada pomagala toda.. . saj ceste, kaj čuti fantič-Nikdar ne bi verjel, da se njegova mati zna pogovoriti c teh rečeh. Hudo je, če manjka moški
J
P1'* hiši, pa sem mislila, če bi...
ce bi mu vi hoteli malo pomagati."
Kava je prekipela in medtem ? je ona planila, da bi jo posta-v .a stran, je mogel Meyer premisliti svoj odgovor. Obzirno pa •lecljajoče ji je odvrnil:
-Deček, ki se prebuja, je kot ^eznana dežela. Nima zemljevi-°v in ne kažipotov na cestam Vem, kaj on čuti do Angleža. e vem, kaj se je utegnilo zgo-‘Ki med njima. Toda naj bo ka-.or koli, dečka bo sram, kakor ga ,e sram zavoljo prve želje' po oklici. To je, kar dela, da jo ^ezaupljiv kot lisjak in plašijiv
-Jasno je, da razumem. Vendar fe tudi zavedam njegove potre-vfc' Svet se mu predstavlja hudo ‘U(lon. Njegovega očeta imajo za vV°tnika, njegovo mater za vla-lft°- Jaz se ne bom opravičevala ?reci njim, niti ne bom opravili0'^3 njegovega očeta. Toda ka-p mu razložiti čudovito stvar.
I	1° hila med nama, da bi mogla
II	1 tudi zanj čudovita?"
. ”tn kako naj bi mu jo razložil ' Z’ jo vprašal Mcyer in se trpko asmehnil, ,,ko je pa še jaz sam 0 r'azumem ?“
. aslednje Ninino vprašanje ga
0	zadelo.
-Sovražite dečka?"
1	” "l božjo voljo, nikakor. Zakaj 0 Praviš ?"
-Lahko bi bil vaš, predno je lsPel Giacomo."
Meyerjev obraz se je omrači! ob nekdanjih spominih.
„Res je. Vendar nisem nikdar zasovražil otroka."
„Pa mene?"
„Tudi ne. Bil je čas, ko sem sovražil Giacoma in se razveselil, ko je umrl, vendar le nekaj časa. Sedaj to obžalujem."
..Zadosti, da bi pomagali nje govemu sinu?"
„In tudi tebi, če morem. Pošlji mi ga in mu bom poskusil govoriti."
„Zmeraj sem vas imela za dobrega človeka “
In to je bila tedaj vsa njena zahvala. Vzela j6’ kavnik s kuhal "'a in ga prinesla na mizo Nalila je v skodelico za doktorja in v drugo zase in ga opazovala, ko je previdno srebal vročo kavo. Ona jo je spila v enem požirku in se napotila proti kotu po cok; j in staro košaro, v kateri je bilo kar je kupila tisti dan: oglje, testenine in malo zelenjave.
Takoj se je vrnila k mizi ir. mu ponudila velik zavoj, zavit v bombažasto blago in prevezan z obledelim trakom.
..Vzemite ga" je dejala z odlo čnim glasom. „Ga že več ne maram."
„ Kaj je?" je Meyer preiskoval njen spokojni obraz.
„Giacomovi papirji. Med njimi je pismo za vas. Možno je, da vam bodo pomavali razumeti Giacoma in mene. Morda boste z njimi lahko pomagali otroku."
Meyer je zamišljeno vzel v roka popacani zavoj in ga podržal, koc je nekoč držal v rokah omahljivo glavo Giacoma Neroneja. Povrnili so se spomini, živi in nadležni; nekdanje bojazni, nekdanja sovraštva, nekdanje ljubezni, male zmage in strahotni porazi. Zameglilo se mu je pred očmi, v želodcu ie' začutil krč in v ustnem kotu trzaj.
Ko je dvignil pogled, je Nina Sanduzzi že odšla in ostal je sam ob svetlobi leščerbe z dušo umrlega med trepetajočimi prsti.
Nina Sanduzzi se' je vrnila domov v spokojnosti pomladanske lune. Strmi obrisi gričev so bili videti bolj ublaženi pod zvezdami; bedno naselje že ni bilo več umazano, ampak odeto v srebrno lepo-tičje; spodaj v dolini je tekel hudournik kot pas sivkaste luči prek senc. Ozračje je bilo čisto in svetlo in udarjanje njenih cokel ob kamenje je preglašalo črikanie čričkov in komaj slišno žuborenje oddaljenega potoka.
Toda Nina Sanduzzi je bila slepa za lepoto in gluha za glasbo noči. Bila je kmetica, zakoreninjena v kraju, kot se zakorenini drevo, neokleščeno, stanovitno, nedovzetno za zanosne prevare, ki so kvečjemu sentimentalno razvedrilo za izobražene ljudi. Pokrajina je bila zanjo kraj, v katerem je živela.
V njem so jo zanimali ljudje. Lepota, ki jo je ona videvala — in odkrivala je mnogo lepote — je
bila v obrazih, v rokah in očeh, v nasmehu, v solzah in smehu otrok in v spominih, ki jih je zbirala kot vodo v vodnjaku. Pomlad je bila zanjo občutje v njenem čvrstem telesu. Poletje je bilo vročina na koži in prah pod bosimi nogami in zima hladna onemoglost in skopo upravljanje vej in oglja-
Ni znala ne brati ne pisati, pač pa je vedela, kaj je mir, ker je poznala spore, in bila je dovzetna za harmonijo, ki se je gradila po časi, a vendar opazno z nesoglasji, ki so jo obdajala.
To noč je doživljala mir. Že je mogla zaznati začetek uresničevanja obljube, ki ji jo dal Giacomo Nerone, da bo tudi po njegovi smrti kdo ščitil njo in otroka-Bila sta siromašna, vendar siromaštvo je bilo zanjo nekaj naravnega in Giacomo ni nikdar dopustil, da bi trpela hudo pomanjkanje. Sedaj, v njeni najhujši potrebi, se je pripravljal Aldo Meyer. da plača svoj dolg z umrlim, na račun svoje lastne potrebe.
V njenem življenju je bila tudi harmonija, počasna skladnost, ki se je oblikovala med njo in vaščani. Potrebovali so jo. Bili so ji hvaležni, kot Martinova žena, z* pomoč, ki jim jo je nudila v njihovih bridkostih, in kadar so j' dajali trde vzdevke, kot „vlaču- \ ga“, ,,ženska, ki je spala s svetnikom", ti že niso pomenili prevelike žalitve, ampak bili le bolj spomin pretekle nevoščljivosti-Pripadali so nevzgojenemu pic-
menu in uporabljali so grobe bese-^e» ker so poznali malo drugih. Njihovi simboli so bili prostaški. Ker so zaradi težkega življenja duševno otopeli in ni moč lakote v želodcu potešiti s sanjami.
Toda to noč, medtem ko se je ^•učala v malo kočo, skrito med revjem je čutila hvaležnost in ^Sa njena hvaležnost se je osre .0bočila v Giacoma Neroneja, k. ■lc umrl pred mnogimi leti in je Pokopan v Favnovi votlini, kamor ■j’0 zbirajo ljudje k molitvi in od "oder se vračajo ozdravljeni na e,osu in na duši.
Spomin na tega človeka je izbri Sal Vse drugo iz njenega življenja, •lene starše, ki so umrli za mala-.'•lo, ko je imela ona šestnajst let 'n *^i so ji zapustili kočo, nekaj Pohištva in majhno skrinjo, v ka-11 je hranila svojo doto; njenega ^oža, temnopoltega in viharnega nioškega, s katerim se je poročila cerkveno in spala z njim en me-'Sgc> dokler ji ga ni vzela vojska. Je umrl na prvem vojnem pohu v.u v Sibiriji. Ona je še naprej ' vela v koči sama, podobno kot 'Uge ženske, in hodila na delo po n^etijah in včasih služit v dvorec,
kad
žabnic
ar je katera od grofičinih slu-
zbolcla.
ne.
^edaj je prispel Giacomo Nero-
lilo je neke poletne noči. So-je bilo in hudo se je bliska "Ona se je premetavala na 'ki bronasti postelji, nemirna 'adi vročine in komarjev in tu
di potrebe, ki se je pogosto prebujala v njenem zdravem telesu, da bi se čutila v objemu moža. Bilo je že čez polnoč in čeprav je bil dan skrajno naporen v vinogradu, spanec kar ni maral priti
Na vratih, zavarovanih z zapahom, je začutila slabotne in plašne udarce. Groza se je je polastila in je sedla. Udarci so se ponovili in ona je vzkliknila:
„Kdo je?“
Moški glas ji je odgovoril v italijanščini.
»Neki prijatelj. Sem bolan. Pusti me' vstopiti, za božjo voljo.“
Slabotnost in tesnoba glasu sta jo ganili. Skočila je s postelje, se naglo oblekla in šla k vratom. Ko je odstranila zapah in vrata na pol odprla, je neki moški padel na obraz na pod iz ila. Bil je visok in zagorel, obraz je imel okrvavljen in na ramenu njegove razcefrane srajce se je širil sluzast madež. Roke je imel opraskane od grmovja in podplati škornjev so bili odtrgani. Skušal se je postaviti na noge, pa se je le malo plazil in znova telebnil na obraz.
Ona je potrebovala vso svojo moč kmetice, da ga je spravila do postelje. Medtem ko je ležal nezavesten, mu je izprala rane na obrazu in na ramenu. Nato ga jt sezula, ga pokrila z odejami in ga pustila spati, dokler ni prva svetloba jutranje zarje ožarila vzhodnega neba. Ko se je moški pre-
budil, se ga je hipno polastil divji preplah preganjanih. Z od strahu izbuljenimi očmi je pogledal oko d sebe, vendar mu je vidno odleglo, ko jo je zagledal. Skušal st ji je nasmehniti, pa se mu je zavoljo rane na ramenu skremžil obraz.
Dala mu je vina, črnega kruha in sira in njegova lakota jo je presenetila. Spil je tri kozarce vina, odklonil pa je' dodatno hrano, češ da so ljudje lačni in da gre njemu le delež za tujca. Ko je to dopovedoval, se ji je znova nasmehnil z odkritosrčnim nasmehom otroka, ki je razblinil njeno poslednjo bojazen. Sedla je na rob postelje, ga vprašala, kdo je, kaj ga je pripeljalo v Geme-llo Minore in kako je bil ranjen na ramenu.
Njegov naglas je bil zanjo tuj in on je le s težavo razumel popačeno kalabrijsko narečje, vendar v glavnih potezah je bila njegova zgodba precej jasna. Dejal je, da je bil vojak, strelec pri posadki, ki je bila nameščena v Rc-giu. Zavezniki so zasedli Sicilijo in britanska vojska je prečkala Mesinsko ožino in se vzpenjala po polotoku. Reggio je padel in enota, ki ji je on pripadal, se je razkropila, če bi se združil z lastno vojsko, bi ga za silo pozdravili in ga poslali v bojne črte. Če bi ga ujeli Angleži, bi bil vojni ujetnik. Zato je ubežal, da bi se prebil do Rima in se združil z družino. Podnevi se je skrival, ponoči pa hodil in se preživljal s
tistim, kar je mogel ukrasti. Britanska patrulja, ki ga je opazila preteklo noč, je' streljala nanj. Se je imel kroglo v ramenu, če mu je ne bodo vzeli ven, bo umrl.
Ker je bila preprosta kmetica, je verjela zgodbo brez nadal j nega izpraševanja. V njej se je prebudila simpatija in čutila je pomanjkanje moške družbe. Koča je bila oddaljena od vasi, nihče ni prihajal vanjo. Takšen je bil začetek, preprost in brez pomembnosti, podoben stotinam drugih vojnih zgodb o osamelih vdovah in vojaških ubežnikih. Toda bogastvo, ki se je porodilo iz tega, in žaloigra, ki mu je napravila konec, in mir, ki ga je doživela po vsem, so bili zanjo vsakodnevno presenečenje in njen spomin za vsako noč...
Ko je prišla domov, je našla svetilko privito in Paola na videz spečega na postelji, ki je stala nasproti veliki zakonski postelji, na kateri je bil otrok spočet in rojen. Po .običaju na jugu, kjer vsa družina spi na edini postelji, tako moz in zena in otroci in odraščajoči fantje in dekleta, sta spala skupaj, dokler se ni pri Paolu začela doba dozorevanja-Tedaj je kupila drugo posteljo i» sta spala vsak zase.
Zaprla je vrata, pristavila zapah, pustila košaro na tleh in zagnala cokle v kot. Skozi priprt-veke jo je deček opazoval in se
G a*> kot da spi. Vsaka potankost
0	rcda mu je bila domača, če-Piav je že pred časom odklonil,
a bi se ga udeleževal.
Kina Sanduzzi je prečkala so-
0	do skrinje, ki je stala ob zglav-lu Postelje. Iz žepa je' vzela kiju-
1	*n jo odprla. Iz nje je vzela *«*t zavoj, ovit v bel papir, ga
S ™n° razvila in vzela v roke jttoško srajco, staro, zašito, na več rajih omadeževano s plesnijo, kot je zdelo. Pritisnila jo je k us-nicam, jo razprostrla in obesila |Ja naslonilo stola, da je bilo vi-etl iuknje od krogelj in krvave Čadeže. Nato je nerodno poklekal a> zarila obraz v dlani, naslo-3ene na sedaio stola, in začela >0 ^bem in šepeta je moliti. ^.Čeprav si je deček prizadeval, y n*kdar mogel razločiti besed, ^asih, ko je poklekoval ob ma-v ’’ mu je naročala, naj moii ‘naše in zdravamarije, kot je delal v cerkvi, ker je bil njegov ° e Syetnik, ki je' veliko premogel b|jed Bogom, kot sv. Jožef, ki je dozdevni oče božjega otroka. j(^.a nikdar ga ni dopustila v j 'mnost njene zveze z Giacomom . °tr°k je na neki način, ki si ga no. |Zna*	čutil ljubosum-
ij* • ®edaj je smatral vse tisto ■ukazovanje ženske bedarije.
j® končala svoje molitve, je in 'l-1 ^anduzzi znova zavila paket ajj^ sbi'anila pod ključem v skri-
1	.‘j ' ''ato je stopila k sinovi poste-jn’ SG skIonila, da ga je poljubila,
*u °ddaljila. Paolo je imel oči
zaprte in dihal je ritmično, čeprav je namreč včasih želel, da bi ga mati poljubljala in objemala kot v nekdanjih časih, je drugič čutil proti temu odpor, ki si ga ni znal razložiti.
Ostal je miren, dokler ni njegova mati ugasnila svetilke in legla na škripajočo posteljo. Potem se je tudi sam pomiril in čez malo časa zaspal. Sanjal je o Rosetti, ki je stala na premikajoči se skali hudournika in ga klicala. Ko je videl njene na pol odprte ustnice, nagajive oči in roke, ki mu jih je prožila, je tekel proti njej. Toda še preden so ga roke objele, so se spremenile v roke Nicholasa Blacka in namesto dekličinega obraza je zagledal bledi kozji obraz slikarja. Paolo Sanduzzi se je vznemiril, zaječal in se prebudil.
30-letnica Grčaric in Turjaka
Starešinstvo DSPB Tabor je organiziralo proslavo 30-letnice junaške sr'rti protikomunističnih borcev Grčaric in Turjaka ter ustanovitve slov. domobranske vojske. Proslava je bila v nedeljo 28. oktobra v zavetišču dr. Gregorija Rožmana. Ob 11 je bila sv. maša za padle in preživele borce. Po maši je vodil proslavo g. Ivan Korošec. Govor je imel dr. Stanko Kociper, moški zbor iz San Martina pa je pod vodstvom g. Slavka Rupnika zapel nekaj žalostink. Ob koncu je bilo skupno kosilo.
Sedemdesetletnica mariborskega škofa
Mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik je praznoval 5. oktobra 70-letnico življenja. Sedemdeset let ni le dolga, temveč za človeka. ki je že 27 let škof, tudi strma in težavna pot. Začel jo je v kmečki družini v Orlici, v župniji Ribnica na Pohorju.
Gimnazijo je dovršil v Mariboru, bogoslovje v Rimu, kjer je bil leta 1922 posvečen. Tu je dokto riral iz filozofije in teologije. Kaplanova! je v Ribnici na Poho-rju in v Celju, nato je prišel v Maribor, kjer je bil prefekt v dijaškem semenišču in obenem poučeval v bogoslovju, kjer je postal podravna-tclj. Med drugo svetovno vojno je delil usodo izgnanstva na Hrvaškem. Po vojni je postal v Ljubljani ravnatelj mariborskega bogoslovja in na teološki fakulteti poučeval staro zavezo.
Škofovski) posvečenje je sprejel leta 1946 in po smrti škofa Tomaži' ča prevzel vodstvo mariborske škofije.
Drugi vatikanski cerkveni zbor, ki se ge je udeležil, mu je pomenu pravo odkritje. Pokoncilska obnova Škofije mu ni bila le lepa beseda, temveč rasnično obnebje njegove vodstvene službe in pastoralnega prizadevanja. Povsod je mogoče čutiti, kako resno jemlje besede, kot so: zbornoist, soodgovornost, ekumenizem, dialog, pluralizem in krščanska svoboda.
Prav tako ne smemo pozabiti njegovih praktičnih pastoralnih rešitev: ustanavjanje novih župnij, pobude za gradnjo novih cerkva in pospeševanje dela raznih svetov v škofiji.
Kranj — župna cerkev sv. Kancijaiia župnija sv. Kancijana, ki je pred vojno štela 6500 ljudi, šteje daneS okoli 20 tisoč ljudi. Od teh je ka' kih petnajst tisoč vsaj nekoliko povezanih z župnijo. Med prebivalci je veliko priseljencev. Med novimi naseljenci je veliko Prekmurcev, Štajercev, Dolenjcev, pa tudi Hrvatov in Bosancev. Vsi so industrijski delavci. V življenje župnije se vključujejo iz osebnih želja in nagibov.
Zaradi neprimerno razporejenih cerkvenih prostorov šteje župnija komaj 3000 nedeljnikov. Da bi jih lahko lilo več, potrjuje dejstvo, da obiskuje verouk 1100 osnovnošolcev. Porazdeljeni so na 32 skupin in tri (najete) učilnice. Prostori še zdaleč ne ustrezajo predpisom. V takšnih učil' r cah pouk ni mogoč.
Med srednješolci vnema za verske 1 ogovore pada. še vedno pa obisku-'s Verske večere okoli sto srednje-'"lcev in pošolske mladine.
V zadnjih letih narašča število '•ttehurnenov in obiskovalcev stalne-tečaja za zaročence. Imajo že I ogovore za zakonce in teološke te-■ie’ Posebno pevsko skupino in sre-r< nJa za dekleta.
^ra leto sprejme župnijska skup-sredo okoli 200 novih e razveseli ob približno in pospremi na zadnji ,oti okoli 90 pokojnikov.
,u»c v is voj o ^istjanov, s-f'5 Porokah
"'sedanje jugoslovanske škofovske
konference
j ^ oktobru so zborovali škofje iz goslavije v Zagrebu. Na dnevnem !e,!u je bila najprej točka o evange-Cl]1 sodobnega sveta, škofje so 'opravljali na podlagi listine, ki jo ^ Pripravila zadnja škofovska sino-v Rimu. Nadalje so vovorili o kaznovanju svetega leta. Papež Pa-je izrazil željo, naj bi to o leto praznovali v znamenju „^0 2 Bogom in bližnjim. Na zase-p”;'u 80 izdali tudi odprto pismo r,sPevek k zorenju javnega mnenja z VCTski svobodi.“ V nadaljevanju so škofje rešili vrsto teko-šk-1 fZa<^ev" ^a delegath jugoslovanske r 0 °vske konference pri Svetu ev-Pskih škofovskih konferenc je bil ^n°Um izvoljen ljubljanski nadškof g,ri!?a^n'k, ki je podpredsednik ju goji,^ 3n®*te škofovske konference. škofij S^,'Zraz'li svoje soglasje za beati-
acijo	Gnidovca	je urnrj
',ta 1»39.
Počastitev Gnidovčeve stoletnice
28. septembra 1973 sta dospela v Ljubljano Joakim Herbul, škof škofije Skoplje-Prizren in pomožni škof te škofije za vernike albanskega jezika, Nikola Prela. Ob obletnici rojstva skopskega škofa dr. Janeza Gnidovca (29. septembra 1873) sta se betela pokloniti spominu njunega velikega prednika, ki je s svetniško /nemo delal za božje kraljestvo na jugu Jugoslavije.
škofa sta bila gosta ljubljanskega metropolita dr. Pogačnika in opravila božjo službo v kapeli nadškofijskega doma, kjer je škof Gnidovec pred 34 ieti ležal na mrtvaškem odru. Posebej sta se škofa oglasila pri lazaristih ra Taboru, saj je bil škof Gnidovec član Misijonske družbe. V spremstvu lazarista dr. Žaklja sta obiskala Gnido vče v rojstni kraj Veliki Lipovec in rojstno župnijo Ajdovec. . Skopska škofa sta šla pomolit na Gnidovčev grob v Ljubljani na pokopališču lazaristov.
Ob tej priložnosti je prišlo na vrsto tudi vprašanje škofijskega postopka za prištetje Gnidovca blaženim oziroma svetnikom. Postopek bo začela ljubljanska nadškofija, ker je Gnidovec tu umrl.
Pastoralna prenova na Slovenskem
Osrednja misel 9. in 10. številke pastoralne revije Cerkev v sedanjem svetu je pastoralna prenova na Slovenskem. Uredništvo se je odločilo, da zastavi nekaj vprašanj slovenskim
škofom. Gre za zelo zanimiva vprašanja o prenovi krščanskega verovanja, o prenovi moralnega življenja, prenovi apostolata, oznanjevanja, o v.ogi, ki jo imajo pri verski obnovi škofje, duhovniki, redovniki in cerkvene strukture; kako je z uresničevanjem in neuresničevanjem smernic zadnjega cerkvenega zbora.
Ljubljanski nadškof Pogačnik se zavzema za „dolgoročen pastoralni načrt. Osvestiti se moramo, izprašati si vest. kje smo in kako delamo."
Škof Držečnik ugotavlja, da je naše ljudstvo razpeto med staro in novo. Je tradicionalno verno, a ta vera je bolj sad čustev kot osebnega doživelega verovanja, verskega znanja in prepričanja.
Koprski škof Jenko ugotavlja „naš položhj" in išče „na.še možnosti."
Škof Lenič pravi, da nas je čas prehitel, škof Grmič pa nas vzpodbuja, naj gremo pogumno v nova iskanja.
Veroučne skupine
Z novim šolskim letom so spet oživele veroučne skupine deklet in fantov. Te skupine prirejajo verske večefre.
V Ljubljani so take skupine v tehle župnijah: Stolnica, Polje, Rožnik, Sv. Jakob, Dravlje, Koseze, Sv. Peter, Šentvid, Marijno Oznanjenje (frančiškani), Bežigrad, Moste, Tr-ikvo, Ježica, Kodeljevo, Rakovnik, Sveta Trojica, Sv. Križ, Sv. Jakob, šiška. Poleg tega so v Ljubljani še Cerkljansko, štajersko, Koroško, Pri-
morsko, Pomursko občestvo in občestvo Mozaik.
V Mariboru so študentovski večeri v stolnici, pri frančiškanih in v Pobrežju.
Drugod so pa študentovski večeri v teh krajih:	Bistrica pri Trži-
ču, Brezovica, Domžale, Idrija, Karn-rik, Kranj, Komenda, Novo mesto, Šmartno pri Litiji, Mengeš, Šmartno pri Kranju, Primskovo pri Kranju, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Gornji Logatec...
Občestva mladih izobražencev se zbirajo v ljubljanski stolnici in pri Sv. Petru v Ljubljani.
Za vse študente in izobražence pa je: osnovni teološki tečaj, teološki tečaj za študente in izobražence o aktualnij temah.
Misijonski! nedelja
Na mis. nedeljo, 21. oktobra, je slov. mis. zveza pripravila akademijo v Slov. hiši. Akademija sc je začela s somaševanjem msgr. Oreharja in gg. Ladislava Lenčka in Franca Sodja. •
Prireditev je bila letos posvečena 50-letnici revije ..Katoliški misijoni." Program je začel g. Marjan Loboda, pev. zbor Gallus je zapel 4 pesmi, superior Lad. Lonček CM je podal pregled in zgodovino KM, o prihodnosti slov. mis. akcije in KM pa je spregovoril sedanji urednik KM "■ Sodia. S skioptičnimi slikami in pe-smiio Povsod Boga je bila proslava zaključena.
Sycyyg|jei "f~~.....s
PO SVETU
I*. Kcriiarcl Ambrožič — umrl
Kdor bo pisal zgodovino dušno-PPstirskega dela med slovenskimi iz Seljenci zadnjih desetletij, ne bo mu-ff Ki mimo p. Bernarda Ambrožiča, ' je umrl 23. okt. 1973 v Avstraliji, ‘"Por je .prišel 1. 1955, v svojem 63. letu starosti.
Rojen 20. apr. 1892 na Dobrovi Ljubljani je s svojim 19. letom topil k frančiškanom, končal pri gimnazijo v Kamniku in prav v -u bogoslovja, nato pa odšel Pribor, kjer je bil 1. 1915 posvc-Pn v mašnika.
naravi je bil učitelj, vodite'j l,.’H<^ne’ *<al' pokazal najprej v . ' sb> šoli, nato v frančiškanski /-ziji v Kamniku kot profesor ("ščine in klasičnih jezikov, je	misijonarska narava ga
2-ik V'^n''a na povabilo p. Kazimirja sei‘< aj^a na p°t me(i slovenske iz ]in.Jence v Sev. Ameriko, kjer je do-a “b let do odhoda v Avstralijo. ]ai^0t lzsoljenski dušni pastir je de-v , °’ ''ar zadene vsakega duhovnika brogu: najožje dušnopastirsko a Pridiganja delitve zakramentov
xer maševanja. Kot misijonar je prepotoval kot eden redkih slov. duhovnik >v slovenska naselja po USA in anadi, nekaj časa kot edini, zato 4* »io ljudje nanj tako lepe spomine. Ni bilo to vedno lahko, ker so bili
slov. izseljenci ob prvi svetovni vojni pod močnim socialističnim vplivom, katerega so posebno širili strupeni časopisi. P. Bernard se jim je približal s svojo dobrohotnostjo, a tudi odkritostjo ter jih mnogo za vedno :: trgal verski in narodni pogubi. Prav ista skrb ga je odtrgala od urejenega pastirstva v Ameriki, da je odšel orat Adino v Avstralijo, kamor so se Slovenci naseliti v večjih skupinah po drugi svetovni vojni.
Vseskozi je pokazal lepe organizacijske darove, saj je bilo treba organizirati dušno pastirstvo najprej v USA in nato v Avstraliji. Gradil je cerkve ter domove, kjer so se shajali Slovenci k molitvi in kulturnem delu, in ustanavljal slovenske župnije.
Posebno je svoj organizacijski talent pokazal pri skrbi za vselitev slovenskih beguncev po drugi svetov-i.: vojni. Poskrbel jim je vselitveno dovoljenje ter sponzorje, kateri so nrevzeli odgovornost in jim omogočili "'Tr e korake v novi domovini. Leta in leta je prav p. Ambrožič organiziral zbiranje obleke in živila ter idi v neštetih zavitkih pošiljal v evropska taborišča.
še tretjo vrsto dela slov. izseljenskega misijonarja je opravil z ustanavljanjem in pisanjem listov, ki so mnogokrat edina stalna vez med ver-ii ki in dušnim pastirjem v tujini. Že po naravi je imel pisateljski talent, katerega je uril že kot mlad redovnik pred odhodom v Ameriko, ko je urejal in pisal mladinske liste za orlovsko rganizacijo: Orliča, Mladost in Vi-
gred. Te liste je leta in leta zalagal s svojimi prispevki, ki so bili re3 tehtni in privlačni hkrati.
V USA je pisal v tamošnji slovenski list Ave Marija, v Avstraliji pa je ustanovil in 16 let urejal ter pisal izseljenski list Misli, ki se po svo,ii živahnosti in pestrosti more postaviti na čelo izseljenskih listov. Suhoparne stvari je znal napisati privlačno. 3 jvojim dopiao»anjem in članki je p° drugi svetovni vojni zlasti sodeloval v Svobodni Sloveniji ter Zborniku v Argentini. Vsi ti listi ga bodo pogrešali.
Izdal je tudi par samostojnih knji# pri Mohorjevi družbi: Tonče s Sloma> v katerem opiše življenje škofa Slomška, in Domislice. Znani sta povesti Izidor Obrobnik in njegova naloga ter Pamet se je odprla. V Mislih iz Avstralije je pa zadnja leta stalno razlagal sv. pismo, obstal je pri Dejanjih apostolov.
Zadnja leta se je poleg starosti začela oglašati v različnih nevšečnostih tudi bolezen, katera mu je letošnjega oktobra pretrgala delo za izseljence.
Vsi ga bomo pogrešali zlasti zaradi njegovega treznega optimizma in delavnosti in raznolikosti, prepričani pa smo, da imamo prav v njem, ki je do dobra poznal tegobe izseljenskega življenja, najboljšega priprošnjika ih sodelavca pri Bogu. Naj bo tudi tal'1 tako skrben za nas, medtem ko uživa plačilo za svoje delo na tem svetu.
msgr. Anton Orehra
Sveta birma
Na praznik Kristusa Kralja ve-s°ljstva, 25. novembra, je prejelo °kr°e 150 otrok zakrament sv. birme V n°v* cerkvi Marije Pomagaj. Z bir-niovalcem, msgr. Antonom Orehar-so somaševali birmansko mašo <U^n* pastirji gg. Matija Lamovšek, *anc Sodja CM, Jure Rode in Jože Gerbec. Birmovanje je bilo po no-Vprt1 °bredu in čeprav je bilo zelo pliko vernikov, se je birmanski obred <lzvijal v najlepšem redu.
Gali
Usov koncert slov. narodne pesmi
Ob svoji 25-iletniti je pevski zbor *allus priredil že svoj drugi kon-,6vrt’ k* je bil v dvorani Slovenske v soboto, 6. oktobra, zvečer. Ob ej Priliki je Gallus izvajal slov. ^ne pesmi.
, del programa je obsegal na-6 11 je Pesmi: Dober večer (Vrabec),
Tam v dolu (Mihelčič), Deklie,to mi pove1' (Mirk), Kaj ti je, deklica (Tomc), Puiabeč isem star (Mihelič), Oj ti prebuma ženska stvar (K°r-njak), Polževa ženitev (Vrabec), Sontr pojd in Sem se rajtov ženiti (Kramolc), S koroških planin (Šija-nec) in Napojnica (Tomc). V 2. delu pa so se vrstile Od žegnanga brito-fa (Pregelj), Valovska in Moja kosa (Marolt), Juhe, pojdamo v škof‘če (Kernjak), V nebesih je en lušten kraj (Pregelj), Na Gorenjskem je fletno (Puš), Furmanska (Škoberne) Venček dolenjskih napitnic (Puš), Pesem o trojstvu in Jaz bi rad cigaj-nar bil (Kramolc), Kolo (Simonitti) in Po rabe i veseli visi (Vrabec).
Dirigent dr. Julij Savelli, solisti Anice, Mehle, Ivan Rode, Silvo Lipušček, Andrej Makek, Anica Rode, Janez Mežnar, Marija Marinček in Fani Maček in zbor, ki je zadnje čase spet pritegnil nekatere nekdanje član-1 in nekaj novih, so želi zasluže-
no priznanje številne publike za lepi večer domaoe pesmi.
Srebrni jubilej pevskega zbora v San Martinu
Slovenski pevski zbor v San Martinu je v soboto, 3. novembra, praznoval 25-letnico svojega delovanja z jubilejnim koncertom v Slov. domu v San Martinu. Prvih 7 let je vodil zbor g. Boris Pavšer, za njim pa g. Vinko Klemenčič in g. Martin Duh, zadnja leta ga pa vodi g. Slavko Rupnik. Kot organistka je z zborom sodelovala do svoje smrti gdč. Matilda Kogovšek. Zbor je vsa leta pel pri slovenski maši v San Martinu in prireditvah v Slov. domu, večkrat pa tudi na različnih drugih krajih.
Pred začetkom jubilejnega koncerta je tajnik SD g. Rudolf Smersu orisal nastanek zbora in poudaril zasluge raj. duh. svetnika Karla Škulja. Koncertni program je obsegal 21 pesmi, ki jih je zbor zapel nekaj v moški, druge pa v mešani zasedbi. Zboru so čestitali predsednik SD g. Anton Žagar, predsednik ZS g. Božo Stariha in krajevni dušni pastir g. Juro Rode. Dirigenta Slavka Rupnik, soliste ge. Marijo Marinček, Emo Fer-folja in Ivanko Petkovšek, gg. Marjana Boltežar, Naceta Frančič, Janeza Hren, Martina Kahne, Janeza Zn rec in Franca Žigart ter vse člane zbora je številno občinstvo, med katerim so bili predstavniki vseh naših zborov, nagradili z navdušenim pl >-skanjem.
Zvezni mladinski dan
Prvo nedeljo v novembru je bil na Pristavi XXI. mladinski dan, ki ga je pripravila mladina, ki je organizirana v Slov. dekliški organizaciji in Slov. fantovski zvezi. V dopoldanskih urah je bilo tekmovanje v odbojki, nato je imel msgr. A. Orehar sv. mašo. Po kosilu in finalnih tekmah sta predsednika mlad. organizacij Marija Urbančič in Janez Rode spodbudila mladino k nadaljnemu delu-Sledil je telovadni nastop deklet (Maruška Šimenc) in fantov (prof-Tine Vivod), mladenk (Adrijana Maž-gon) in mladcev iz Slov. vasi (Bogo Rozina) ter šol. otrok iz Morona (Jožica Kopač). Za tem je bil nastop folklornih skupin iz San Justa (Tink1 Urbančič), Slov. vasi (Nace Hladnik) in Morona (Anka Gaserjeva ter Jure Ahčin). Za sklep je bila razdelitev pokalov.
Obletnica Cankarjevega doma
V nedeljo, 11. novembra, je slov. skupnost v Berazateguiju in okolic' praznovala VIII, obletnico Cankarjevega doma. Po dviganju zastav je msgr. Orehar imel ob 12 sv. mašo-Po maši je izrekel pozdravne besede g. Ivan Korošec, predsednik doma g-Jože Vidmar pa je imel krajši govor-Po skupnem kosilu se je začel ob ld popoldne program z govorom g. Miloša Stareta, pevskim nastopom tria „Spomin“ (g. Jože Omahna), nastopom šolskih otrok in popevkami Rti'
('ju Dolenca ter rajanjem deklet in antov (ga. Betka Vitrih). številni k°sUe jz drugih predmestij so ostali gostoljubnem domu do večernih ur.
har pa se je zahvalil nastopajočim in poslušalcem za pomoč novi cerkvi.
Balantičeva proslava
Koncert Slovenskih mladenk V S|ovenski hiši
»Na vrtu mi javor zeleni" je bil motto koncerta, ki ga je pevski zbor »Slovenske mladenke" priredil za cer-Lv Marije Pomagaj v Slovenski hiši soboto, 10. novembra.
!>rvi del programa je obsegal 12 Desrni: Da te ni (Danilo Bučar), Na Uljevo (Emil Adamič), čriček na (Simoniti), Prekasna tožba (Vo-ai'č-šijanec), Ena tička priletela Tomc), Vse rožice rumene (Bučar 1,
sem še mihna bva in Dobro jutro, ,uotra (Tomc), So še rožce tam v Vr^u (Šijanec), Plavi, plavi (Simo-aKi), Oglar in Ko mi na Oj štrk pri-' ern° (Tomc). — V 2. delu so se '^stile; šijančeve: Slepčeva tožba, rtvi ljubici pod okno, Hrepenenje na Planini, Domotožje, Gobčeva Po-hladna, Tomčeva Na vrtu mi javor *(‘leni, Simonitijeva Sonatina v son-v'J levovi Soči in Stoji hartelc, Tom-.*Va Pojdam u Rute, Simonitijeva . 'c*<a bi rada Jurka dobila, Bučar-...a U livadi pod javorom in Volarič-'jančeva Slovenske mladenke.
Občinstvo je za dovršeno izvajani ,lr°gram nagradilo pevke, gosta ba-1 °aista Janeza Mežnarja in pevo-^0,lkinj0 go. Anko Savelli-Gascrjevo (*°lgotrajnim aplavzom, msgr. Ore-
Ob 30-letnici grahovskih žrtev je slovenska šola v San Justu, ki nosi ime pesnika Franceta Balantiča, pripravila pod okriljem Zedinjene Slovenije spominsko akademijo v Našem domu v San Justu. Program je zamislil pisatelj dr. Jože Krivec. Večer je začela voditeljica Balantičeve šole gdč. Angelca Klanšek, nekaj misli ja povedal predsednik Z S g. Božo Stariha, nato so navzoči poslušali poslanico pesnikove matere, ki jo je poslala na traku, učenci so recitirali prigodno pesem Jeremije Kalina, sledil je govor dr. Krivca in petje moškega zbora Gallus (dr. Julij Sa-velli), recitacija Balantičevih pesmi, ki so jih interpretirali obsolventi šole, in za sklep je Gallus zapel še dva pesmi. Proslavo je režiral g. Stanko Jerebič.
Duhovniški sestanki
Slovenski duhovniki, ki delujejo v Buenos Airesu in okolici, se zberejo ob zadnjih sredah v mesecu na svoje sestanke v Slovenski hiši. Po skupni pobožnosti v cerkvi je sestanek v mali dvorani, ki se začno z duhovno mislijo, nadaljuje s predavanjem in razgovo* rom ter sklene s slučajnostmi.
V aprilu je duhovnikom predaval g. Tone Mizerit o razmerah v Argentini; v maju je imel duhovno misel
l
dr. Alojzij .Kukoviča, dr. Rudolf Hanželič pa je govoril o versko—moralni vzgoji mladine; v juniju je podal duhovno misel g. Albin Avguštin, dr. Al. Kukoviča pa je govoril o novostih in spremembah v cerkvenem pravu; v juliju je dal duhovno misel g. Matija Borštnar, o teologiji sekularizacije je predaval dr. Mirko Gogala; v avgustu je imel duhovno misel dr. Franc Gnidovec, o verskih razmerah v Sloveniji pa je govoril g. Rado Sušnik; v septembru je imc-l duhovno misel dr. Mirko Gogala, dr Filip Žakelj pa je govoril o svetem letu; v oktobru je imel duhovno misel g. Jože Guštin, o metodah komunizma pa je predaval dr. Alojzij Starc in v novembru je po duhovni misli g Matije Lamovška predaval dr Mirko Gogala o teologiji politike in teologiji revolucije.
Zveza slovenskih mater in žena
Zveza slovenskih mater in žena, ki povezuje in kulturno bogati s sestanki in predavanji slov. matere in žene in skrbi za bolnike in zapuščene, je zadnja leta izdala izvirne božične kartice z odtisi božičnih motivov slov. slikarjev, je pripravila tudi za zadnje praznike božične kartice, vendar s to posebnostjo, da so bile letošnje delo šolskih otrok, ki obiskujejo slov. šole. čisti dobiček je namenjen dobrodelnemu skladu Zveze.
Obletnica Našega doma v San Justu V nedejo, 14. oktobra, je slov- skup-pnost v San Justu praznovala 17.
obletnico Našega doma. Ob 8. uri je bila v sanjuški stolnici sv. maša, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar in pri kateri je pel cerkveni zbor, ki ga vodi g. Štefan Drenšek. Po sv- maši je bila v Našem domu dopoldanska prireditev z otvoritvijo novih druža' bnih prostorov, ki jih je blagoslovil dr. Alojzij Starc. Po nagovoru predsednika ND g. Staneta Mustarja je šolski zbor pod vodstvom gdč- Anice Mehle zapel nekaj pesmi.
Ob 17- uri je začel g- Ivan Oveu popoldanski program, ki je obsegal nastop mladinskega zbora pod vodstvom g. Andreja Selana, govor g-Miloša Stareta in izvirno koreografsko podano zgodbo iz preteklosti slivenske vasi „Kjer so vas zibali," ki so jo sanjuška dekleta in fantje pod v dstvom opernega plesalca Fran' c ja Čarmana poklonil; svojim staršem.
Almanah „Mladi smo“
Dijaki 5. letnika „Slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka" v Buenos Airesu in iz tečaja v Slovenski vasi v Lanusu so ob sklepu šol- leta 1973 objavili pod vodstvom Tineta Debeljaka ml. almanah „Mla' di smo.“ V njem objavljajo svoje plrispevke:
Alenka Belič: Mladi smo; Helen® Urbančič: Ideal; današnje mladine; Mirjam Jereb: Naša slov. narodna zavest; Marija Repovž: Mladina včeraj, danes in jutri; Franci Schiffrer: Naše pravice in dolžnosti; Lojze Kržišnik: Mladina in tretji svet; Loj'
Urbanč: Ljubezen in mladost; ■''tjan Kocmur: Upornost mladine; * *ha Bokalič:	Hipiji; Magdalena
aikež: Razmerje mladina — starši; art'a Kopač: Iz otroka v mladeniča; r.ernarda Fink: iNaši vzgojitelji; Ma-^ta Malalan: Dva svetova; Andrej Grohar: šport nas vzgaja; Martina °Privnikar: Srednješolski isistemi; *. 'm' Kočar: Slov. mladina v Argen-z.ni' Darijana Stariha: Vpliv televi-,c’ Gabrijela ičamernik: Mladina v ‘ 0veniji; Mimi Vesel: Kaj beremo?; _ arjeta Markež: Uporaba prostega Usa, Bomaž Rant: Mamila in politi-’ Anica Erjavec: Modernost; Ba-^ alena Koprivnikar: Ali mladina ne ®3nja Marinšek: Prijateljstvo;
Cukjati: Tehnika; Jože Marko-
vič: Misli o domovih; Peter Klobovs Statistika.
Praznovanje 29. oktobra.
Slovenski narodni praznik in dan slov. zastave je slov. skupnost v Buenos Airesu praznovala v soboto, 27. oktobra v Slovenski hiši. Ob 19. uri je v cerkvi Marije Pomagaj msgr. Anton Orehar daroval sv. mašo, med katero je poudarjal potrebo razumevanja, edinosti in ljubezni v naši skupnosti.
Zborovanje v dvorani je začel inž. Jože Žakelj, govorila je predsednica SDO gdč. Marija Urbančič, slavnostni govornik je bil predsednik NO za Slovenijo g. Miloš Stare, nato pa je mladina predstavila na odru „Ko-
Prejmi potrditev — dar Svetega Duha (foto M. Šušteršič)
roški večer" na besedilo dr. Tineta Debeljaka in v režiji Maksa Borštnika. Z večera je bilo poslano pozdravno pismo predsedniku Nar. sveta koroških Slovencev, dr. Jožku Tischle-rju. Ob sklepu kulturnega programa je bila za vse predstavnike slov. ustanov in organizacij slavnostna večerja.
Narodni praznik so praznovali tudi v Mendozi in v Bariločah.
Razstava mladih likovnih ustvarjalcev.
SKAD (Slov. kat. akad. društvo), ki ga vodi gdč. Terezka Prijatelj, je v svojem razgibanem letu organiziralo v mali dvorani Slov. hiše razstavo, na kateri se je prvič predstavilo pred javnostjo 10 mladih likovnih ustvar-jalcev: Anica Potočnik, Silva Wi-llempart, Andrejka Dolinar, Magda Zakrajšek, Helena Osterc, Marjan Adamič, Marjan Oberžan, Pavel Fajdiga, Franci Klemenc in Božidar Urbančič. Pri nekaterih je viden slikarski talent in želimo, da bi ga pod veščim vodstvom mogli razviti. Razstava je bila odprta od 20. do 27. oktobra.
Kulturni večeri SKA Na IX. kulturnem večeru Slov. Kult. akcije v soboto, 20. okt. predaval dr. Srečko Baraga o kmečkih uporih v slovenskih deželah. X. kulturni večer je bil v obliki izleta v Državni institut za kozmično fiziko v jezuitskem kolegiju Maximo v San Miguelu. Sklepni večer SKA pa je bil posvečen pesniku Balantiču ob 30-letnici njegove smrti v Grahovem,
kjer je zgorel kot domobranec-Msgr. Anton Orehar je po naročil'-1 SKA daroval v cerkvi Marije Pomagaj sv. mašo, nato pa je bila spomin' sl-a komemoracija pred spomenikom-
20-letnica Prešernove šole.
V soboto 20. oktobra je slov. šola dr. Franceta Prešerna na Pristavi v Castelarju praznovala 20-letnieo svojega delovanja. Poleg učencev in učiteljstva ter staršev in nekdanjih učencev se je zbralo tudi veliko drugih gostov. Krajevni dušni pastir in katehet šole g. Matija Lamovšek je opravil zahvalno sv. mašo, kulturni program pa je obsegal pozdrav voditeljice šole gdč. Mije Markež, govor g. Miloša Stareta, zborno recitacijo, petje šolskega zbora in Slov. mladenk (ga. Anka Savelli—Gaserjeva), in odrski prikaz Uvoda h krstu pri Savici (ga. Marica Debevčeva). GdČ-Miji Markež so se za 20-letno poučevanje zahvalili šol. referent ZS g-Franc Vitrih, zastopniki biv. učencev in preds. šol. odbora g. Ivan Kopač, ki so izrekli zahvalo tudi drugemu učiteljstvu in odbornikom.
Prireditev v Rožmanovem zavodu.
Zadnjo nedeljo v oktobru je bila v Rožmanovem zavodu v Adrogueju, kjer je bilo pred leti slov. semenišče in teol. fakulteta, sedaj pa je internat za srednješolce, celodnevna pri- ' reditev. Sv. maso je daroval msgr. Orehar, po skupnem kosilu pa je popoldanski program začel g. Marjan Bečan, ki je prefekt v zavodu. Po
^ j ego vem govoru so Godnjavčevi šo-J1 zapeli nekaj popevk, mladinska Sodba g. Toneta Skubica je zaigrala nekaj slov, pesmi, za vodarji pa so V 5ežiji Stanka Jerebiča igrali »Otroka 'Fez katere", ki ga je spisal dijak j 0 ** Godnjavec. Po končanem spore-So Se gostje zadržali v zavodu do Ve=ernih ur.
Srednješolski tečaj »Kavn. M- Bajuka"
Slov. srednješolski tečaj »Ravn. ®rka Bajuka," ki deluje v Sloven-' h'ši v Buenos Airesu, je v šol* [keni letu 1973 obiskovalo 160 dija-0V; 23 v I. A razredu, 22 v I. B, 42
V lL> 29 IH., 18 v IV- in 26 v V. razredu.
-Ravnatelj tečaja je bil dr. Marko remžar, ki je tudi predaval o sve-VIlem nazoru. Verouk je poučeval Anton Orehar, slovenščino ga. erezka žužkova, ga. Iva Vivodova, S- Marjan Schiffrer in g. Franci Mar-
kež;
zgodovino gdč. Terezka Osojnik.
ln*' Jože Žakelj in g. Pavle Rant, ki . učil tudi zemljepis; govorne vaje le vodil g. Miloš Stare; petje gdč. erezka Prijatelj in gdč. Ana Marija lanjšček; g. Tine Debeljak ml. pa J'e vodil priprave za Almanah v V. etrdku. Tajnica tečaja je bila ga. aca Osterc, predsednik odbora star-Sev Pa g. Ladko Voršič.
Razveseljivo je dejstvo, da vsako et° narašča število študentov sre-n.i»Šolskega tečaja in da je vodstvo °eaja zahtevnejše glede discipline iv u^nja.
Slovenske šole v Argentini.
V šolskem letu 1973 je bilo po posameznih slov. šolah naslednje stanje: Jegličeva šola (Slovenska hiša, Capital): 30 šolarjev; voditeljica: ga. Marjana Batagelj; katehet: g. Jure Rode; učiteljici: gdč. Lučka Pavšer in gdč. Anica Rode; telov. uči: gdč. Maruška Batagelj in g. Gregor Batagelj; preds. šol. sveta: g. Tine Selan.
Balantičeva šola, San Justo: 112 šolarjev; voditeljica: gdč. Angelca Klanšek; katehet: dr. Alojzij Starc, učiteljice: gdč. Kati Cukjati; ga. Marica Skvarča, gdč. Miri jam Jereb, gdč. Marija Krajnik; petje. gdč. Anica Mehle; telov.: gdč. Krnica Urbančič in g. Franci Uštar; preds. šol. sveta: g. Pavle Malovrh.
Baragova šola, Lanus: 69 šolarjev; voditeljica: ga. Zdenka Jan; katehet: g. Andrej Prebil in g. Janez Petek; učiteljice: gdč. Slavka Urbanija, gdč. Olga Sladič, gdč. Marija Stanovnik; petje: ga. Majda Hočevar in gdč. Anči Koprivnikar; telov. uč.: gdč. Adrijana Ma-žgon, gdč. Ani Habič, gdč. Dana Zajc in gdč. Marija Hočevar; predsednica š. sveta: ga. Malka Vilfan.
Cankarjeva šola, Berazategui: 7 šolarjev; voditeljica: ga. Cilka Pucko; katehet: g. Jože Guštin; učitelja : gdč. Nevenka Vidmar in g. France Vitrih.
Jurčičeva šola, Carapachay: 51 šolarjev; voditeljica: ga. Majda Markež; katehet: g. Matija Borš-tnar; učiteljice: ga. Marija Pleško,
gdč. Majda Pahor in gdč. Lučka Pirc; telov. uč.: gdč. Marija Korošec in g. Janez Tršan; preds. š. sveta: g. Pavle Bele.
Prešernova šola, Castelar: 61 šolarjev; voditeljica:	gdč. Mija
Markež; katehet: g. Matija Lamovšek; učiteljice: ga. Vida Pograjc, gdč. Cvetka Malalan in gdč. Mimi Gorišek; petje: ga. Anka Gaser; telov. uč. gdč. Marija Urbančič, gdč. Jožica Kopač in g. Pavel Fajdiga ml.; preds. š. sveta: g. Ivan Kopač.
Rozmanova šola, San Martin: 94 šolarjev; voditeljica: gdč. Katica Kovač; katehet: g. Jure Rode; učitelji: ga. Gizcla Šušteršič, gdč. Saša Hartman, gdč. Nina Pristovnik, g. Boris Pavšcr; preds. š. sveta: g. Andrej Makek.
Slomškova šbla, Ramos Mejia: 145 šolarjev; voditeljica: ga. Helena Malovrh; katehet: g. Jože Škerbec; učitelji: ga. Majda Kclc, ga. .Alenka Poznič, gdč. Renata’ Sušnik, gdč. Martina Jeločnik, g. Franček Breznikar, g. Marjan Hribar, g. Marjan Loboda, g. Franci Holosan; petje: gdč. Anica Šemrov, otroški vrtec:	10 otrok, vodita
gdč. Majda in Vikica Holosan; pred. š. sveta: g. Marijan Loboda.
Šola sv. Cirila in Metoda, Men-doza: voditeljica: gdč. Lenčka Bož-nar, katehet: g. Jože Horn.
Aljaževa šola, Bariloche: voditeljica: ga. Milena Arko, petje: ga. Lučka Jerman.
Miramar: 8 otrok, voditeljica: ga. Nežka Trpin, verouk: g. Boris Koman.
25-letnica Rozmanove šole
Slovenska šola dr. Gregorija RoŽ' mana v San Martinu je slavila srebrni jubilej svojega obstoja in delovanja1 Proslava 25-letnice je bila v Sloven-skem domu v nedeljo, dne 18. no' vembra.
Proslavo pa je začel predsednik ŠO” skega sveta g. Andrej Makek, na nj'°j pa so nastopili vsi sedanji in neka.1 nekdanjh šolarjev in nekateri gostje. Program je obsegal deklamacije, Ve' tje, rajanje, simbolične in telovadn' vaje. Učenci so ce poklonili spomin'1 škofa Rožmana in duh. svetnika Karla Škulja, kj je ustanovil šolo.
šoli sta čestitala predsednik Z® g. Rožo Stariha, predsednik SD £• Anton Žagar, g. Makek pa se je za' hvalil prvi voditeljici šole gospe M1" klavčič-Grudzienovi in vsem naslednjim in sedaniim učnim močem, ki ji'’ je povabil na oder. Voditeljici šol6 'rdč Katici Kovač, učitelji gdč. S«?11 Hartman, gdč. Nina Pristovnik, ga-Rezka Marinšek, ga. Gizela Šušteršič g. Boris Pavšer, g. Marijan Jesenovec, g. Pavel Dimnik, nekdanji katehet £■ Gregor Mali in sedanji katehet P' Jurij Rode so prejeli srebrn lipov list
V imenu nekdanjih učencev sta 56 zahvalila ga. Marija Zorec-Sušnikova in g. Peter Hafner. Proslava se j6 zaključila s skupno zakusko.
svetovne
novice
ČLOVEK, KAM GREŠ?
Na Nizozemskem je izšla brošura „Človek, kam greš?" Brošura pripravlja vernike na veliko dušno-pastirski raziskavo, ki jo bodo izvedli po vseh nizozemskih škofijah in jo bo zaključil nizozemski dušno-pastirski koncil 197U, ki ga oni imenuejo „razmišljanje“.
260.000 DOLARJEV
?|. Nadškof v Sucre (Bolivija), kardinal Maurer, je začel zidati drugo j>(, Je za revnejše družine, na ozemlju, ki so mu ga v ta namen podarili alkani. Poleg stanovanjskih bo šola, klinika, cerkev, športni prostor 0(j°' 'n tržnica. Za to naselje je zbral kardinal Maurer 260.000 dolarjev in ^/e vsote so delno prispevali kardinalovi rojaki iz rojstne škofije v J^iji. Ze prej je kardinal zgradil 36 hiš za družine z več otroci, na s°ročno odplačevanje.
kardinal prodal palačo
f^dinal Arne, nadškof v San Pablo (Brazil), je prodal svojo ško-niijr° VO-lačo, za pomoč barakarjem v predmestjih. Preselil se je v ene'ga 'ln\Vn>^^1 'predelov mesta. Z dobičkom prodaje ima namen financirati "Pastirski in socijalni načrt .,Akcija za pomoč predmestjem."
Za BEATIFIKACIJO p. pija
d°ku^SK1’ ^a^ati« nadškof v Manfredoniji (Italija), je poslal prve kop ?'en*c 0 svetosti p. Pija Pietralcina (*1968) v pregled rimski Negaciji za proglašen je svetnikov.
57 MILIJONOV
Rimska kongregacija za evangvlizacijo narodov je ob lanski miši' jonski nedelji objavila število katoličanov sredi misijonskega sveta. To• kar imenujemo ,,misijonski svet“, šteje skupaj 2.500 milijonov ljudi it* med temi je samo 57 milijonov katoličanov.
VZHODNA EVROPA BREZ VERSKE SVOBODE
Na povabilo angleškega kard. Heenana je prišel v London na obisk madžarski primas kardinal Mindszenty. Kardinal sam ni dal časnikarjem nobene izjave o odnosih med Vatikanom in Madžarsko. Pač pa je kardinal Heenan izrabil priložnost, da je govoril o primerih omejevanja verske svobode v deželah Vzhodne Evrope ter opozarjal svet na težave vernikov v teh državah.
CERKEV IZ 11. STOLETJA
Na vrtu samostana v Sazavi (Srednja Češka) so arheologi odkriti edinstven primer cerkve iz 11. stoletja, zgrajene po bizantinskem vzorca-Cerkev ima štiri polkroge (apside) okoli kvadratne glavne ladje.
JUŽNA AFRIKA — KOLONIJA ALI NE
Med anglikanskimi škofi so različna mnenja o imetju anglikanske Cerkve v Južni Afriki. Nekateri škofje so zahtevali, da vodstvo proda vse deleže, ki jih ima Cerkev v rudarskem podjetju Južne Afrike, ke-' so te akcije vezane z rasističnimi zakoni. Drugi škofje pa so mnenja, da bi bilo treba kupiti še več akcij in tako učinkoviteje pritiskati za odpravo razločevanj med belimi in črnimi prebivalci.
OBNOVA CERKVE BOŽJEGA GROBA
Cerkev božjega groba v Jeruzalemu je bila zelo potrebna obnovitve-Pred dvanajstimi leti (1962) so se obnovitvena dela po dolgih razpravah in pogovorih začela in dobro napredujejo. A še veliko manjka, da bo vse delo končano.	1
ITALIJANSKI ODSTOTKI PRI MAŠI
34% Italijanov hodi ob nedeljah redno k službi božji. To je ugotovila raziskava italijanskega inštituta za javno mnenje ,,Doxa“. Ostalih 33% nikoli ne gre v cerkev in prav tako 33% hodi v cerkev od časa do
C3Sa' ^ed tistimi, ki redno hodijo k maši, je dve tretjini žensk. Zanimivo c, da je število rednih obiskovalcev na industrijskem področju Severne alije še višje (do 48%), medtem ko je ta odstotek v Srednji in Južni taliji znatno nižji (okoli 25%).
SE PRIDRUŽILI KMETOM
. duhovnikov in £2 katoliških redovnic je' bilo več tednov zaprtih letnišnici Fresno (Kalifornija, ZDA), ker so se pridružili stavkajočim lf°mijskim poljedelskim delavcem. V ječi so tudi začeli gladovno Vco W odbili možnost, da plačajo za izpustitev kavcijo tisoč dolarjev Vsakega. Potem so jih izpustili.
KER NISO plačali davkov. ..
( Eist Sovjetska Rusija je poročal pred časom o obsodbi 71-letnega j .av°8lavnega dekana P. B. Baranovskega iz Velova v Zahodni Sibirji, tr■ KoveSa zakristana Rabka ter finančnega inšpektorja Jagnjukova na ’ t>et in štiri leta zapora zaradi ,,davčne utaje".
PROTI PONIŽANJU JEZUSA
la	mladih se je udeležilo „Festivala o Jezusu“ in avgusta
brif!la	korakalo po ulicah danske prestolice v protest zoper odo-
ftr.ev državne finančne garancije za izdelavo filma, ki naj bi opisoval hsa kot poltenega in opolzkega človeka>.
"dEljcvanje s strani 35)
e p
a]i r°Pevkar se sprašuje, če ga ob razbijanju orkestra in pod vplivom jjm °‘a sploh slišijo, da bi ujeli vsaj trohico njegovih poslanic. Hoče Uj ^arsikaj povedati, in zato jim poje z modernim ritmom in z moder-in Jezjkom in z beat glasbo, ki jim je vendar všeč. Govori jim o smrti s • V jenju, o seksu in lakoti, o spoznanju sebe in drugih, o lepih (j,, ah’ 0 sivi vsakdanjosti. Gleda jih naravnost v oči, zdaj enega zdaj brin	da bi ga slišali. A ima grenak občutek, da so v lokal
%	", samo telo, dušo in srce pa pustili pred vrati...
ilria 1 sluti, da ga slišiš vsaj Ti, Gospod? Daj mu to zadoščenje, sat 8rca a ^nu srca ta namen, da bi, čeprav na svoj način, napolnil njihova \r . z mislijo na Tebe, na brate in na njihovo lastno srce in dušo. c°lm Boyd	Bo še.
KJE
JE
DUHOVNO
ZlVLIGNie
UVODNIK	Vse blagoslove v 1. 1974
IZ ŽIVLJENJA CERKVE	Sveto leto — srečanje z Očetom 	 Anton Mairija Pucci 		t ni
SODOBNA VPRAŠANJA	Odprto pismo jugoslovanskih škofov 	 Čile ni postal druga Kuba 	 Metode komunizma 		- J 1» 	>1
RAZNO	Pismo Duhovnemu življenju 	 Krščanske sekte 	 Kaj pravite? 	 Zbornik Svobodne Slovenije 1971-72 		.... 1 : : : :
V DRUŽINI	Vzgoja verskega čuta	 In za to sva se poročila? 	 Tiste malenkosti 	 Počitnice 		«c žS • -
ZA MLADINO	Eva ali prijateljstvo s poročenim moškim . Greš, Jezus, z menoj ? 	 Osebna molitev 	 •..	
ROMAN
NOVICE
Hudičev advokat
Novice iz Slovenije Slovenci po svetu ... Med nami v Argentini Svetovne novice .......
JO
5*
5?
Dl
Leto XLI številka 1
Januar 197^ Enero X? *
••Duhovno življenje44
je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor.
Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
Registre de la Propiedad Intelectual No. 843.966.
Tiska Vilko s. r. 1., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina.
Poverjeniki:
ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires.
ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass A ve., Cleveland, Ohio 44103, USA.
Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA.
KANADA: Ivan Marn, 131, Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada.
TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia.
ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorzia, Italia.
AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Naročnina:
Celotna naročnina v Argentini in obmejnih državah je zaradi sedanjih gospodarskih razmer 100-— pes,»v za one, ki jo bodo poravnali do konca marca 1974. Pozneje bomo morali pri določitvi naročnine upoštevati nadaljnje gospodarske spremembe; v ZDA in Kanadi 9 dolarjev;; v Avstriji 160 šilingov; v Italiji 3.500 lir; drugje protivrednost dolarja.
Denarna nakazila na naslev:
Antonio Orehar, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina.
NASLOVNA STRAN ..Duhovnega življenja in »Božjih stezic": arin. Jure Vombergar; stalna zaglav ja: Stane Snoj.