Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 20. oktobra 1937
Štev. 239. Leto XI. (XVII!.)
BgEHIMMHHPIIBlUgl—IW« *WTIIWHPIHIII I inI
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na doin 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
ms	vtm#
In zopet spomenik...
Ni še pozabljen vik in krik, ki se ie razlegal po celi Koroški, ko je nemška nestrpnost in nadutost odkrila spomenik Padlim koroškim borcem v sredini slovenske zemlje, ko so nemški nacionalni Prenapeteži govorili o popolni zmagi, o nemški Koroški, ki naj večno ostane Koroška. ko so prepevali v sredini slovenskega Roža nemške importirane pesmi, Plesali plese iz Tirola, Solnograda in Nižje Avstrije, ko zopet slišimo glasove,
^a postavlja Koroška. in tokrat oficielna Koroška, nov, velik spomenik svojini v Plebiscitnih bojih padlim vojakom.
O priliki plebiscitne slavnosti je koroški deželni glavar dr. Sucher povedal, da se je ustanovil odbor, ki bo prevzel delo. Protektorat je prevzel podkancler Hiilgerth, častni predsednik je krški Škof dr. Adam Hefter, predsednik koroški deželni glavar dr. Sucher, podpredsednik je pisatelj in vodja koroškega Hei-matbunda prof. Perkonig. Nadalje so v odboru tudi Majer-Kaibitscli, nadporočnik Fritz kot oficielni zastopnik koroških borcev in ostali funkcionarji deželnega Vodstva domovinske fronte.
V isti sapi pa je omenil deželni glavar tudi, da bodo občine v slovenskem delu, ki so dobile iz plebiscitnega fonda kredite za zidavo in popravo ljudskih in meščanskih šol, morale v prihodnjem letu Vrniti ta kredit, v kolikor ga medtem še Piso vrnile.
Po previdnem preračunanju je koroško Poljedelstvo izgubilo radi neurij in slabe letine okrog 4 milijone šilingov samo na Poljskih pridelkih. Letošnja letina pa jc ravno v slovenskem ozemlju tako slaba, da so morali kmetje kupovati celo semensko žito. Uganka je za te kmete, kako se bodo preživeli do prihodnjega leta. Uganka je zamje tudi, kako bodo plačevali davke, socialne dajatve itd. K temu Pa pride šc povrnitev kreditov za zidavo Jli popravo šole in poleg tega zbirka za spomenik!!
Ubogo slovensko koroško ljudstvo, de-‘ai in trpi, dokler ne omagaš in pride tujec — nasprotnik, sovražnik, ki te pomene s tvoje zemlje po svetu s trebuhom za kruhom!
Strahovita letalska katastrofa
NEWYORiK, 20. oktobra. Ameriško tračno plovbo je zadela huda nesreča. Potniško letalo, v katerem je bilo 16 pot-mkov in trije člani posadke, je v nedeljo ^večer pri poletu nad gorovjem Utahom \eščilo na tla. Ker so letalo pogrešali, je . !1o takoj odposlanih več letal na pomoč 111 ie eno izrned njih res našlo 25 km juž-Jj? °d Slanega jezera ponesrečeno letalo. ^Plošno se domneva, da so vsi potniki in ,lc*i člani posadke mrtvi.
Gfškl kralf obišče Rim, Pariz
in London
Al ENE, 20. oktobra. Grški listi poroko. da bo kralj Jurij v kratkem obiskal ^lni> Pariz in London. V tujini bo ostal ,e^ tednov; med tem bo prestolonasled-Pavel izvrševal kraljevsko oblast.
24 japonskih špionov ustreljenih
r Berlin, 20. oktobra. Iz Moskve po-*°- da je vojaško sodišče v Svobod-u 111 obsodilo na smrt 24 železniških J^dnikov na Daljnem vzhodu, in sicer ,‘'iUdi sabotaže, veleizdaje, terorizma in 'Unstva v korist Japonske. Obsodbo Ze izvršili.
Abesinska voiska nal osvobodi Arafate
LONDON, 20. oktobra. Havas poroča: »News Chronicle« objavlja zanimivo razlago VernOna Bartleta o prizadevanju ItaKje za čim popolnejšo organizacijo njenega cesarstva v Afriki. Italija je obrnila svojo največjo pozornost propagandi med mohamedanci. Ustanovila bo mohamedan. vseučilišče in zgradila moderno radijsko postajo, italijanska propaganda je namenjena tudi domačinom v Sudanu in angleškim kolonijam v Afriki. Črna armada italijanskega afriškega cesarstva naj bi služila za osvoboditev vseh ostalih domačinov. Ta najr.ovejša propaganda pa ne prizanaša niti Franciji in bi itali janske čete v slučaju spora takoj zasedle Džlbuti. Militarizacija abesinskega prebivalstva gre sporedno s kulturno propagando in bi bilo na ta način postavljenih na noge 3,500.000 mož. Iz Abesinijc hoče Italija ustvaril; vzorno državo gospodarske avtarkije. V pokrajini Harar bo zgrajenih več tovarn za izdelovainje jekla in računa Italija na možnost izdelovanja tračnic za železnice, v poznejši dobi pa tudi izdelavo topov, pušk in avtomobilov.
LONDON, 20. oktobra. »Daily Telegraph« poroča iz Kaira, da je iskati vzroka najnovejšega upora Abesincev v tem. ker so italijanski častniki le preveč zaupslj domačinom in jih pridno vežbali v rabi današnjega modernega orožja. Na tisoče in tisoče pušk in mu niči je je bilo razdeljenih med Abesince, ki so bili toliko časa mirni in pohlevni, dokler niso bili v rabi orožja popolnoma izvežbani. Ko je ca bilo pouka konec, so se v najmodernejši opremi obrnili proti inštruktorjem in jih pobili. Ker se upor širi po vseh obsežnih pokrajinah abesinskega ozemlja, so Italijani zbrali v Add‘s Abebi vse razpoložljive italijanske in libijske čete, da bi z njimi čimprej zadušili nov abesinski upor.
RIM, 20. oktobra. Med odredbam', ki jih je italijanska vlada izdala na svoji včerajšnji seji, je sprejet tudi skleo, da se ob obalah Tripoiitanije in Libije zgrade utrdbe s protiletalskimi baterijami
V
¥ Umu m fuUmem
ŠANGHAJ, 20. oktobra. Na fronti pri Šanghaju so se razvili novi, silno srditi boji. Japonci so se po večtedenskih brezuspešnih poizkusih odločili za novo veliko ofenzivo, da bi se polastili Šanghaja, za katerega se zaman borijo že tri mesece. Že v zgodnjih jutranjih urah so začele japonske baterije ter japonske vojne ladje z reke in z morja strahovito obstreljati kitajske postojanke ter se računa, da so Japonci izstrelili vsako mimito okrog 2000 granat in šrapnelov, tako da so
bilo kitajske postojanke vse v dimu in plamenu. Ob 8. zjutraj so se Japonci pripravljali na naskok, kar jim pa ni uspelo, ker so kitajske baterije z zapornim ognjeni onemogočile Japoncem vsak prehod. Ob 10. so japonska letala obsipala Capej z bombami. Medsebojno 'bombardi ranje je trajalo ves dan, vendar pa so japonske baterije proti večeru utihnile, ker so Japonci spoznali, da je ves napor zaman. Izgube na obeh straneh so ogromne.
JERUZALEM, 20. oktobra. V Jafti je policija vrgla z dinamitom v zrak več arabskih hiš, ker ,so Arabci napadli tamkajšnji policijski komisariat. V Libanon« so arabski nacionalisti razdejali letališče. Policija je izdala ukaz. s katerim je vsakemu Arabcu določila koliko mora plačati v denarju ali blagu, da se to letališče na njihov račun zopet popravi. Dokler te kazni ne bodo poravinane. ne sme nikdo jz svoie hiše.
JERUZALEM, 20. oktobra. Ker se nemiri v Palestini še niso polegli in zavze-maio vedno večji obseg, je objavila policija načrt hiš Arabcev, ki jih bodo v slu-
čaju ponovnih napadov, razstrelili.
JERUZALEM, 20. oktobra. Napetost v Palestini kljub najstrožjim ukrepom angleških oblasti še vedno narašča. Napadi na angleške posadke se neprestano nadaljujejo in noben Anglež oi več varen živlienia. V Jeruzalemu se je osnoval nov arabski odbor, ki vodi po pobegu velikega maiitija vso nadalnjo akcijo. Veliki mufti je odpotoval v Ankaro, kjer skuša pridobiti Kemala Atatiirka za arabski po-kret. Iz Ankare bo veliki mufti odpotoval v Bagdad, kjer se bo z iraško vlado pogajal o ustanovitvi vsearabske zveze, ki bi bila naperjena proti Angliji,
Poraz ga. Henčka
V »Kmetskem listu« št. 41. beremo: »Cirkus v Litiji. Pred približno enim mesecem, sem poročal iz Posavja, da se je vršil na dan sv. Jakoba v starodavni Litiji srednje velik malomeščanski cirkus, na katerem sta bila nastopila kot rokoborca gospod Henrik in gospod Knol. — Kot nepristranski, lahko rečem pravičen sodnik, sem takrat ugotovil in razsodil, da je v rokoborbi zmagal nad Henrikom gospod Knol. Moje nepristransko in kot rečeno pravično razsodbo so potrdili poleg zbranega meščanstva, tudi gospod pandur in dva navzočna padarja, ki sta 1 pri rokoborbi nalašč za to prisostvova-j la. Da pa bi ne bilo le na konc koncev I kake pomanjkljivosti, sem odredil, da i ugotovita oba navzočna padarja nad obema, ki sta se borila za slavo, njih 1 zdravstveno stanje. Pri gospodu Henriku je pokazala diagnoza skoraj neverjeten rezultat: srce 227 utripov na minuto,
| žila za nič, žolčni mehur napet kot ža-, kelj, glava obtolčena, nos deformiran, j hlače kakor tudi srajca v slabem stanju:
! dočim je bilo pri gospodu Knolu ugotovljeno vse normalno in povoljno. Pred nekaj dnevi, pa se je vršil v isti starodavni Litiji, čeprav na drugem mestu ponovno sličen malomeščanski cirkus, na katerem je nastopil kot glavni borbaš zopet gosp. Henrik, pa ne več proti Knolu, ampak proti Gorjancu. Cirkus se je začel, čeprav v dežju kakor prvikrat ob pozni nočni uri. Rezul+at pretezanja in borbe,
! ki je trajala točno pol ure, je bila za g. j Henrika ponovno tako porazna, da si je dal v razjarjenosti nad ponovnim porazom drugi dan za vsak ponoven slučaj 'spopada pri nekem svojem prijatelju, ki ' se bavi s sedlarsko obrtjo-, tapecirati glavo; tako, da zgleda sodaj kadar inšpici-ra po mestu svoje podložnike kakor kak egiptovski Faraon.«
»Katoliška skupnost"
Krščansko socialistična »Delavska pra vica« piše V št. 42: »Ob 20. letnici smrti so se dr. Jan. Ev. Kreka spomnili skoro vsi listi. V Ljubljani je priredila spominsko' proslavo »Prosvetna zveza« z akademijo v Unionu. Spočetka se je mislilo na skupno proslavo vseli katoliških organizacij. Tudi Jugoslovanska strokovna zveza je bila vabljena k neki taki skupni seji. Določena je bila že druga seja, ki bi naj obravnavala spored te proslave, a je bila zadnji dan telefonično odpovedana, češ da je preložena. H kaki nadaljni seji JSZ ni bila več vabljena, čeprav je bila voljna sodelovati. Pač žalosten dokaz, kako vrhovi katoliške prosvete razumejo prav od njih samih toliko naglašano »katoliško skupnost.«
fie ttOMO, &mpakJ10M0 Haii\cut$kiU ddmo&itev v Sfdmji
LONDON, 20. oktobra. Reuter poroča: 1 slanik valencijske vlade v Londonu izja-V zvezi z italijansko izjavo glede števila vil, da se nahaja v Španiji trenutno italijanskih dobrovoljcev v Španiji je po- 1110.000 italijanskih dobrovoljcev.
famm idejuje	fteeti?Muriji!;
PARIZ, 20. oktobra. Iz Hendaye poro-|-Težko topništvo iz San Sebastiana je od-: čajo, da utrjujejo frankovci z veliko na- premljeno v Irun. Španska generaliteta glico mejo proti Franciji. Med Fuenta Re- I neprestano pregleduje mejo in je bil glav-da in Elisondo kopljejo strelske jarke.‘ni vojaški stan premeščen v Elisondo.
nemoco ar.
toda z
BONBONI
preprečili h&StL)
MOCOCl )E/
Stran 2.
Živahni zakliuini sagi obeh narodnih predstavništev
Mariborski »Večerni k« Jutra
 ^:"S;3S!2322E3£GEH~-.V *. -
V r." a r i b
mrwMirriFMpaaai^-»q8B!->.-r
o - u, dne
30. X. 1937.
'\yji3SiSH
Ob velikem zanimanju narodnih poslancev in senatorjev sta se včeraj v Beogradu sestali narodna skupščina in senat k zadnji seji zasedanja. Narodna skupščina je imela na dnevnem redu na-
, črt zakona o ugodnosti za odlikovance s Karadjordjevo zvezdo z meči in poročila odbora za prošnje in pritožbe o nadalnjih podporah in pokojninah, ki naj se dodele za državo in narod zaslužnim ljudem. Seja narodne skupščine se je pričela mesto ob 9. šele ob 10.30. Po prečitanju zapisnika je kot prvi spregovoril narodni poslanec dr. Vojislav Janič, ki je protestiral proti tnajnovejši praksi, po kateri
• napadeni in žaljeni narodni poslanci ne smejo odgovarjati svojim napadalcem in žalilcem. Zatem so bili prečitani ukazi o rekonstrukciji vlade, o začasnem zastopstvu ministra za socialno politiko Dragiče Cvetkoviča po trgovinskem ministru dr. Vrbaniču, ter o abolaciji procesa proti narodnemu poslancu A. Dimiču, ki je bil obtožen sodelovanja pri atentatu na dr. Stojadinoviča dne 6. marca 1936. Narodna skupščina je vse tri ukaze sprejela stoje in je priredila Nj. Vel. kralju vsakokrat, ko je bil v ukazu imeovan, navdušene ovacije. Nato se je predsednik Čirič v daljših izvajanjih spominjal smrti prezidenta Masaryka ter zaključil svoj komemoracijski govor z vzklikom: »Slava velikemu češkoslovaškemu državniku, pokojnemu Masaryku! Živel češkoslovaški narod!«. Nato je predsednik Čirič poročal, da se je kot zastopnik narodne skupščine udeležil jesenskih manevrov naše vojske ter se prepričal, da je naša vojska prežeta z junaškim duhom
■ in da vrši v popolni meri svojo dolžnost. Skupščina je priredila naši vojski in vojnemu ministru bunne ovacije. Pred pre-
• hodom na dnevni red je predsednik Čirič odgovoril na več interpelacij posameznih poslancev. Tako je narodni poslanec Velimir Jojič interpeliral predsednika Čiriča v zadevi funkcionarjev Narodne odbrane ob priliki znanih julijskih dogodkov pred Sabor no cerkvijo v Beogradu. Poslanec Voja Lazič se je bil obrnil na predsednika glede časopisne cenzure in glede vprašanja nekaterih določb konkordata. Poslanec dr. Voja Janič je predsedniku zastavil posebno vprašanje radi prekršitev njegove poslanske imunitete ob priliki njegove aretacije v Kragujevcu. Poslanec Lazič je vprašal predsednika, kako je razumeti izjavo dr. Stojadinoviča, da se konkordat za enkrat ne predloži senatu in ali pomeni to, da je sedaj konkordat vobče umaknjen. — Vsem interpelantom je odgovori! preds. čurič, vendar se poslanci z odgovori ni-
so zadovoljili in je mestoma prišlo do precejšnjega viharja. Potem, ko je skupščina sprejela zakonski osnutek o pravicah in ugodnosti odlikovancev Karadjor-djeve zvezde z meči je skupščina sprejela resolucijo, s katero se prenašajo vsi neodobrene uredbe ministrskega sveta, čila odborov, predlogi resolucij, še vse neodobrene uredbe aministrskega sveta, zahteve pravosodnega ministra za izročitev poslancev sodišču, vse sklepe odbora za prošnje in pritožbe, ki jih je sprejel ta odbor, in vse stvari, ki spadajo v pristojnost finančnega odbora, na novo zasedanje. Ob zaključku včerajšnje seje je notranji minister dr. Korošec pre-čital ukaz kraljevih namestnikov o za-'ključitvi letošnjega zasedanja in sklicanju novega zasedanja, ki se prične po ustavi danes dopoldne.
Senat se je sestal včeraj popoldne in je bila seja zgolj formalnega značaja, čeprav se je na njej o raznih vprašanjih razvila prav živahna debata in so se na njej zvrstile tudi mnoge viharne scene. Tudi senat je s svojo včerajšnjo sejo zaključil svoje sedanje zasedanje in se je danes dopoldne sestal k otvoritvi novega zasedanja. V ospredju zanimanja je bila interpelacija senatorja Banjanina na senatnega predsednika dr. Mažuraniča glede zagrebškega sporazuma.
Senator Banjanin je predsednika vprašal ali so mu znani dogodki v zvezi s tem sporazumom in ali je merodajne faktorje objektivno im vsestransko informiral o njih, ko velja v duhu parlamentarnega sistema vendar formalno za prvega svetovalca krone. V svojem vprašanju prvi med drugim:
Skoraj cele štiri mesece, od konca julija do 10. oktobra t. 1., se je v naši javnosti vršila agitacija za načrt združene opozicije o državnem udaru. Ta državni udar bi se uresničil z vlado koncentracije vseh protiunitarističnih strank. Združena opozicija je zahtevala, da se tej kon contraciji po zakoniti poti izroči oblast, da s privoljenjem krone izvede nezakoniti načrt državnega udara. Vsa država bi z zadovoljstvom pozdravila, če bi tiste politične struje in skupine, iz katerih vrst je prihajala samo rušilna agitacija, seznanile narod s svojim sporazumnim načrtom o končni ureditvi hrvatskega vprašanja.
Režim dr. Stojadinoviča, ki/se že dve leti prizadeva, da vzame združeni opoziciji idejo in akcijo sporazuma, jo kazal dolgo nenavadno naklonjenost tej agitaciji, ko ji je dal neomejeno svobodo. S stališča svobodne javne debate se ne bi dalo proti temu nič oporekati, Če me bi ta
j režim obenem brezobzirno prepovedoval vsako drugo manifestacijo javnega mne-! nja v listih. Režim JRZ je videl gotovo tudi neke svoje koristi v tej kampanji, kajti brez njegovega edobrenja danes ne bi bilo vse to mogoče. Šele zadnje dni je ta režim spet iz svojih posebnih razlogov i presekal to agitacijo v tisku, in tako vr->gel javnost v drugi ekstrem, kar onemogoča, da bi se v svobodni debati stvarno S kritizirala načela sporazuma. Namesto te |ga se pa zdaj s podzemeljsko agitacijo na | daijuje ono, kar se je z njegovim pristan, i kom v javnosti že zadosti pripravilo. Režim dr. Stojadinoviča se kaže danes celo pod krinko fanatičnega branilca jugoslo-venske unitaristične misli in pozablja, da nosi za tak razvoj in za te rezultate politike sporazuma morda on večjo odgovornost kakor združena opozicija sama, ker je s svojo konkurenco in s_ svojimi ponudbami gnal združeno opozicijo k čedalje večjemu popuščanju.
Vi, gospod predsednik, ste v duhu par-j lamentarnega sistema prvi svetovalec kro ne pri vseh velikih vprašanjih državne , politike, eden izmed najbolj poklicanih
Sekske
“S'3SDraw-)--'?rr—-.-■TssssrmBEta*
Vojvodinske banke zahtevajo, da se uredba o zaščiii denarnih zavodov po* dajša vsaj še za dve leti. V predstavil se utemeljuje ta zahteva tudi s tem. da se položaj denarnih zavodov ni niti najmanj poboljšal. Nasprotno je redba^ c likvidaciji kmečkih dolgov spravila denarne zavode v nove težave. Podaljša- j nje zaščite pa je potrebno tudi zato, k£r se mora na vse zadnje vendade pričakovati, da bo država po končni ureditvi ■ kmečkih dolgov priskočila denarnim z-a' vodom vendarle na pomoč. Če :.e je mogla dati kmetovalcem po izredno dobri letini (v Vojvodini) pomoč, potem se mora pomagati tudi denarnim zavodom. J
V tvorni c i radiatorjev in kotlov v Pe-trovgradu so začeli delavci stavkati, ker-so orišli v spor z vodstvom tvornice zaradi plačila nadur.
V Dubrovniku se instalira avtomatična telefonska centrala, ki bo imela svojo avtomatično Dodcentralo v Trebinju.
Nameščencem banske uprave drins^c banovine so bile nlače zvišane, kakor so
varuhov ustave. Zato- si vas usojam vpra	.	....
sati, ali ste na tem visokem položaju sto-: bile: povišane državnim^nameščencem.
.rit,- rio Kn Vrnna I PfOlZVOdffia V bOrskni rudlMKlil 11023-
I rili vse, kar se more storiti, da bo krona i j obveščena nepristransko in vsestransko o Tem delovanju i Združene opozicije i re-i žima i dr. M. Stojadinoviča? Ali ste sto-| rili vse, da se ohrani ustavni red, da se j prepreči državni udar, odkrit ali prikrit, j in da se vsi, ki zahtevajo reformo ustave j usmerijo na edino pravilno in dopustno j pot, ki jo ustava sama (čl. IH in 115.)
1 določa in odreja?
| Senator Banjanin je v daljšem govoru i podrobno utemeljeval svoje vprašanje, i Bil je pri tem često prekinjen. Obširno je razpravljal o vtisu, ki ga je napravil ta sporazum na vso našo javnost im o posledicah, ki bi lahko nastale zaradi njega.
Predsednik dr. Mažuranič je na njegovo vprašanje dejal, da bo o tem problemu v senatu še govoril, toda ne s predsedniškega mesta, nego z govorniške tri-jbunc. Poudaril je, da mora kot predsed-j uik senata in v smislu parlamentarnega j reda strogo varovati ustavnost in zakonitost. Vsaka evolucija v državi mora biti pravna in ustava je točno precizirala I pravice in dolžnosti narodnega predstavništva, prerogative krone, kakor tudi pra vice vseh posameznih državljanov. Predsednik je izjavil, da se zaveda svoje dolžnosti, da čuva zakonitost in da svoje naloge tudi konkretno izpolnjuje.
Senator Banjanin se z odgovorom ni zadovoljil. Nato se je razvila debata o konkordatu in je končno dr. Korošec kakor v narodni skupščini prečita! ukaz kraljevih namestnikov o zaključitvi sedanjega im otvoritvi današnjega novega zasedanja.
dovala. V septembru je znašala proizvodnja v borskem rudniku samo 3038 ton. dočim ie znašala lani v septembru 3933 ton. Vsa proizvodnja je znašala v prvih devetih letošnjih mesecih 29.273 ton. v lanskih pa 30.415. Računajo, da se bo do konca leta proizvodnja znižala za 2 do 3 tisoč ton. Razlog je v tem, ker so sedaj naleteli na žile, ki imajo manj bakra.
Za poživitev trgovine med Jugoslavijo in Italijo. V Beograd se je vrnil iz Benetk generalni direktor Narodne banke dr. Milan Protič. V Italiji se je sestal £ zastopniki Nacionalnega zavoda za izmenjavo blaga z inozemstvom. Na sestanku je bilo sproženo vprašanje kako-bi se znižal klirinški saldo med našo državo in Italijo, kar bi pomenilo znatno olajšav!} za naše izvoznike. 8. oktobra je znašal naš aktivni klirinški saldo >-Italijo stari 40,756t219 lir, novi Pa 24,460.204 lire. Od oktobra lani do 7. okt. letos je znašal naš izvoz v Italijo 176.5 milijonov lir, uvoz iz Italije pa 158.4 milijon. Če hočemo poživiti trgovino med obema državama, je treba > izpremeniti pogodbo v kliringu.
Smjm Mmm
V	soboto dne 30. t. m. ob 20. uri in nedeljo 34. t. m. ob 18.30 in 20.30 uri pa s>-predvaja eden izmed najlepših filmov sezone »Grad Vogelod« (pod zaščito teme)-
V	glavni vlogi igrata Hans Stiiwe in Carola Holm.
f JOSIP ŠINKO :
Moji	spo
(Sličice iz slovenskih narodnih borb pred in med vojno).
14. avg. 1914. je imel obč. odbor sejo. Po seji smo šli v gostilno Zidarič, kjer razun nas ni bilo nobenega gosta. Govorili smo o gospodarstvu ter kmalu odšli. Drugi dan mi pove en odbornik, da se po Središču govori: vsi naši »povekši«, ki so bili pri Zidariču, bodo zavoljo svojih pogovorov zaprti. Nemudoma grem na orožniško postajo in zahtevam tam, naj orožništvo izsledi osebo, ki je to govorico raznesla. Za tri dni pride orožniški vodja v urad in mi javi, da dotične osebe ne more izslediti (izdati namreč denuncianta ni hotel, ker je bil v njegovi službi!).
*
Ormoški orožniki so me tožili, da nabijam samo slovenske razglase, in okrajni komisar W. je prišel gledat, če je to res. Rekel sem mu: V Gradcu je nad 20.000 Slovenceo. Ako graški župan ne nabija razglasov v obeh jezikih, je treba v prvi vrsti njega kaznovati, potem šele mene, ki imam v občini enega Nemca (železničarja). Konči>o mi je komisar očital, da so Srcdiščani v proslavo zmag avstrijske vojske ob določenih dnevih neznatno število zastav izobesili. Priznal sem to, a pripomnil, da ljudje zastav nimajo, dobiti oziroma kupiti jih pa ne morejo, ker jih ni dobiti. Odsihdob sem imel mir.
*
V	1. 1917, je dr. Kukovec prišel v Središče. Sklicali smo hitro zaupni shod Narodne stranke, na katerem je poročal o načrtu, kako združiti vse slovenske stranke k skupnemu delu. Izvedeti je hotel mnenje srediških narodnjakov. Bil jc v civilu in shod se je vršil pri zaprtih
vratih. Kljub temu je orožništvo o tem doznalo in očrnilo dr. Kukovca pri vojaškem poveljstvu, češ, da je shodu prisostvoval v vojaški uniformi. Poveljstvo je vprašalo uradno pri županstvu, kaj je resnice na tem in kako se je shod vršil. Poročal sem, da je prišel dr. Kukovec v Središče v civilni obleki, da je vodstvo Narodne stranke sklicalo zaupni shod, na katerem je dr. Kukovec kot naš deželni poslanec govoril o »ugodnem poteku« vojne, priporočal skupno delo s Kmečko Zvezo za »po-voijni konec« vojne, kar bo gotovo v korist slovenskemu narodu. Shod ge je vršil pri zaprtih vratih, navzoči so bili le zaupniki stranke, ne pa tuji državljani.
NARODU ZASIJE ZLATA SVOBODA.
Po 20 letih županovanja k odpočitku, da »bi se še kratko dobo grel ob domačem solncu svobode«.
Koncem I. 1917. sem poročal okr. glavarstvu, da radi bolehnosti odlagani županstvo. Glavar me je poklical v Ptuj, mi rekel, da ne bi bilo patriotsko, če bi sedaj med vojno odložil županstvo, in moral sem mu obljubiti, da bom vzdržal do konca vojne. To obljubo sem tudi izpolnil, in koncem i. 1918. sem odložil županstvo ter prosil glavarstvo, da vzame mojo odpoved na znanje. Dne 7. januarja 1919. sem prejel ta-le odlok: Gospod Jožef Šinko, župan
v Središču.
Z vlogo od 24. dec. 1918. javili ste mi, da Vas zdravstveno stanje sili k odložitvi županstva. Dolgo let ste opravljali težaven posel v splošno zadovoljnost občanov in oblasti. Zato obžalujem odkrito, da izstopate iz javnega delovanja, kateremu ste bili posvetili tudi v pozni starosti z mladeniškim navdušenjem vse svoje vrle moči.
če vzamem torej Vašo odpoved na znanje, storim to le z ozirom na dejstvo, da ogrožajo težavni občinski posli Vaše zdravje, katero naj Vam bo ohranjeno še mnogo let, da uživate sadove Vašega neumornega delovanja.
Ne morem pa zamuditi prilike, da se Vam za Vaše neutrudljivo, požrtvovalno delovanje iz celega srca zahvalim. Vsa čast Vam, da niste zapustili občine v najtežavnejših časih, temveč ste ji žrtvovali nc-le osebne koristi, ampak tudi telesno zdravje.
Uverjen sem, da Vam bodo ohranili sredisk* občani vedno hvaležen spomin. To je edino in naj-lepše odlikovanje, katero ste si v polni meri zaslužili.
Vodja okr. glavarstva: Dr. Pirkmajer m. p- .
V slovesni seji dne 31. marca 1919. me je občinski zastop imenoval častnim občanom trga Središča z naslovom: »župan starosta«, dne 17. aprila 1919. pa nU jc v navzočnosti okr. glavarja in polnoštevilnega občinskega odbora ter zastopnikov vseh tukajšnjih korporacij in društev bila izročena krasna diploma.
*,
V dnevih prevrata koncem oktobra in začetkom novembra 1918. smo ustanovili tudi v Središču Narodni svet in Narodno stražo. Kako strahovita zmešnjava pojmov je zavladala med nami za nekaj dni v tem času. je dokaz skoro neverjetno dejstvo, da so se raznim temnim elementom, ki so skušali burne dneve jzrabrt' za svoje razdiralne in celo roparske cilje, pridružili ce o nekateri zapeljani člani Narodne straže (n. pr. pri streljevanju parnega mlina g. Jakoba Zadravca itc) Hvala bogu, ti časi so za nami.
*
Doživel sem veseli svojega naroda, dota naše zlate svobode in nosti. Samo eno željo naj bi se še kratko dobo g domačem solncu svobode!
V Središču, dne 24. junija 1924-	„
IOSIP SINKO.
(KONEC.)
ob-
p r e p o r o o kal dneve s a m o s t o j-
š e i m a m : r e 1 ob
V Maribor iv J'-'* r,n
•°37.
Mariborsk? '>V e č c r n ? k« Tutra
Stran 3.
(Ob stoletnici.)
V času, ko je na Angleškem širil Robert Ovven svoje ideje_ o preosnovi človeške družbe, sta delovala na istem polju na Francoskem St. Simon in Fourier (Furje). Poslednji je znanstveno utemeljeval in deloma tudi utopističnp razpravljal o idealni ureditvi socialnega življenja, ki ga je • spoznal iz raznih del, pred vsem pa iz Rouseau-jevega »Contract social«.
Furje je bil svojevrstne genialnosti. Kljub temu, da so ga smatrali za slabo-umneža, je imel originalne ideje (radi tega so mu najbrže nadeli ta naziv) in bil neverjetno jasnoviden. Zanimivo je, da je med drugim napovedal dogodke, od kateri so se mnogi že uresničili; tako je govoril o železnici in telefonu, o Sueškem prekopu, o možnosti uspavanja kultur južnega sadja na severu, kar je že ures1-ničil ruski naravoslovni čudodelnik Miču fin, itd. Tudi je predvideval širjenje vrtnarstva in cvetličarstva, zadružni pok ret, odpravo političnih meja i. dr.
Bil je velik protivnik etalizma ali vmešavanja države v gospodarske posle. To spada po njegovem mnenju v asociativno življenje ali z drugo besedo: v zadružništvo. Zato je propagiral zajedniško življenje v Jangah, ki naj bi nadomeščale vasi. Najmanjša taka skupina (grupa) bi obsedala 7—9 oseb, ki bi se vezale za skupno delo. Reci bi se ohranjal edino s tem, da bi se ljudje raznovrstnih strasti spajali v njej. En namen in raznovrstnost strasti bi pospeševale 'napredek in ustvarjale lepo soglasje: 24 do 32 taki skupini enake vrste bi se vezale v serije in te v f a-1 a n g e z 18C0 do 2000 oseb. V falangi so zastopana vsa dela: poljedelstvo, obrt, znanost, umetnost in obsega eno štirija-ško miljo.
Furje se je v nasprotju z Chvnom, ki je prizma val popolno svobodo, in S. Simonom, ki je poznal le trdne zakone, kjer je modrost načelnica družbe, ogibal brezmejne, svobode in premočne avtoritete ter dajal prednost trojici činiteljev: kapitalu, delu in nadarjenosti. Ti naj poedin-ca upravičujejo do dobička in sicer v razmerju:	(kapitalu)	proti	(delu)
proti 3/i= (nadarjenosti).
Smisel njegove organizacije je bil ta, da bi se v njej osredotočila proizvodnja in konsum. Velika skladišča bi služila kmetijskim pridelkom. V poljedelstvu nezaposleni delavci bi izdelovali raznovrstno orodje, menjanji blaga pa bi vršili posebni uslužbenci. Naselje bi imelo skupno kuhinjo in tako bi žene prihranile na času in gorivu, skupno pralnico, pekarno, lekarno, šolo.
Vse to naj bi po Furje ju ustvarili -sami soudeleženci brez kakeršnegakoli primoranja ali nasilja, zlasti pa brez oblasti.
Njegovi nauki so se širili po Francoskem. Italiji. Portugalskem, Španskem, med Poljaki in v Ameriki. Mnogi poskusi falansterij pa ae »niso obnesli. Nedvomno je bil vzrok v njegovi preveliki, veri v raznovrstnost strasti, ki so bile po njegovem osnovna gonilna sila v organizaciji.
5.413 brezposelnih in Din 262.791 pod-
POr registrira po objavljenih statističnih Dodatkih zagrebška borza dela v mesecu septembru 1937. Od 5.413 brezposelnih delovnih moči (napram 5.063 v mesecu avgustu) odpade 1995 (2121) na one, v mesecu avgustu še niso dobili zaposlitve. dočim jih je 3.418 (2949) na no-prijavljenih. Zaposlitev je dobilo 175 (178) moških ter 116 (127) žensk, skupno torej 219 (305) oseb. V septembru je zagrebška borza izvršila 2.979 (3.302) izučil ter 1675 (1685) brezposelnih pod-P°r v skupnem iznosu 262.791.50 Din.
Naložba Pokojninskega zavoda. Zadnja *ri leta je bil Pokojninski zavod edini likviden zavod pri nas. Za sv'oje naložbe dosegel razmeroma visoke obresti, ^aie bo žc lote.?, vrnila ljubljanska občina 25 milijonsko posojilo. 1 i ga je najela za elekt rično železnico. Del razpoložljive unovine bo zavod investiral v nepremične Med drugim namerava zavod zidati ( M riboru in Kranju stanovanjske hiše. " Mariboru je za stanovanjsko hišo na r;|zpolago lep stavbeni svet ob Dravi in v sredin: mer, V krotkem bodo pričela Dogajanja za nakup stavbenega zemljišča.
Grozna otrokova smrt
V Gornji Lendavi se je pripetila usode-polna nesreča, ki je zahtevala smrt komaj 2 letnega otroka. Pri posestniku Fr. Rogaču je ležala na posledicah poroda posestnica Terezija Rogačeva. Ker pa je bil pri hiši še njen 2 letni sin Silvester, je poklicala k sebi 16 letno sorodnico Emilijo Rogačevo, da bi ji stregla, zlasti ker mož ni utegnil ostati doma. Ko je Emilija zjutraj pripravljala krmo za svinje, se je mali Silvester v kuhinji igral ter vlekel za seboj metlo. V trenutku, ko je služkinja postavila na tla 8 1 lonec vrele vode, in nameravala v štedilnik naložiti drva, je zaslišala bolesten krik. Mali Silvester je padel v lonec vrele vode ter za-dobil pri tem tako težke opekline, da je kmalu zatem umrl.
Smrtna kosa. V tuk. splošni bolnšnici | je preminila v 57 letu svoje starosti or- j ganistova soproga Voglar Marija iz Sv.1 Jurija v Slov. gor. Žalujočim naše iskre- . no sočutje!
Velika ptičja razstava v Mariboru. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos prire-1 dilo Društvo rejcev malih živali v Mari-1 boru razstavo ptičev, ki bo po obsegu 1 presegala vse dosedanje. Razstavljenih bo 7—800 ptičev in so vse predpriprave že v živahnem teku.
Poštni vagon je iztiri!. Pri premikanju je sinoči na glavnem kolodvoru iztiril poštni vagon in je bil radi tega promet j proti Avstriji precej otežkočen. Delavci tukajšnjih delavnic državnih železnic so s pomočjo velikega dvigala po večurnem ‘ delu vagon zopet spravili na tir.
S A B
priznan') dobra rezila za bri je se dobijo povsod
Zveza Maistrovih borcev priredi to soboto v Narodnem domu večjo veselico z vojaško godbo, petjem in plesom. Vstopnine ni. Pridite!
Česa Maribor Še ni doživel? Prvo nedeljo v mesecu aprilu prihodnjega leta (1938) priredi mariborska organizacija Rdečega križa velikp javno tombolo, kakršne Maribor še ni doživel. Glavni dobitek te tombole bo popolnoma nov štirisedežni avtomobil. Samo ob sebi je razumljivo, da bodo tudi ostali dobitki zbudili splošno zanima/nje. Z ozirom na dejstvo, da je čisti dobiček namenjen fondu za zgraditev dema Rdečega križa na Jadranu, katerega se bodo posluževali v prvi vrsti otroci naših siromašnih someščanov, se naprošajo vsa mariborska dru štva in korporacije, da ne prirede omenjenega dne sličnih prireditev.
60.000 kilometrov, 30 dežel, okrog sveta potujete z luksuznim parnikom »Re-liance« od 9. januarja do 24. maja 1938. Ugodne cene. informacije in prijave »Put nik<- Maribor.
Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z A'! E Z prediva za ročna dela v Ptuju: Društveni dom,' odprto od torka, 19. oktobra do vključno petka, 22. oktobra 1937. Dnevno od 10. do 18. ure nepretrgoma. Vstop prost! Ne prodaja se!	j
Izlet v Graz od 31. okt. do 1. nov. pri-’ reja »Putnik« z udobnimi avtokari. Vožnja in vizum le Din 110.—. Pohitite s prijavami! Informacije in prijave pri »Put« niku« Maribor, Celje, Ptuj.
Licitacija poštnih voženj. V petek, 22. t m. ob 10. uri se vrši na mestnem po-( glavarstvu tretja ustmena licitacija za | oddajo poštnih voženj v Mariboru.
Šahovske novice. Naš velemojster Vasja Pirc je v nedeljo popoldne odigral v J Ptuju simultanko proti 20 najboljšim ptujskim šahistom. Simultanka je trajala j dve uri in je g. Pirc 17 partij dobil, eno izgubil, dve partiji pa sta se končali re-mis.
Huda mrcina. Na Koroški cesti je včeraj popoldne neki pes napadel knjigoveza Hermana Osima, stanujočega v Slovenski ulici 26, ter ga ugriznil v desno . roko, tako da je moral iskati zdravniške pomoči.
Dvonoiini lisjaki pred sodniki. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega so: dišča je obsodil danes dopoldne 231etnega Ivana Škrinjarja na 6 mesecev strogega
zapora, njegova 18 in 17 letnega pajdaša pa na 4 mese.e strogega zapora, ker so iani v jeseni v Šardinju ukradli 12 posestnikom nad 70 kokoši v vrednosti okoli 2000 dinarjev. Kokoši so prodali, denar pa zapravili.
Uredništvo In uprava »Yečern'ka« in tuk. podružnice »jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več >!-40).
Ustanove sklada viteškega Kralja Aleksandra I. Zedhi'teija za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1937 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo zbornici TOI v Ljubljani do 20. novembra 1937 opremljene z dokazili, kakor tudi s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj me izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, odnosno, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripad nika. Prošnje onih, ki niso izvrševali samostojno takega obrta ali trgovine in torej niso nikdar bili samostojni zbornični pripadniki ne prihajajo v poštev. Prošnje je treba vlagati po vsakem posamezniku, ker se skupne prošnje, ki bi bile sestavljene v imen.u več prosilcev ne bodo mogle vpoštevati.
Prvj Cafderon na mariborskem odru bo najboljša španska klasična ljudska igra »Sodnika Zalamejski«, čije premiera bo v soboto 23. t. m. Predstava bo izven abonmana, pač pa veljajo bloki.
V proslavo čehoslovaškega narodnega praznika bo Mariborsko gledališče vpri-zorilo lani ob koncu sezone z!elo dobro sprejeto Čapkovo novost »Bela bolezen«.
Prodaja vencev, cvetlic in iglastega vejevja. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja osebe, ki nameravajo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu vence in šopke na določbo §a 23. obrtnega zakona in na razpis kr. banske uprave dravske banovine z dne 23. 10. 1934 No. III. 5931-2. V smislu §a 23. obrtnega zakona so upravičeni prodajati ume tne vence in šopke samo oni- ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo. Prav tako imajo pravico prodajati vzgojno cvetje samo vrtnarji :: obrtnim pooblastilom. — Po §u 1. t. 1. obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetno (v toplih lehah, š posebnimi pripravami, z žlahtnim cepljenem itd.) gojene. V okvir usvojega kmečkega gospodarstva iim je dovoljeno vezati tudi preproste vence in šopke s cvetjem, ki so ga sarm
Dim 1&0.OOO
je danes zadela glasom telefonskega poročila iz Beograda
srečka štev. 77.696
ki je bila kupljena v bančni poslovalnici
.SZjek. Maribor, Gosposka ul. 25
// ,,
Navadi svojega otroka pravočasno na
pmoiim nega
SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
{Um
E3SKS2-2B*
Kino »Union«. Veličastni film prekrasne vsebine »K novim obalam« Žarah Le-ander Willy Birgel.
pridelali. Končno se opozarja osebe, ki želijo prodajati na trgu veje, ki služijo za vence in dekoracije ter so nalomljene na raznih večinoma eksotičnih iglavcih ka« kor na gladkem boru, duglaziji, mecesnu, jelkah in smrekah, da se morajo izkazati t. izvirnim potrdilom pristojne občine. V Izvornem potrdilu mora biti navedena množina vej in vrsta drevja odkoder so veje dobljene. Kdor ne bo imel izvornega uotrdila, se mu prodaja ne bo dovolila. Proti kršiteljem tega razglasa se bo postopalo po tržnem redu, odnosno obrtnem zakonu.
Članom Vodnikove družbe. Naše knjige so se te dni dotiskane preselile iz tiskarne v knjigoveznico. 2e v prvi tretjini prihodnjega meseca.pa bo pisarna Vodnikove družbe, ta glavni stan ogromne književne vojske, pričela z razpošiljanjem letošnje izdaje. Pred koncem novembra morajo vsi naši člani že imeti v rokah naš knjižni dar. Vsak član, ki je že storil svojo dolžnost in plačal poverjeniku Din 20.—, ali pa pisarni Vodnikove družbe Din 27.—, če želi prejeti knjigo po pošti, bo dobil letos štiri izredno zanimive in skrbno opremljene knjige:
Sreda. 20. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 21. oktobra ob 20. uri: »Revizor«. Red A.
Petek, 22. oktobra: Zaprto.
Sobota, 23. oktobra ob 20. uri: »Sodtojk
Zalamejski«. Premiera. Bloki veljajo.
»Sodnik Zalamejski«, čigar premiera bo v soboto, je zahteval zelo temeljit, natančen in dolgotrajen študij. Radi tega bo prva letošnja glasbena premiera, Schu-bert-Bertejeva opereta »Pri treh mladenkah« šele v začetku novembra.
1. Vodnikovo pratiko za leto 1938. v
redakciji dr. Pavle Karlina, s pestrimi prispevki uglednih avtorjev in z ilustracijami M, Šubica, Fr. Podrekarja, V. Cotiča ter mnogimi fotografskimi posnetki.
2. Povest Ivana Podržaja: »Strte peruti«. Izpoved v ljubezni varanega tipičnega otroka, mračnega vojnega in razrva-nega povojnega Časa. 3. Povest Ivana Potrča: »Sin«, v kateri mladi pisatelj izredno krepko opisuje težko življenje krne tiške hiše v Halozah, življenje, ki gre po svoji naravni poti preko vseh uplivov tra dicije in vzgojnih sil. 4. Knjigo Osipa Šesta »Enaintrideset in eden«. So to spomini našega znanega režiserja in kulturnega delavca na burna, pisanih dogodkov polna leta ruskega ujetništva. Vse te štiri knjige so take, da si boljših in lepših skoro ne morete želeti. Saj nihče ne bo mogel biti nezadovoljen z njimi: Vsakomur bodo prinesle kaj po njegovem okusu in želji! In vse za borih dvajset dinarjev, ki jih človek navzlifc krizi, v kateri živimo, že še nekako skupaj spravi, zlasti kt> ve, da bo dobil zanjo tako obilnega čtiva in da jih je žrtvoval narodni kulturi, po kateri doma in na tujem sodijo našo zrelost in moč. Tore} vsi na delo za uspeh Vodnikove družbe! i'i iihiiti——b———an—ga—newg>w—
Najbolj raztreseni profesor
Da so profesorji raztreseni, je splošno znana stvar. Kljub temu pa ne beleži zgodovina profesorske raztresenosti podobnega slučaja, kakor se je pripetil pred dnevi v Sofiji, pri katerem bi profesor Baričev kmalu plačal svojo raztresenost s svojim življenjem. Profesor Bancev je znan v Sofiji kot najraztresenejši profesor sedanje dobe. V Sofiji je imel imenovani pritlično stanovanje, iz katerega si je vsakodnevno pot skrajšal na ta način, da jo je vedno ubral kar skozi okno. Ko se je preselil v tretje nadstropje, je v svoji raztresenosti, misleč, da je še vedno v pritličju, i stotak o ubral skozi okno in padel pri tem v globino. K sreči je ostal še pri življenju, pdč pa se je pri padcu težje poškodoval na rokah in nogah.
Trgovčeva hčerka.
Zaljubljenec: »Gospodična, milijone bi dal, da bi si pridobil vašo ljubezen!«
Gospodična: ■ vr gotovini ali v dolžnih pismih?«
Stran 4.
Mariborski »Večernlk« Jutra
SJSBSBBSSBBBBHHHHBBSSBSSBi 's* »XII ^ ~T*" TT~ TU • S!»- LT.-
V Mariboru.
'dne 20. X. 1937.
—■—i
iadkje ie&efatticM vesti
NOVI PREDSEDSTVI NARODNIH PREDSTAVNIŠTEV IZVOLJENI.
BEOGRAD, 20. oktobra. Obe narodni predstavništvi sta se danes dopoldne sestali k rednemu zasedanju. Pri volitvah v predsedstvo v narodno skupščino in senat je ostalo pri starem, le v skupščini je bil izvoljen namesto dosedanjega podpredsednika Vojka čvrkiča, ki je bil imenovan za poštnega ministra, narodni poslanec Jevrem Tonič. Ostalo predsedstvo narodne skupščine je ostalo nespremenjeno. Otvoritveni govor v senatu je imel starostni predsednik senator Ivan Hribar, ki je orisal naloge senata v prejšnjem in bodočem zasedanju. Nato so se vršile volitve v senatno predsedstvo. Vladna skupina in opozicija sta predložili svoje liste in je bilo izvoljeno naslednje predsedstvo: dr. želimir Mažuranič, predsednik; dr. Jure Kotur in Svetozar Tomič, podpredsednika; Toma Kovačevič, Juro Vukovič in dr. Gustav Gregorin tajniki. Lista vladne skupine je bila v senatu spre jeta s 53 proti 27 glasovom. Predsednik se je zahvalil za zaupanje ter je nato zaključil sejo. Seja narodne skupščine se je pričela ob 10.30, kjer je imel starostni predsednik Štefan Jankovič govor, v katerem je poveličeval lik blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. ter pozval skupščino, naj bo zvesta čuvarica njegove oporoke. Novo, oziroma staro predsedstvo narodne skupščine je sestavljeno takole: Stevan Čirič, predsednik; Fran Markič, Jevrem Tonič in Radovan Vu-četič, podpredsedniki; Dragoljub Stojanovič, Dragan Danič, Jovan Pozderac, dr. Andrej Veble in Milenko Dimitrijevič, tajniki. Glasovanje sicer ob zaključku poročila še ni zaključeno, vendar ni dvoma, da bo ta lista izvoljena.
LONDONSKJ NEVMEŠEVALNI ODBOR V ŠKRIPCIH.
LMJNl>ON,20. oktobra. Snočnja seja uevmeševahiega odbora v zadevi španskega vprašanja ni rodila nikakšnih pozitivnih uspehov. Angleški zunanji minister Eden, ki je seji predsedoval, je izjavil da mora v vprašanju odpoklica prostovoljcev iz Španije priti končno do sporazuma ker si bo sicer Anglija pridržala proste roke v pogledu njenih nadaljnib ukrepov. Francoski poslanik Corbin je obrazložil francosko stališče in izrazil upanje, da bo nevmeševalni odbor vpo-števal in sprejel predloge francoske vlade. Med Corbiuom in italijanskim poslanikom Dirio Grandijem se je razvila ostra debata in to predvsem radi razlik, ki obstojajo med francoskim in italijanskim predlogom. Portugalski zastopnik je kritiziral nyonske sklepe in izjavil, da siu-žSjo samo v korist valencijske vlade. Zavzemal se je za takojšnje priznanje Francovega režima. Nemški poslanik Woer-man se je zavzel za italijanski predlog, medtem ko so Belgija, Cehoslovaška in Norveška glasovali za francoskega. Zastopnik Sovjetske Rusije Majski kritizira italijansko in nemško stališče in se zavze ma za čim strožjo kontrolo vsega uvoza v Španijo. Dopoldansko sejo je zaključil min. preds. Eden z izjavo, da je položaj zelo resen in da ni nikakšnega izgleda, da bi se posamezne države v tem vprašanju zedinile. Seja se danes popoldne nadaljuje.
Otvoritev gledališke sezone v Studencih. Gledališki odsek agilne sokolske družine v Studencih je preteklo soboto s zabavno Pohlovo veseloigro »Zakonci stavkajo« odgrnil zaveso nove gledališke sezone. Pisec komedije nam v tej veseloigri prikazuje vse običaje in navade Zg. Štajerske in je njegovo delo želo na vseh avstrijskih odrih prodoren uspeh. Štajerci so v tem delu postavljeni na odrske deske v vsej jihovi realnosti. Studenški sokolski diletantje so vložili v 'igro mnogo truda. Režiser P. Mlakar je pri izbiri grešil samo v toliko, da ni izbral za periferijske tipe istovetnih igralcev in bi morala biti mimika in gestikulacija zlasti pri starejših ženskih vlogah, mnogo bolj prepričevalno povdarjena. Nekateri skupinski prizori so bili malce premalo učinkoviti in dolgočasni. Vloga režiserja P. Mlakarja (Čipek) je bila prepričevalna in dobra. Vlogo Tomaža je podal odlično g. škilan, opaziti je bilo, da mu take in slične vloge prav dobro pri-stojajo. Gdč. Majheničeva se je dobro odrezala, motila je samo pretirana maska. Blažilno so vplivali prizori Tilke in Toneta. podani po gdč. Žaberlovi in gosp. Kovačiču. Oba sta odigrala svoji vlogi z veliko odrsko rutino in žela splošno priznanje. Ostale vloge: županja (Menihova), kakor tudi Korenčeva (Hautmanova) ter ostala trojica Šipar (Hadner), Šipari-ca (Kranjčeva) in Žakar (Ledinek) so isto tako bile posrečene. Inscenacija je bila po zamisli g. Mlakarja odlično prirejena, le pomanjkljivost štajerskih običajev, jo je malce šibila. Kljub sobotnemu času je publika častno zasedla dvorano in s zanimanjem sledila izvajanju marljivih diletantov.	—ik.
le žfcjjgtjg in sveta
Največji svetovni listi
Nedavno je angleški list objavil zanimivo statistiko največjih svetovnih listov, kjer navajaja število izvodov, ki morejo služiti kot merilo njihove popularnosti. Največje število izvodov doseza 2,100.000 »Daily Expressa«, ki je star šele 47 let. Njegov tekmec »Scottesh Daily Express« na Škotskem se tiska v 1,500.000. Temu novinarskemu koncernu pripada še nedeljski časopis »Sunday Express« z 1,200.000 izvodi. Pred vojno je bil najbolj razširjen »Daily Mail«, ki je dosegel v 1. j 1913. 750.000. Njega sta presegla »Daily sNews« (800.000), »Daily Chroniche«
(1.500.000) in »News Chroniche« celih
(1.300.000).
Tiraža ameriških listov ni tako velika kot bi se mislilo. Vzrok tiči v tem, ker se tamkaj noben list ne razširi po vsem teritoriju Zedinjenih držav. Severnoameriški tisk ima lokalen značaj in omejen delo krog. Prvo mesto zavzema »New Yorks Daily News« z 1,600.000 naročnikov, a za njim »Chihago Tribune« (750.000) in »New York Timers« (450.000). Vsi ti so jutranji listi.
V Braziliji je najbolj prostranjen dnevnih »La Prensa« (240.000) in »La nacion«
(210.000) oba se tiskata v Buenos Aires-u.
Pariški »Pariš Soir«, ki je brez tekmeca, se tiska v 1,860.000 izvodili. Izide kot popoldanski list, a se istega dne razpošilja v notranjost kot jutranji list.
Nemškemu tisku je v zadnjem času zadan težak udarec. Eni listi so preminuli, drugi so dobili nove namestnike z državno subvencijo. Danes je na prvem mestu Hittlerjev organ »Volkischer Beobachter« s 450.000 izvodi, za njim pa »Berliner Morgenpost« (330.000) in »AngriF*
(95.000).
V Italiji je največji »Messagero«
(200.000) Mussoliniju najbližji »Giornale d’ Italia« ne preseže niti števila 100.000.
Močno in široko zasnovan japonski tisk je tesno vezan z velikimi trgovskimi podjetji in donaša ogromne dobičke. Dva tokijska lista se tiskata v 800.000, oziroma 950.000. iz Osake pa dva po 2,000.000 izvodov.
Izkušen.
Novoporočenec: »Oče. to je čudno, odkar sem oženjen, tehtam skoro pol kilograma manj, kakor preje, ko sem bil doma!«
Oče: »Že mogoče! Najbrž ne nosiš več s seboj ključa vežnih vrat!«
Razno
Šolarji zanetili požar. Iz ščavniške šole se je te dni vračala domov družba 4 šolarjev v starosti 7 do 13 let, med temi tudi 81etni kočarjev sin Kolarič Leopold iz Plitvičkega vrha. Pot jih je vodila mimo osamljene domačije Kapun Ignaca na Ščavnici, kjer so poslopja krita s slamo, v gospodarskem poslopju pa je razven tega bilo spravljeno vse letošnje seno in slama. Ker so zapazili, da ni v bližini nikogar, so se zaustavili, Sletni Poldek pa je izpulil peščico sena in ga zažgal ter nato vtaknil v streho. Malopridneži so nato gledali kako je plamen v naglici zajel streho gospodarskega poslopja ter ga uničil. Lastnik trpi precejšnjo škodo, ker ni bil zavarovan proti požaru.
Nedeljska vožnja ukinjena. Na auto-busni progi Gornja Radgona - Radenci -Maribor je s 15. oktobrom t. 1. ukinjena nedeljska vožnja ter vozi v nastopni jesenski in zimski dobi autobus Linninger samo ob delavnikih po običajnem voznem redu.
Hud karambol. Na ovinku gostilne Fr. Domajnko v Radencih sta minuli ponedeljek, dne 18. trn. proti večeru trčila tovorni auto in motociklist Ilešič Franc, mesar iz Šratovec. Karambol je bil tako hud, da je Ilešič obležal pod kolesom težko poškodovan. Zdravnik g. Dr. Jan Sedlaček, ki je mudil ponesrečenemu prvo pomoč je sicer odredil prevoz ponesrečenca v bolnišnico, vendar pa Je tnalo upanja, da ga skrbna zdravniška nega ohrani pri življenju.
Ne 40 din tudi ne 30 din. Dač PA SAMO 20 DIN STANE kilo ODPRTEGA SUHORJA
v pekarni Čebokli na Glavnem trgu.	5964
POSOJILA.
kratkoročna, proti poroštvu ali vknjižbi, in sicer na odplačevanje v mesečnih obrokih, tako da je dolg v enem letu plačan — daje Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru Kralja Petra trg C. 5934
STRIŽENJE 3,—
britje Din 2.— v Mlinski 8. 5466
POKROMANJE, poniklovanje vsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5.	5454
Posest
Prodam
DOBRO OHRANJENE VINSKE SODE
od 400—500 litrov proda poceni Kletarska zadruga, Maribor. Aleksandrova cesta 14 5956
LEPA SPALNICA
ceneno naprodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva • Potočnik. Vinarska ulica.	5922
CVETLIČNI MED
prvovrsten po Din 17.— za kg, pri večjem odjemu po* pust. Kmetijska družba. Maribor. tel 2083.	5796
Sobo odda
SOBO S ŠTEDILNIKOM,
opremljeno ali prazno, takoj oddam. Meljska c. 59.	5965
SOBO S ŠTEDILNIKOM..
oddam v Verstovškovi ulici 23, Pobrežje. Vprašati Koroška cesta 18.	5964
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam stranki brez otrok. Koroška cesta 76.	59®
ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE
z tnalo kuhinjo oddam Koroška cesta 99.	595o
Lokal
FRIZERSKI SALON
v Špesovem selu prodani. Isto tam se odda tudi lokal za vsako obrt. Denk, Tezno, pr* postaji.	5955
Službo dobi
STAVBENA PARCELA
tu Koroški cesti 5227 m2 naprodaj. Naslov v upravi lista ____________ 5961	_____
PARCELE
naprodaj. Studenci. Aleksan= drova cesta 5.	5957
Naprodaj je lepa TRISTANOVANJSKA HIŠA
v Studencih na Radvanjski e-Vprašati v Studencih Mokarjeva ulica 46 v pritličjr med 15. in 10. uro. 5953
Tako!
Po poroki:- »Kaj ne, ljubi soprog, da se bova dala šc prej skupaj fotografirati, preden se ločiva?«
ENONADSTROPNA NOVA DVODRUŽ1NSKA VILA
ugodno naprodaj. Anton Kranjc, Pobrežje. Dr. Ver-stovškova ulica 40.	5947
Radi izselitve prav poceni prodam novo zidano DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vsemi pritiklinami. Vprašati v gostilni »Sever«. Ptujska cesta Tezno.	5935
Pouk
ENGLISH LESSONS.
Miss Oxley. Krekova 15. 5841
Blago
za zavese
nove vzorce
prinaša v bogati izbiri
Maribor, Gosposka ulita 14
IŠČEM VINIČARJA
z najmanj štirimi delovnim* močmi. Aleksandrova c. 57. Šeruga._______________5963
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA
za stalno delo rabim ta km' J Zorman, Ruše.	5958
Službo išče _
PRIDNO POŠTENO DEKLE,
zdravo in inočno. išče zaposlitve kot postrežnica. Naslov v upravi »Vcčerniko < 596.3
Pozor !
danes in iutri žre bani &
Vse kupuje srečke drž. razredne lotenjf v priznani hiši sreče in glavni kolekcU1
Bančni poslovalnici BEZJA&
Maribor. Gosposka ulita 25.
STPMICBF’11 drUffi mržes>ki vas nadle?uie v v8Šib
»IS I E stanovanjih uničuje
Desinsekcijski odd. M P Orožnova ul> 2/lf
Maribor
Jamčimo za diskretnost in uspeh.
1128
Skrivnosti
49
»Sedaj vem, zakaj sem bila ves dan tako srečna in vesela,« je rekla deklica, ko je dala Leonu roko.
»Slutila sem, da vas bom nocoj videla«.
»Ali me še niste pozabili?« je nežno dejal Leon. »Ali še vedno mislite name?«
»Kako morete o tem dvomiti?«
•>Ah, v tem času, odkar se nisva videla, me je zadelo mnogo nesreč.«
»Vse vem.«
»Moj oče je nedolžen, Armanda! Nič, niti najmanjšega ni zakrivil in vendar...«
*Ce branite svojega očeta pred menoj, mi delate krivico. Poznam ga, spoštujem ga in cenim in čuvstva, ki jih gojim do vas, «e niso radi njegove nesreče prav nič spremenila.«
Leon ji je hvaležno stisnil roko.
Nič več ni mislil na ple§, ne na množico, ki ga je obkrožala.
Zdelo se mu je, da je daleč od sveta.
Sam in izgubljen v prelepih sanjah.
»Oprostite!« se je zopet zavedel. »Izrabljam vašo dobroto, kajti če bi naju
vaš oče tukaj presenetil...«
»Nikar se ne bojte!« je odgovorila. »Moj oče ima sedaj zelo važne opravke; gre za veliko podjetje in gotovo so bo vso noč držal prefekta, od katerega je stvar odvisna.«
»Torej smem ostati pri vas?«
»Da, Leon, zlasti še, ker mi imate povedati toliko novega.«
»Same žalostne novice ...«
»Ali nimate več upanja?«
»Ne vem... Poznam sicer človeka, ki bi lahko rešil mojega očeta, toda on je mojo prošnjo odklonil.«
»V koga tedaj še upate?«
»Ta mož, Armanda, ima hčer in kar ml je odrekel oče, bo morda izvršila hči.«
»Ali ste jo videli?«
»Samo enkrat.«
»Jn je niste nikoli več srečali?«
»Nikoli več.«
»Pa, vam je obljubila, da...«
»Ničesar mi ni obljubila.«
Armanda je pogledala Leona žalostno začudena.
»Ubogi moj prijatelj,« Je dejala socu no, »tako ste obupani, dajte .*? praznih nad in lepih domišljij,
SC . . .<(
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KORFN Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.