Srebrni znak gjnjikatov SRS SS Ptonanje za delavcev in Novo-les 1^1 - — aPrila slovesnosti 29 sveta Zveze sS u'k občinskega !tor>anefBOK, at°rNov°mc-sindikatov !J,podehl srebrni J knalnim delavce, ?VCmjc 36 sin' dn?Je' dclavskil, *a urcsr|ičc-Ol?oletno in i -lndresov, Za "likalniorStVOvalno delo >^!£nzaciji in za p«- Šnrob^av|ja4u nj0n°'” raZV°- SSfF SSč-č«1 ■«* £ fcflŽ** S, sz. l nrŠugman xi'ranc B™nk ,ec' Marija n?"\M-arijan Dreno-«««H 'Ci Slcl»n A Sas S- pč.cr K* fca" McfcU L ‘„hrig;ia M“v»r, Po„jUh*. ^ n SdLv štefan Širrn Tilka Sa- i ^^5*5 ^ ^) Ža« ane 7n« ^c°n Ver 1 ZuP“nčič i„ LjX Ljubljana pričakuje! Na jubilejni proslavi pričakujejo 150.000 ljudi Ljubljana, mesto — heroj, je pripravljena! V nedeljo, 10. maja, bo na osrednji jubilejni proslavi ob 30-letnici osvoboditve (po slavnostnem govoru Sergeja Kraigherja, predsednika predsedstva SR Slovenije, bodo odkrili veličasten spomenik revolucije) v svojih nedrih, na Trgu revolucije, združila, kot pričakujejo, najmanj 150.000 delovnih ljudi, med njimi veliko tistih, ki so pred tremi desetletji osvobajali zasužnjeno domovi- no. Tega veličastnega zbora se bo udeležilo tudi precejšnje število Dolenjcev, med njimi okoli tisoč iz novomeške občine, za katere bo poseben popust na železnici. Dan prej, 9. maja, bodo v Ljubljani po slavnostnem govoru generala Franca Tavčarja-Roka, poveljnika devete armadne oblasti, odkrili spomenik legendarnemu partizanskemu komandantu, narodnemu heroju Francu Rozmanu-Stanetu. Pobratenjs za praznik V kočevski in ribniški občini so zelo svečano proslavili dan OF in praznik dela. Po hribih so goreli mnogi kresovi in skoraj v vsaki vasi so postavili vsaj en mlaj, v nekaterih pa tudi po dva ali tri. V kočevski občini so posebno wečano proslavili krajevni praznik maj. Popoldne io v mestu igrala godba, zvečer pa jc bil ognjemet. Naslednji dan pa jc bila popoldne glavna svečanost, na kateri so podpisali listini o pobratenju KS Kočevje s KS Prokuplje in KS Škofja Loka ter podelili priznanja mesta Kočevja občanom, ki so največ pripomogli za razvoj krajevne skupnosti in mesta. Podrobneje- bomo o tej svečanosti i>e poročali. Članom uradnih delegacij Pro-kuplja in Škofje Loke so v Kočevju pripravili uradni sprejem 5. maja dopoldne. Na njem so se prisotni seznanili i dosežki občine in krajevne skupnosti Kočevje. Nato so goste odpeljali še na ogled Jelenovega žleba in gozdarskega hotela v Glažuti. J. P. Za letošnji praznik dela in v počastitev 30-letnice osvoboditve je bila vsa Bela krajina posejana z visokimi mlaji. I^teri je bil najvišji, ni ugotovljeno, gotovo pa je kanižarski, ki gaje videti pri postavljanju, eden najvišjih. (Foto: R. Bačer) Wa§ razvoj v nasladnji »petletki« Regionalna posveta v Novem mestu in Brežicah o razvoju do 1980 *9rajen ** Iti SoZ rrtlica 7 ^režice h ?'1 03 VS^greb.z'-,*0^- NiS?Na pfonj50 Stadi-,■ . TeS že ,£"">««11 3*b? «"i p££J* prej. Jr u,®- aPrila „? ,"">«« '|\ik8|0t°vili P« tem pa |y>osti. m "®kaJ po-'lr=H ,,'^nii pr[:,|I ,llr mora IKlfl* 'n pod2"' ncka- ft"« T° *mlL? 'S°nc Ni°>i?S,°nstran i Sol na? kakil, flfehi Pnšla l bn r, ^ Pfev^ ^isiia •> Ji 1S0 h Zem jn j J.d 7-a teh- £ SoNene^^^Po-S m 0stalJ>aoD°'takrat E neeodaj-en’ če' ^ilfLSo!niUjej° C3en0le8sSmost so I S|jePnr°*et £?*Pešce, Jen. ze pol ^ • TEPpfv Inž. Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin ^upščine SFRJ, je 5. maja v Novem mestu na regionalnem posvetu, ki ga je sklicaL medobčinski svet Združevanje nima meja Zemunska Istra, TOZD Mideri« povezan z Lisco m n® prej kot v letu dni Sodelovanje s tem zemunskim kolektivom, v katerem 250 delavcev naredi na leto za okrog 30 milijonov dinaijev izdelkov, teče pravzaprav že od 1- aprila dalje. Prihodnji teden bo podpisan samoupravni sporazum o združevanju. Povezovanje je gospodarska zbornica mesta Beograda ocenila kot zelo ugodno. Gre za povsem delovno sodelovanje, kjer sevniška Lisca prevzema odgovornost za tehnologi-, jo, nabavo in prodajo. Skupno Vlahinje dela in sredstev jc v samoupravnem sporazumu urejeno tako, so postavljeni ceniki za posa-niezna opravila, ostanek dohodk^pa se bo delil med TOZD Lisco in zemunskega kolektiva na osnovi vloženega dela in sredstev. Solidarnost, ki JARM v LJUBLJANI V počastitev 1. maja sta Zveza {^^‘^urno-prosvetnih organizacij in oniisija za likovno dejavnost obči-ne Ljubljana-Moste-Polje 30. aprila v Jelovškovi galeriji na Kodeljoverri ouprli samostojno razstavo del aka-ernskega kiparja Staneta Jarma iz Nočevja. Ob otvoritvi je nastopil uidi pevski zbor „Karel Pahor“ iz oiske. Y I je v teli odnosih nujna, ker je po proizvodneni programu treba proizvajati tudi manj donosne artikle, jc urejena tako,.da sc zemunskemu kolektivu priznava povprečni dohodek, ki ga ustvarjajo v Liscf, ne pa le po izdelkih, ki jih delajo v Zemunu. Ob tem so seveda normirali delo in stroške. Sodelovanje konfekcionarjev je tokrat lahko za zgled, kako jc mogoče najti partnerja tudi onstran republiških meja. . SZDL za Dolenjsko, poudaril, da bo Slovenija hitreje napredovala le, če bo povečala kvaliteto dela, zgradila infrastrukturo, usposobila za delo nedograjene zmogljivosti in se še bolj vključila v mednarodno delitev dela. Slavko Kržan jc menil,-da bi sc morala Dolenjska potegovati za okrepitev energetike, na novo pa bi morali v Jugoslaviji definirati pojem nerazvitosti. Marjan Simič iz Novega ' mesta jc poudaril, da bo nadaljnji razvoj novomeške občine temeljil na kovinski, kemični in predelovalni industriji, vendar bi bilo po njegovem mnenju v zveznem in republiškem razvojnem načrtu nujno opredeliti tako imenovane, paralelne zmogljivosti, ob tem pa vnesti v te načrte tudi dejavnosti in objekte regionalnega pomena. . Na posvetu so se dogovorih, da bodo .v občinah takoj oblikovali koordinacijske odbore pri SZDL, ki bodo spodbudili načrtovalce. Hkrati bodo ti odbori ugotavljali usklajenost načrtov. Delegati republiškega zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij (nadaljevanje na 4. strani) DBH POVEJTE NAM! Naše uredništvo bo v sredo, 14. maja, gostovalo v sevniški občini. Od 16. ure dalje vas pričakujemo v gostilni Branka Divjaka NA BLANCI! K razgovoru vabimo prebivalce vseh vasi in zaselkov blanške krajevne skupnosti. Pridite, seznanite nas s svojimi težavami, ne skrivajte uspehov, razodenite tudi svoje načrte! Na svidenje v sredo popoldne! »Kot divji, hrzajoči konj-« Pred dnevom zmage „Nekaj po dvanajsti 8. maja 1945 je bil trg prazen kot pometen. Odprli smo pTslknice. Pri mostu se je jezdec srečal s skupino dvanajstih ali petnajstih partizanov .. . Prikorakali so pred rotovž. Ta trenutek je mesto čakalo 600 let.“ Tako spomin. Ko to berete, mineva trideset let, kar so osvoboditelji vkorakali v Novo mesto. Na jutrišnji dan so zastave svobode zavihra-le v Ljubljani. Boris Kidrič je z balkona ljubljanske univerze takole nagovoril v veselju prekipevajočo množico: „Verjemite mi, da nisem še nikoli v svojem življenju govoril tako težko, kakor bom govoril danes! To pa zato, ker me ni še nikoli v življenju navdajal občutek tako popolne sreče, kakor me navdaja danes ... Preživljamo zgodovinski trenutek, 'ko se je s prestolnico Slovenije združila prva narodna vlada Slovenije v slovenski narodni zgodovini.” Pesniški pozdrav osvoboditeljem je izrekel Oton Župančič, rojak z Vinice v Beli krajini; ,,Slišali smo, da na iskrem konju jaha . . . kot divji, hrzajoči konj prihaja k nam svobo-da.“ Neizmerljivo velik dan — dan zmage, čeprav ga zdaj ne proslavljamo kot dela prost državni praznik in je tudi na koledarjih v enaki barvi kot drugi delavniki. Velik dan za vse Jugoslovane, za vse svobodoljubne ljudi na svetu! Še posebej za Sloven-C0 I. ZORAN ZA TEDEN KOMUNISTA V TREBNJEM Osrednja prireditev ob tednu časnika „Komvinist“ v trebanjski občini bo v Galeriji v sredo, 14. maja, kjer bo Miran Potrč odprl razstavo „50 let partijske besede". Pred tem potekajo sestanki osnovnih organizacij ZK na terenu in delovnih organizacijah, kjer ocenjujejo dosežke minulih 30 let, govorijo pa tudi o politični vlogi ZK in poslanstvu časnika „Komunist“ v sedanjosti. Do konca tedna se bo spremenljivo vreme nadalje valo. Možne so občasne padavine v zahodni Sloveniji, medtem ko bo v vzhodni Sloveniji razmeroma sončno. NOVO MESTO JE VAŠA BANKA >1 b0nak ____________ \1 e°9fSjskGm n°vi tov« ■ seimu Pokazal strešne in fasadne plošče, nare-- Novost, ki mnogo obeta v gradbeništvu >^tje . . —_____________________ ^b>^' ^°!trgešIi?hmaiPOložen temeljni kamen za stavua i11 sejmu tehn b ?^’ v Ponedeljek pa se bo e s sv°jimi izdeUci P1^323110 S™1** Ši?rJv- Za te P‘°^c zanimali tudi v nrvi * P°tr°Snji. Beograjski sojem je £ Stik s kupci. voh^' u ’ narejenim v testni proiz-ce i/^1’ .°d° sledile kmalu tudi dru-nai hPKSiSnc Proizvodnje. Tovarna ski ur! ur^dno odprta za trebanj-°Dcmski praznik 4: septembra. V redni proizvodili bo v eni izmeni narejenih 520.000 kvadratnih metrov takih plošč. 30. odst. proizvodnje bodo vgradili v lastne objekte, ki jih gradi tovarna. Vrednost letne. proizvodnje nove tovarne cerfijo v začetku na 150 milijonov dinarjev. Tovarna je v glavnem postavljena z lastnim kadrom, tehnologija jc povzeta po ita-lijan.ski liccnci. A. Zl.LI'ZNIK Proslavo v počastitev 30-letnice osvoboditve in praznika dela je bila nš osnovni šoU v Kočevju 30. aprila. Udeležili so se je tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje. (Foto: F. Brus) ""^19 (1346) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 8. maja 1975 7AQMi^a 1975 *e ^ *'st Slikovan z redom Li^UJGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ioy tedenski mozaik Vsesplošen lov za črnim zlatom, dragoceno nafto, se nadaljuje - in v mnogih krajifi predvsem pod morjem. Tako so se naposled odločili za iskanje nafte pred svojo atlantsko obalo tudi Američani, ki so pred tem leta in leta odlašali z poskusnimi vrtanji, ker so se bali, da bodo s tem onesnažili morsko obalo. Zdaj pa je skrb za nafto premagala skrb za čisto morje... najprej dolarji, potem pa... Tačas pa je objavil nekdanji vplivni egiptovski novinar Mohamed Hasaneinen Hejkal (kije bil dolga leta zaupnik pokojnega predsednika Naserja, kasneje pa nekaj časa, dokler ni prišel v nemilost, tudi predsednika Sadata) svojo knjigo „Ramadanska vojna‘\ v kateri objavlja vrsto doslej neznanih podrobnosti o vojni, v kateri Izraelci prvič niso zmagali proti Arabcem. Tako med drugim piše, da se je med pripravami na vojno na egiptovski strani zrušilo med urjenjem nič manj kot 68 sovjetskih letal MIG-21, v katerih so bili bodisi Egipčani, bodisi sovjetski piloti. Hejkal ne poroča koliko pilotov je pri tem izgubilo življenje. V tej knjigi tudi piše, da je bilo v Egiptu nič manj kot 21.000 sovjetskih vojaških strokovnjakov, ki so jih julija 1972 izgnali iz dežele... delčki zgodovine, ki prihajqo v javnost... Medtem ko se položaj v Južnem Viemamu počasi nor-malizira, pa imajo Američani težave zaradi tega, ker so omogočili beg okoli 50.000 osebam iz Južnega Vietnama. Nastalo je namreč vprašanje: kam z njimi? Združene države Amerike, ki imajo zelo stroge priseljence zakone, so sicer objavile, da bodo sprejele večino beguncev, ne pa tudi vseh. Sedaj poskušajo privoliti nekatere prijateljske vlade, naj bi prevzele določeno število teh nesrečnežev, ki so zapustili domovino in pobegnili v beli svet. Toda zadeva ni tako preprosta. Večina dežel Latinske Amerike, ki so jih ZDA naprosile za pomoč, je odklonila, da bi sprejela begunce. Zanimivo pa je, da se je ponudila Avstrija! Tako je kancler Kreisky izjavil, da je Avstrija voljna sprejeti okoli 250 beguncev in jim zagotoviti normalno bivanje v deželi.. ' Strah pred združitvijo Dve leti so pripravljali združitev, a zdaj pravijo, da bo do uresničitve preteklo še dve leti. Je to resna beseda ali menijo, da se do takrat lahko marsikaj spremeni? Nekatere delovne organizacije priliajajo na razprave o povezovanju le kot opazovalci. Tudi taki so, ki nočejo več na posvete, če se ne morejo sporazumeti z nosilci združitev. To ni le golo nezaupanje ali trma. Vzroki so veliko globlji. Take primere je najti v vseh ŽENEVA - Tu se je začela konferenca, na kateri bodo razpravljali o razpletu dogodkov v zadnjili petih letih, odkar ?o podpisali sporazum o prepovedi siljenja jedrskega oroga. Sporazum je doslej podpisalo 108 držav, ratificiralo pa 91. Konference se udeležujejo delegati iz več kot 50 držav, Uajda.pa bo štiri tedne, BUENOS AIRES - Panama je pripravljena vprašanje suverenosti nad Panamskim prekopom sprožiti pred generalno skupščino OZN, če se ZDA ne bodo strinjale z bistvom novega sporazuma o pridiopu. Tako je dejal minister Tack in še dodal, da neuvrščene države vsestransko podpirajo upravičene zahteve Paname, da uveljavi nacionalno suverenost nad prekopom. Neuvrščene države so svoje stališče o tem vpra-* šai^u jasno izrazile v alžirski resdu-cgi in na zasedanju v Havani. MADRID - Kot poročajo a^n-cjje iz tujine, je Francova policija aretirala 72 ljudi, baje zaradi tega, ker so se kljub prepovedim zbrali na nekem.madridskem trgu;udeleževali so se ene od protestnih manifestacg, ki jih je organizirala neka revolucionarna ilegalna skupina. gospodarskih dejavnostih, a ostanimo pri kmetijstvu. Veliko je nerazumevanja. Ne le pri tistih, ki se bojijo združitve. Še več ga je pri tistih nosil-cili združitev. k4 bi kmetijske zadruge radi za vselej zbrisali s površja zemlje. Še s tem niso zadovoljni'. Vse zadruge na njihovem območju naj bi postale Je ena TOZD, češ da bo le tako njihov agroživilski kompleks — bolj p6 domače, kmetijsko živilska celota - dovolj trden. Miselnost o velikih TOZD je hudo trdoživa — družbenopolitične organizacije se bojujejo proti njej — tudi v drugili go-spodarskili dejavnostili. Razlika pa je v tem. da bi tam bilo treba veUke delovne organizacije dehti na manjše TOZD, v kmetijstvu pa bi radi manjše zadruge, ki že dolgo samostojno gospodarijo, spravili v eno TOZD, za katerega je moč že zdaj reči, da bi bila prevelika. Nekateri vztrajno zalitevajo, naj bi na območju ene organizacije združenega dela kmetje kooperanti imeli le eno TOZD, čeprav bi segal preko meja treh ali še več občin. Zakaj? Menda samo zato, ker so pač kmetje. Dela 'ci pa lahko imajo več toz-dbv. AU kmečka proizvodnja ne more biti zaokrožena na manjših območjih tako, da bi lahko ugotavljah dohodek? Seveda je lahko. Ah so kmetje zaupanja manj vredni samoupravljalci kot delavci? Po predpisili in ustavi 1= HONG KONG — Tu se mudi britanski kraljevski par na uradnem obisku. V P‘'‘^^lrf|'^j,betlia j domač mi. uvrstili tudi obisk neke folklorne revije, med katero je morala kraljica ^ jjjga pobarvati oko velike maske, ki je potem nastopila na prireditvi. Na sliki: britanska KWJ 1[ s čopičem v roki v Hong Kongu. (Telefoto: UPI) zadnjega PAVLIHE - Predlagamo, da tisti, ki nimajo kje stanovati, ostanejo kar na delovnem mestu, dokler ne bo rešen stanovanjski problem. ne. Za kaj potem za njih ne bi veljalo kot za delavce da jimje treba samoupravljanje bolj- pri-i)ližati z manjšimi TOZD? Ne trdim, da bi bilo treba sedanje TOZD za kooperacijo« deliti na manjše, če kmetje ne želijo tega. Prisluhniti pa bi bilo treba tistim, zadrugam, ki bi se vključile v kmetijsko živilsko celoto, če bi jim pustili ustrezno samoupravo. Ob strani stojijo zato, ker ne marajo biti prikrajšane, in ne ker bi bile nasprotnice gospodarskega razvoja ali celo sociaUstičnega gospodarjenja. Velike kmetijsko živilske celote v Vpjvodini imajo po 5Q do 100 TOZD, med njimi tudi več 10 za kooperacijo. Pa ne razpadejo. Nasprotno, še bolj se povezujejo. Trdnost iakili organizacij se ne krepi z napenjanjem uzd, temveč s takimi medsebojnimi odnosi, da so zadovoljni vsi. Zakaj ne bi poskusili tako tudi pri nas? Kdor dvomi, naj se gre prepričat tja, kjer imajo že veliko izkušenj. Povezovanje delovnili organizacij ne zavirajo • le tisti, ki so premalo zaupljivi, temveč pogosto še bolj tisti, ki se trkajo na prsi, da so za z'dru-žitev; hkrati pa bi radi vsem vsilili tako organizacijo, d*a bi si vnaprej zagotovili vodilno vlogo v njej. JOŽH PETliK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Jubilejni dnevi osebno odgovornost tistih organizacij, ki se spuščajo v nezakonitosti, so poudarili. Teni problemom bo posvečeno še posebno posvetovanje. Prejšnji teden v torek je zasedala republiška skupščina - njeni zbori so sprejeli več' novih zakonskih aktov, med njimi predlog zakona o varstvu zraka in pa predlog za izdajo zakona o varstvu okolja pred hrupom. Posebej naj poudarimo, da je bil po dolgotrajnih pripravah sprejet tudi republiški zakon o visokem šolstu - ki uzakonja reformo našega visokega šolstva in njegovo vsebinsko preobrazbo. Prejšnjo nedeljo je bila v Ajdovščini proslava 30. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade — na velikem ljudskem zborovanju je ob tej priložnosti spregovoril predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc. Poudaril je, da nihče ne more zmanjšati našega ponosa in zgodovinskega deleža, ki smo ga doprinesli v boju proti številnim okupatoijem ter v boju za dokončni zlom fašizma. Naša narodnoosvobodilna vojska je kot prva zavezniška vojska na tleh Primorske in Koroške osvobodila tamkajšnje jjudi in mesta, ki so bili dotlej ločeni od svoje matične domovine. Ob tem se je Marinc dotaknil tudi izpolnjevanja pravic naših manjšin v zajiiejstvu. Medtem ko se v Italiji pravice tamkaj živečih Slovencev že ■ precej izpolnjujejo, čeprav še ne povsem, je dejal Marinc, pa v sosednji Avstriji velika večina zapisanih obveznosti do naših manjšin ni izpolnjena. Marinc je oh koncu opozoril na oživljanje neofašističnih in neonacističnih sil na naših mejah ter v Evropi. Samo na kratko še omenimo, da je prejšnji teden svet guvernerjev Narodnih bank sprejel sklep o ugodnejših obrestih za devize, vložene na devi/ne račune ali devizne hranilne vloge občanov. S u*m naj bi spodbudili nadaljnje devizno varčevanje'pri občanih. Sklep o tem mora potrditi še zvezni izvršni svet. tedenski zunanjepolitični pf^ kršne zveze, toda pfij mogoče čisto devati razvoja odi^ j# volucionarno vlao Vietnama in Belo ^ Amerika je z ve|jko Vietnama zacuj! • t0 nje, toda hkrati J men madež na vest.f dustrijske ^ madeža ne bo ^ ima skoraj take zmaga njdiovi Združene države „|j doživele pop<»le" P v kini. Po. P.o<^| p^ Kambodži je I Drama Vietnama se je naposled končala. Po tridesetih letih bojevanja se je spustila zavesa po zadnjem dejanju: osvobodilne enote so vkorakale v Sai-gon, od koder so se v paničnem begu umaknili najprej Američani, potem pa še nekaj deset tisoč tistih Vietnamcev, ki so zadnja leta tesno sodelovali z njimi. Južni Vietnam je svoboden. Posledice tega dejstva ni mogoče ocenjevati zgplj lokalno, saj imajo svoje nedvomne svetovne razsežnosti. Med njimi zlasti izstopa ena. Tale: naroda, ki je trdno odločen izboriti si svobodo in je pripravljen plačati zanjo najvišjo ceno — nikoli ni mogoče ustaviti v njegovem boju in njegovi želji. Zato je zmaga južnovietnam-skih osvobodilnih sil velika stvar ne samo za deželo, ki se je trideset let borila za svojo svobodo, marveč tudi za vse tiste, ki bi kdajkoli prišli v podoben položaj. Po porazu sajgonskega režima se dežela počasi trezni po prvem navdušenju. To predvsem pomeni, da poskušajo nove oblasti — in sodeč po prvih poročilih izredno uspešno — normalizirati položaj v deželi. Tako so že začele delati vse ustanove, ki so nujno potrebne za normalno funkcioniranje oblasti — od pošte in radia ter televizije do bolnišnic, tovarn in preskrbovalnega omrežja. Predstavniki osvobodilnih sil so že izpustili vse ministre (petnajst) nekdanje vlade, prav tako pa tudi predsednika, Velikega Minha, ki je predal oblast osvoboditeljem, ko so prišli v Sai-gon. In mimogrede: Saigon se bo poslej imenoval Hošiminh. Pred deželo so sedaj velike naloge: utrditi politično oblast in čimprej .začeti z obnovo dežele, ki je v tridesetih letih nenehnega vojskovanja doživela izredno hude čase inje dodobra opustošena. Tu so seveda tudi še nekatere nejasnosti, ki pa jih je mogoče oceniti kot postranske. Med njimi./ denimo, tale: ali bodo Vietnamci dobili nazaj letala, s katerimi so v zadnjih nekaj dneh in urah zbežali v Tajland voditelji nekdanjega režima (gre za okoli 1 20 letal in helikopterjev), pa kaj bo z zlatom in nekaterimi drugimi dragocenostmi, ki so jih odvlekli s seboj pri begu? Samo general Thieu, ki je še vedno na Taj pehu (Formo-za), je menda v letalo ponesel nekaj ton zlata. Toda bolj kot to, se bodo nove oblasti morale ukvarjati z obnovo dežele, pri čemer sicer lahko računajo na prijateljsko pomoč, ki pa ne bo mogla povsem nadoknaditi velikanskega razdejanja. Združ&ne države Amerike so umaknile vse svoje diplomatske predstavnike in torej 7. novo oblastjo nimajo nika- Vieliuimu 'mki- ufJ£* J A **&£. i$4 mli do^rjeV; 5 ^ t*Jf trikrat to ie bila|,ca Amerik* voljo v« >, V njihovo svo^^/ ri:L,';(;Hj5'1Ji^' l*r^ d^, A r|;Nlv Klcr^^J 1*2 i1 w ">w Atene, kJ -„i Prl/ k«V sredo M1 a^^rl‘tva’l,rV rcpu«*kc.ic S konle^^J- elegij/ Mr- Kl oT l,,5 W u/."!!nAj» ^{K cul<’ san*0 ihtel)« ‘„JiK11 U*«,*.ji. dii^111 Domala ves minuli teden je bil obarvan dokaj praznično — s tradicionalnimi prireditvami ter zborovanji, kresovi in delovnimi zma^mi kolektivov smo tudi letos proslavili prvi maj, mednarodni praznik dela. Tokrat so bile tudi prvomajske slavnosti obarvane jubilejno — saj praznujemo letos (in v bližnjih majskih dneh) tudi 30. obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. Tako se bodo slovesnosti ob jubileju osvoboditve zgostile konec tega tedna — ko bomo ta petek zvečer v Ljubjani odkrili spomenik Francu Rozmanu-Stanetu, legendarnemu komandantu slovenske partizanska vojske, v soboto dopoldne pa bo v Ljubljani osrednja slovesnot ob obletnici osvoboditve: na Trgu revolucije bo odkrit veličasten spomenik revoluciji, na množičnem zborovanju ob tej priložnosti pa bo spregovoril predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Že v petek zvečer bo pred odkritjem spomenika komandantu Stanetu zagorelo po obronkih okrog Ljubljane kakšnih tisoč kresov, nslednji dan pa bodo za slavnosten začetek proslave revolucije zagrenele topovske salve z Gradu. Na prireditvah bodo tudi umetniško-kulturni programi, po odkritju spomenika revoluciji pa bo tudi ljudsko rajanje. To sredo se bo na slavnostni seji sestala skupščina mesta Ljubljane in ob tej priložnosti bodo osmim najzaslužnejšim občanom ter osmim organizacijam podelili jubilejne zlate plakete „Ilegalca“. Posebna delegacija skupščine mesta Ljubljane pa bo častnima meščanoma našega mesta - Josipu Brozu Titu in Edvardu Kardelju — izročila umetniški relief s spomenika komandantu Stanetu. V začetku prejšnjega tedna so v Kikindi pred prvomajskim praznikom slovesno odprli novo tovarno orodnih strojev - slovesnosti se je udeležil tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je ob tej priložnosti spregovoril o našem sedanjem gospodarskem položaju. Poglavitni problem pri nas je, je dejal Dolanc, da hočemo več kot pa imamo resničnih možnosti. Ob tem je posebej ožigosal nepokrite investicije. Vsaka nepokrita investicija, bodisi v gospodarstvu ali kje drugod, naši skupnosti v tem trenutku precej bolj škodi kot koristi, pa čeprav se porodi iz kdo ve kakšnih želja. Po Dolančevih besedah bo treba v najkrajšem času sprejeti resne ukrepe za preprečevanje naraščanja nepokritih investicij, za zaostrovanje odgovornosti vseh dejavnikov v družbi, ki odločajo o izvajanju naše začrtane gospodarske politike. Minuli torek je o odgovornosti komunistov ter o vprašanjih v zvezi z utrjevanjem zakonitosti, še predvsem pa v zvezi z nezakonitim prilaščanjem družbenega premoženja, razpravljal izvršni komite predsedstva CK ZK Slovenije. Poudarili so, da se morajo komunisti odločno postaviti po robu vsakršni nezakonitosti bodisi v gospodarskih organizacijah bodisi drugod. Odločno je treba odpraviti mnenje, so poudarili, češ da je tisto, kar je v trenutnem interesu kakšne* delovne organizacije, tudi v interesu vse naše družbene skupnosti. Izvršni komiteje ugotovil, da je delo inšpekcijskih služb in sodišč nezadovoljivo. Zaostriti bi morali tudi mrtm mmm ii skupina Zavoda za spo-Obnovili obnavljati hmeljniški ^ ‘Jaredili streh n ^ Jugozahodni vogal poslopja SkupiSa prebiva v ^ Vesel) prostore za bivanje. T£»»™ "^VESTicij '*io 94?*^ občinah gra-Denar “bjek- ''Sezasetfii' ^“So'ovljen za T , ^ zaradi po-p“|"iti noh!^"" ™°re bS'" investitor f^vskih SO V PO- V^kritja, gradnje Te dni na hmeljiščih Agrarie v Brežicah. S takimle vozilom se vozijo delavci po nasadu in urno pripenjajo na žico močne najlonske niti, po katerih se bo nato vzpenjal hmelj. Vsako nit prestrežejo še na tleh in jo pritrdijo v zemljo. (Foto: J. Teppey) 30. aprila so v Jelovškovi galeriji na Kodeljevem odprli razstavo grafik in skulptur v lesu akademskega kipaija Staneta Jarma iz Kočevja. Ob otvoritvi je v kulturnem programu nastopil moški pevski zbor Karel Pahor iz Šiške. (Foto: France Brus) Asfaltirana Šmarska ulica predstavlja najlepše urejeno v mestu. S prispevkom občanov, skrbjo za lepšo podobo predstavlja spodbudo tudi za druge v sevniški krajevni skupnosti. Na sliki: predsednik sevniške ife Oton Sket izroča ulico namenu. (Foto: Železnik) Integracijski vrtinec na Dolenjskem je v polnem zagonu. Zdaj je zajel tudi zdravstvene organizacije. Na obzorju je sestavljena organizacija združenega dela Zdravstveni center v Novem mestu, v katerem bi bili S 'llttii; 1 Po 420 h„ ,,„P,ašičcv; Se 80V^S?. hnc tudi nekol>ko ^enSr, 2lv*ne n? Ccne višje, 4^'-, os,alc',: ’^4Si&ŠmSR& ?ie,m 2s H' ^ Sn praslčev in Ir tfl ^^eti/ski nasveti Zdravje — pogoj za dobro delo. povezani: novomeški zdravstveni dom z vsemi TOZD, bolnišnica, Zavod za socialno medicino in higieno, združene lekarne, strokovna služba Zavoda za socialno zavarovanje. Iniciativni odbor za povezovanje zdravstva v dolenjski regiji, ki ga vodi Lado Saje iz zdravstvenega doma, že pripravlja samoupravni sporazum o združitvi v SOZD. Lani ustanovljena skupna komisija, ki proučuje možnosti, smotrnost in učinkovitost povezovanja zdravstva, meni, da bi morali pred podpisom sporazuma rešiti še nekaj perečih vprašanj. Gre za združevanje lekarn, povezovanje strokovnih služb Zavoda za socialno zavarovanje in bodočo pripadnost TOZD Zdravstveni dom v Krškem in tamkajšnje lekarne. Predlagajo, naj bi sc na medobčinski ravni sporazumeli, ali naj bi ti dve krški delovni organizaciji ostali v dolenjski regiji ali pa se priključili organizacijam v Posavju. Smotri, ki naj bi jih dosegli s tem povezovanjem, so na dlani: boljša kvaliteta dela, nenehno sodelovanje strokovnih služb osnovnega, specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva občanov ter — ne nazadnje — usklađeno delovanje na podlagi delitve dela in boljše organiziranosti. Poudariti pa velja še ekonomski smoter: združevanje sredstev za naložbe v zdravstvene objekte, medicinsko opremo in seveda kadre. , že 2t,aj kazi letino ^ ^ in J] •ta? Pa, £a?Va’. ^ePega v^h^° ^asti spomladi visoko ceno. Toda *d^adenm °^*caino ufa’ P^^čne barve, vonja in oblike. V t)* čas d?^b^ nevarna K° iSa(^e’ ki 8a Ponavadi bolj ali VS Sadjarii niui! u- en ~ ^krlup ali fuzikladij. S^ih je * deževni pomhH 23 ^ropljenje zoPer to bole' \i e PloH °fioče on-f pojavi že zelo zgodaj. Na ^di^^vUn^’ ^ PokaL Pe8e' ki se širijo. Bolezen se seli No^Snije j6 ?blike. (jd 1^^sneJe z rastjo postajajo bolj ali ^ Več Je mnoen m • naPa(^eno s^je kasneje v V ^dr^e Škrli ^i °bstojno, tako da povečini niti VNau Pa lahko d *1 ga lahv ds,trar>imoe in° prePrečiino že s tem, če v jeseni Spleti tun- sP°mladT Uu1Č!mo odPadlo listje, povsem ^ka n^e žonP ! v krtiečkihn i° in P°|etno škropljenje. To je m W r kaParje in h sad°vnjakih, sicer je tudi zimsko 86 v sad ai^C ^odljivce brez zadovoljivega ^ratu^ ^2‘ja, če :*T?.ČI10 širi pri dnevni temperaturi * in nju je ^traciji. °ncentraciji in orthocide-50 v ^01jne v čas’ko ,pr^č.’ ko so plodiči debeli kot L,W>a j, °d apriia do ’■ .intenzivnih nasadih je pri-SSC in ir0piti pHblit JUnHa> takrat< k° je bolezen sad- ^VeDlp ^a škr<> i° VSak‘b štirinajst dni, odvisno ^Di0 apnenoOPb,Jrenje po cv^enju priporočajo V>ol*Per škrlun ,n or8anske fungicide. °’e Že nS1’ saj se šl-h i 1^’ ko močnejšega na-k*adi§5eno Up ,ahko razvije na sadju tudi Vendarle perspektiva za cenejša mladinska potovanja Potovati ceneje Zakon o regresih za skupinska potovanja otrok in mladine zagotavlja le-tem pri skupinskih potovanjih 30 odstotkov regresa od polne cene prevoza. Nadaljnjih 30 odst. komercialnega popusta dajejo prevozna podjetja po posebni pogodbi, tako da znaša celoten popust 60 odstotkov od cene prevoza. Za šolske m poučne izlete mora zagotoviti denar za regres izobraževalna skupnost Slovenije, za druga potovanja, ki jih navaja zakon, pa republika iz svojega proračuna. Lani je republika za regresiranje skupinskih potovanj otrok in mladine prispevala toliko kot leto prej, se pravi 1,6 milijona dinarjev, izobraževalna skupnost pa za te namene ni imela na razpolago potrebnih sredstev. Ker je bilo denarja za regresiranje premalo, so tudi prevozna podjetja prenehala dajati svoj popust. Da bi se letos to uredilo, so pripravili poseben družbeni dogovor, ki podpisnike obvezuje, da bo mladina ^et na skupinskih potovanjih imela 60 odst. popusta; 30 odst. naj bi, spet zagotovila prevozniška podjetja, regres za ostalih 30 odst. pa re-pubUške interesne skupnosti in izvršni svet. Iz republiškega proračuna jc v ta namen že rezerviranih 1,6 milijona dinarjev, izobraževalna skupnost pa ima na razpolago 2,5 milijona. Za letos bi bilo to vprašanje tako rešeno, za naprej pa naj bi regresiranje skupinskih potovanj mladine in otrok urejal trajnejši družbeni dogovor. Rog pri Nanosu? Kaže, da bo novomeško konfekcijsko podjetje Rog le postalo enajsta TOZD postojanskega Nanosa. Tehtnica se jc nagnila v prid taki rešitvi po pregledu in oceni programov, ki sta ga za sanacijo 215-član-skega Roga pripravila Nanos in novomeška Ela. Za Nanosov program se je 29. aprila opredelila tudi komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj pri skupnosti dolenjskih občin. Razlog za tako opredeUtev komisije je razumljiv: Nanosov program predvideva razvoj ne le novomeškega oziroma šmarješkega obrata Rog, marveč tudi napredek dislociranih obratov tega podjetja v Mokronogu in Adlcšičih. Zlasti v Mokronogu je predvideno znatno povečanje proizvodnih zmogljivosti. Med drugim je Rogov direktor Martin Bajuk na seji omenjene komisije zatrdil, da bodo v Mokronogu izdelovali spalne srajce za neko zahodnonemško firmo, s katero so sklenili 5-letno pogodbo. Rogov proizvodni načrt za letos predvideva za 2,5 stare -milijarde dinarjev realizacije. Po di/ektotjevcm zatrjevanju bo to proizvodnjo v okviru Nanosa lahko prodati. Podatki prvega četrtletja tudi kažejo, da'se je uspeh novomeškega konfekcijskega podjetja močno popravil, še boljše rezultate pa pričakujejo v naslednjih mesecih. Os Naštel bom le nekaj bistvenih razlogov . ., (Karikatura; Andrej Novak) Komisija pri skupnosti dolenjskih občin je „Rogu“ naložila, naj dodela sanacij sko-povezovalni program, pridobi ustrezno soglasje odbora za tekstil pri -republiški gospodarski zbornici, in ko bo podjetje imelo mnenje gospodarske zbornice ter izvršnih svetov novomeške, črnomaljske in trebanjske občine, bo šlo lahko j povezovanje po zakoniti poti. I.Z. Labod rešuje Tri TOZD ljubljanskega podjetja TIP-TOP (Trebnje, Ljubljana in Idrija) so od prvega maja vključene v delovno skupnost novomeškega Laboda. Pripojitev so potrdili neposredno pred tem zbori delovnih ljudi v Labodu in TOZD TIP-TOP. Vse to je v skladu s sanacijo ljubljanskega podjetja, ki ie lani končalo poslovno leto s 44 milijoni dinarjev izgube. V sanacijo se je vključil tudi Labod. Tovariši, na delo, delavska kontrola gre! Novomeški Labod (na sliki) pomaga iz težav podjetju TIP-TOP. Kot pravi direktor Laboda Zdravko Petan, bo staro poslovanje v pripojen ili TOZD zaradi čistih računov likvidirano s pripojitveno bilanco šele s 1. januarjem 1976. Za kasnejši čas je predvidena telinološka osamosvojitev trebanjskega obrata, kjer bi že v prihodnjem letu zaposlili še 60 ljudi. Za ureditev razmer v TIP-TOP jc do zdaj pokazal razumevanje tudi sklad skupnih rezerv Slovenije in odobril po 40.000 dinarjev sanacijskega posojila na zaposlenega v tej organizaciji združenega dela. Posojilo je potrebno zlasti za zamenjavo odsluženih strojev in potrebna obratna sredstva. S prevzemom treh TOZD ljubljanskega podjetja si je novomeški Labod naprtil večji del odgovornosti za nadaljnjo usodo dejavnosti in več kot 1.100-članskega kolektiva TIP-TOP. S tem jc še enkrat dokazal, da mu ni zgolj za to, da bi njegova krila utripala nad čim večjim delom domovine, marveč da razume težave drugih. izredno je snpisntM ••• Delegatom nalagamo odgovorne dolžnosti, za začetek celo več, kot jih lahko obvladajo. Pa ne zato, ker bi jim manjkalo volje, temveč zato, ker se v novi vlogi zaradi pomanjkljivega znanja niso znašli. Veliko jih je, ki so zaplavali v delegatske vode nepripravljeni. Zasipajo jih z gorami papirjev in njim samim je prepuščeno, da ločijo bistveno od nebistvenega in da se prikopljejo do pravilne sodbe. Brez ustrezne družbene razgledanosti se težko prebijejo skozi številne in gostobesedne informacije. In ko se je treba opredeliti, si pomagajo z nasveti drugih ali pa se brez oklevanja odločijo za predlog, ki jim ga posredujejo. Volja še ni vse V Posavju delegati sami predlagajo, da bi se načrtno izobraževali in usposabljali za novo vlogo. Večina pobud pa izhaja od družbenopolitičnih organizacij, ki so predvsem dolžne skrbeti, da bo tovrstno izobraževanje v občinah potekalo načrtno. V Brežicah poziva na to pot sindikat, ki meni, da izobraževanja mimo družbenih dogovorov ne bo mogoče izpeljati. Upoštevati, je treba, da prinaša to s seboj tudi denarne obveznosti, ki jih bodo v brežiški občini delno krile delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, občinske skupščine in krajevne skupnosti. Predloge programov že posredujejo delavske univerze, ki se bodo morale bolj kot doslej naslanjati na programske svete. Tudi predavatelje bodo morale vzgojiti, saj so povsod v zadregi zanje. Ponekod, kjer so se naslanjali predvsem na predavatelje iz večjih centrov, so že zdavnaj spoznali, da z njimi kupijo „mačka v žaklju“ in da ti ljudje prikazujejo stvari zelo splošno, na vprašanja iz vsakdanje prakse pa ne dajo pričakovanih odgovorov. ^ J. TEPPEV Teden RK Dan RK tokrat pod geslom »Pravočasna pomoč« Na današnji dan se je rodil ustanovitelj organizacije Rdeče-ga križa, Švicar Henry Dunant, zato je 8. maj mednarodni dan RK, v katerega je vključenih^ okoli 230 milijonov ljudi iz 117 držav sveta. Hkrati smo danes tudi sredi tedna RK, ki traja tokrat od 5. do 11. maja in je z njim povezana tudi stoletnica delovanja RK v Jugoslaviji. RK je velika in izredno pomembna humanitarna organizacija, ki vedno pomaga ljudem, ki so jih doletele naravne ali druge nesreče, na katerem koli koncu sveta. V tednu RK osnovne organizacije pregledujejo svoje delovne uspehe, načrtujejo delo za naprej, pripravljajo različne akcije in sprejemajo nove člane. Prvo društvo RK v Jugoslaviji je bilo ustanovljeno leta 1875 na Cetinju v Crni gori, zato bo tamkaj 10. junija osrednja proslava, katere pokrovitelj je tovariš Tito. Najpomembnejša manifestacija ob jubilejni stoletnici delovanja RK v Jugoslaviji bo od 11. do 13. junija v Beo-' gradu, kjer bo zasedanje svetovne konference Rdečega križa. Glavna tema zasedanja bo boj za mir na svetu. Naš (nadaljevanje s 1. strani) in večjih podjetij iz posavske regije so se v torek, 6. maja, zbrali na posvetu, ki ga je v Cateških Toplicah sklical medobčinski svet SZDL. Vsebino dosedanjih razprav v Sloveniji sta predstavila delegat zbora republik in pokrajin Rudi Koprivnik ter predsednik družbenoekonomske komisije pri CK ZKS Miro Potrč. V Sloveniji poudarjamo predvsem zahtevo po večji gospodarski stabilnosti in realnem načrtovanju. Planiranje poteka istočasno na vseh ravneh, vendar pri oblikovanju planov v TOZD premalo sodelujejo delavci. Krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti bodo morale bo-y povezovati razvojne načrte in upoštevati celovite interese delavcev. Ta ugotovitev velja tudi za Posavje. Ivan Živič je v razpravi zahteval, naj ne bi več dovolili velikih žarišč inflacije in nesamoupravne delitve dohodka. V planih mora biti bolj pouda^ena enotnost jugoslovanskega tržišča. Tovariš Živič je opozoril tudi na nepopravljivo škodo, ki bi jo naredil, če bi bodoči plinovodi obšli Posavje in Dolenjsko. V srednjeročnem programu pogrešajo v obeh pokrajinah izdelavo načrtov za cesto Ljubijana-Zagreb. Prav tako ni predvideno zavarovanje pitne vode na krško - brežiškem polju, kjer so zarisani industrijski kompleksi. Posavje ima velika naravna bogastva (termalno vodo, gUno in peske vseh vrst), kijih samo ne more izkoristiti, čeprav bi to bogastvo lahko odprlo pot iz nerazvitosti. I.Z.in J. T. OKROGLICE NISO POZABLJENE V nedeljo ob 10. uri bo v Okroglicah pod Lisco spominska svečanost, s katero želijo družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Lo-Ka pri Zidanem mostu obuditi spomin na dogodke, ko so fašisti leta 1944 uničili kurirsko postajo v Prašnikarjevi hiši, v decembru pa je bila nato požgana vsa vas. Spominska plošča na Prašnikaijevi hiši bo tudi cilj partizanskega pohoda skupin iz Loke in Razboi]a. V počastitev 1. maja in 30-letnice zmage nad fašizmom je Avtopro-met-gostinstvo in turizem „Goijanci“ iz Novega mesta pripravil v svojem avtoparku v Straži proslavo, na kateri je predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič podelil 66 vzornim voznikom zlate in srebrne značke „Goijanci^. Tov. Berič je podelil tudi 9 med^j reda republike z bronastim, srebrnim in zlatim vencem. Na sliki: preds. Berič podeljuje odličje direktoiju podjetja Štefanu Galiču. (Foto: Janez Pezelj) . 1 Srečanje prosvetarjev Gostje iz pobratene Doline so povabili kočevske prosvetne delavce na povratno srečanje, ki bo 29. maja v Dolini pri Trstu Prvi dve hranilnici Prvo pionirsko šolsko hranilnico na območju zahodne Dolenjske so ustanovili 23. aprila v osnovni šoli v Sodražici, drugo pa 29. aprila v osnovni šoli v Ribnici. V Ribnici so sc sicfcr prizadevali, da bi bila njihova hranilnica ustanovljena prva, vendar je podružnica Ljubljanske banke v Kočevju dobila 28. aprila obvestilo iz Sodražice, da so tam ustanovili hranilnico že pred štirimi dnevi. Predstavniki ‘podružnice LB so obiskali v marcu in aprilu vse osnovne šole v občinah Kočevje in Ribnica razen nekaterih najbolj odročnih in sc dogovorili o ustanavljanju pionirskih šolskih hranilnic. Zdaj po šolah na ustanovnih občnih zborih volijo na delegatski način (5 delegatov iz vsakega oddelka) svete pionirskih hranilnic, v tem mesecu pa bo že več hranilnic začelo redno poslovati. J. P. ZGODOVINARJI TRETJI Šestega republiškega srečanja mladih zgodovinarjev, ki je bilo 26. in 27. aprila v Postojni, so se udeležili tudi predstavniki zgodovinskega krožka osnovne šole Kočevje. Komisija je ocenila njihovo delo tako, da jih je uvrstila med mladince, ki so dosegli tretje mesto. Srečanje je bilo v osnovni soli v Postojni. Mladi zgodovinarji so si ogledali tudi Postojnsko jamo. Šli so po poti nekdanjih diverzantov skozi Crno jamo. V.I. 26. aprila je bilo v Kočevju srečanje prosvetnih delavcev občine Kočevje in pobratene Doline pri Trstu. Najprej so si skupno ogledali nastop folklorne skupine ,JFrance Marolt“ nato pa je bilo še družabno srečanje v avli nove osnovne šole. V kulturnem programu so člani folklorne skupine prikazali številne ljudske plese iz posameznih pokrajin Slovenije in drugih jugoslovanskih republik. Goste je v imenu izobraževalne skupnosti Kočevje pozdravil Ciril Štrumbelj. Predstavniki iz pobratene Doline so kočevskim stanovskim tovarišem podarili album s fotografijami pomembnih kulturnih in naravnih spomenikov v zamejstvu. Domačini so gostom pokazali šolo, posamezne kabinete, zbirke učil, likovne izdelke, fotografije in izdelke, ki so jih učenci napravili pri tehničnem pouku. Člani kočevskega kulturnega kluba so vsem gostom dali v spomin na srečanje prvo Številko revije Kočevski razgledi. Gostje iz Doline so kočevske prosvetne delavce neuradno že povabili na povratno srečanje, ki naj bi bilo v Dolini 29. maja. VILKO ILC CERKLJE OB KRKI: NENEHNA AKTIVNOST Že od začetka leta naprej se v enoti Rada Japundžića vrstijo prireditve, ki so posvečene 30. obletnici osvoboditve. Garnizijski pdbor je pripravil obsežen in vsebinsko bogat Erogram aktivnosti. Veliki jubilej odo v glavnem proslavUi z delovnimi zmagami in nenehnim bojem za še večje delovne uspehe, s krepitvijo moralno-politične enotnosti in vsestranskim izpopolnjevanjem. Težišče vseh aktivnosti pa je v osnovnih enotali. Osrednje prireditve bodo na dan zmage, na dan vojnega letalstva in na dan mladosti. Likovnikom več pozornosti 28. aprila so ustanovili likovno skupino pri ZKPO Novo mest • Obseženo delovanje PO POTEH PARTIZANSKEGA KOČEVJA V okviru praznovanj 30-letni-ce osvoboditve in 30-letnice telesne kulture v Kočevju je te-lesnokultuma skupnost v sodelovanju s kočevskimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravila „Pohod po poteh partizanskega Kočevja44. Pohoda sc je udeležilo okoli 500 predstavnikov šolske mladine, tabornikov, lovskih družin in športnih organizacij. Na 12 kilometrov dolgi progi so pohodniki obiskali znane partizanske vasi v okolici Kočevja, v Konca vasi pa so organizatorji pripravili krajši kulturni program. Z. FAJDIGA Del sredstev, s katerimi razpolaga izvršni odbor ZKPO Novo mesto, bo v prihodnje namenjen tudi amaterski likovni dejavnosti, ki doslej ni bila deležna večje pTozomosti in podpore. Da bi se ta dejavnost razvijala kar najuspešneje, je bil že pred časom imenovan odbor za likovno dejavnost pri ZKPO, ki ga vodi Niko Golob. Odbor je že imel sejo, na kateri je sprejel delovni program. Njegova glavna naloga je skrbeti za raznovrstno delo likovne skupine, ki so jo ustanovili 28. aprila. DOKAJŠNJE RAZUMEVANJE ZA ŠTIPENDIRANJE Štipendiranje po samoupravnem sporazumu učencev in Studentov v sevniški občini poteka še kar zadovoljivo. Zaenkrat res še ni bilo mogoče izplačevati štipendij v povečanem znesku, izplačevanje pa vsaj poteka nemoteno. Gospodarske organizacije, razen nekaterih izjem, ki dolgujejo prispevke tudi še iz lanskega leta, v glavnem zadovoljivo nakazujejo denar. V tem mesecu pričakujejo tudi denar iz republiškega solidarnostnega sklada. Kot so sc odločili na seji podpisnikov minuli torek, bodo poslej vsa opravila o štipendiranju prenesli na ccljski Komunalni zavod za zaposlovanje. Zaenkrat je v skupino vključenih osem amaterskih likovnikov, toda pričakujejo, da se jih bo prijavilo še več. Na ustanovnem sestanku so člani sprejeli pravilnik skupine in delovni program ter za predsednika izvolili Nika Goloba. V široko zastavljen program so med drugim vključene samostojne in skupinske razstave članov, katerim se obeta, da bodo dobili manjši delovni in razstavni prostor v Studijski knjižnici Mirana Jarca; dalje, strokovna predavanja in skrb za likovno vzgojo, delo z mladino, povezovanje razstav likovnikov skupine z drugimi kulturnimi prireditvami ter ogledi pomembnejših razstav drugod in sodelovanje z likovnimi skupinami v okviru republiškega združenja likovnih skupin, katerega članica je tako postala tudi novoustanovljena skupina amaterskih likovnikov pri ZKPO Novo mesto. Med prvimi nalogami je pred novomeško likovno skupino priprava razstav v Dolenjskih Toplicah in Mirni peči ter sodelovanje na repub-hški razstavi. D. R. Na Vinici so 30. apT^a opoldne svečano sprejeli kurirčkovo pošto s pozdravi in željami maršalu Titu za rojstni dan, hkrati pa je šolska mladina' pripravila kulturno prireditev, ki sc je je udeležila tudi mladinska brigada iz Ljubljane, mesta herojev. Brigadiiji so šli po poti političnega vodstva NOV in POS in so ta dan prišli tudi na Vinico. (Foto: R. Bačer) FRANC ŠETINC JE SPREJEL VABILO OOLINCEV Krajevni skupnosti \'clik;i Dolina in Jcscnicc na Dolenjskem pripravljata za konec mcsoca skupno slavje v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Takrat bodo slovesno prerezali trak na dve!) cestnih odsekih, ki so ju razširili in asfaltirali. To sta odseka Mokrice Nova vas-Bregana in Nova vas-Velika Dolina. Prebivalci obeh krajevnih skupnosti ob slovensko-hrvaški meji se bodo 31. maja dopoldne zbrali na slovesnosti pred spomenikom padlim borctni v Bregan-skem selu, popoldne na cesti pod Mokricami, od koder bodo po asfaltu krenili na šolsko igrišče na Veliki Dolini. Tam bo zbrani množici spregovoril sekretar predsedstva CK ZKS 1'ranc Šetinc. Sledila bo akademija z nastopom brežiških pevcev, po kulturnem programu pa sc bodo udeleženci zbrali še ob tabornem ognju. Ce bodo domačini utegnili do takrat pripraviti primerno gradivo o razvoju dolinske in jeseniške krajevne skupnosti v minulih treh desetletjih, ga bodo natisnili v brošuri. Andrej Marinc: Prehiteli Italijo, blizu Avstrije Slovenija je danes na ravni srednje razvitih evr0^n. držav. Glede razvitosti posameznih oblik družbenega t ^ darda pa že presega marsikatero gospodarsko bolj r deželo. V vsem povojnem razdobju je SR Slovenija visoko stopnjo gospodarske rasti. To je tudi omogocabliav po nacionalnem dohodku na prebivalca, ki se upor _j ^ mednarodnih primerjavah, presegla sosednjo Italijo močno približala Avstriji. Uspešnost gospodarskega i^j potrjuje tudi poraba energije na prebivalca, ki je v ^eni precej višja kot v Italiji, vendar nižja kot^v Avstriji- v sektor gospodarstva ustvarja danes že blizu 90 0 družbenega proizvoda. Zaposlitev se je po vojni P0^vajec v dvainpolkrat in je danes zaposlen vsak tretji pre i ^j, Sloveniji. Tudi v tem je „skrivnost" za sorazmern standard naših delovnih ljudi. .. . n;ena Zlasti je bila po vojni dinamična rast industrije-^ proizvodnja seje povečala za 10-krat. Delež k™eCJstotkov> bivalstva se je od leta 1948, ko je znašal 50 o Q(j0ja zmanjšal na 17 odst., ob tem pa se je kmetijska pro povečala za dvakrat, tržna pa za šestkrat. Razvitejšo] dajejo Sloveniji tudi sodobnejše cestno in železa turistih je, nova ali bistveno modernizirana in razširjena sta- naselja, letalski in pomorski promet, zlasti pa *ntenLn0vaflj' novanjska izgradnja, kije omogočila nad 12 kv. m s ske površine na prebivalca. Danes je mladina v ce ^ ^ čena v osnovno šolanje, srednje šole obiskuje 45 visoki racije mladine med 16. in 19. letom, na vtšjit*1 . šolah pa študira že 10 odstotkov celotnega P^^T, tn,ce pr* (Predsednik IS SRS na nedeljski proslavi 30-ie slovenske vlade v Ajdovščini). Stane Dolanc: ... predvsem pa mora biti tlov* •e Moralni lik člana revolucionarne partije, ka vojno, Zveza komunistov, je bil vselej pomemben, rne ^ ^ njej in danes. Naša partija in še zlasti tovariš H ^ poudarjala, da mora biti komunist v vsakem pog VZH« vojak revolucije, torej borben, vdan, dosled * pošten, v vseh pogledih pravi borec. PredvseI?ra:0 za človek. Naši delovni ljudje upravičeno uPora?^ menij°v, Zveze komunistov bolj ostra merila. Prav tak mora biti komunist v vsem zgled. In prav un^ socia^L1 vrlina komunista je res v tem, daje prvi v.k°JU in t no samoupravljanje in da razume okoliščine, kotje^-tokove naših gibanj. Hkrati pa je s tem mišljen » ^ dejal tovariš Tito na kongresu, da komunist p ^ t0 n besede z dejanji. Kdor ni pripravljen in sPoSOiaSti će v Zvezi komunistov ne more koristiti, še z p funkcionarja. Če ne ravna tako, kot od njeg j^bi «, komunistov - in nekateri zares ne delajo ta > frafccio treba, temveč rovarijo, intrigirajo in celo žganj J y v0ds tvo - mu ne gre mesto v ZKJ, še zlasti Pa i^va# Glede tega ni bilo v naših vrstah nikoli čutiti o if (Sekretar Ik predsedstva CK ZKJ v p^0 vjuju v „Delu“ in ,,VUS“) Slike - hvalnice if4 -— ------------------------ Kobetova razstava v počastitev PraZ perta Dan pred 1. majem je bilo v Šentrupertu na Dolenjskem nadvse praznično vzdušje. 30. aprila slavi Šentrupert krajevni praznik, letos pa so praznovali še 30. obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. Osrednji dogodek letošnjega praznovanja je bila otvoritev raz.iave akademskega slikarja, univerzitetnega profesorja Borisa Kobeta -„Šentrupert v vseh letnih časih“. Avla v osnovni šoli je bila ob 18. uri nabito polna domačinov in obiskovalcev iz Novega mesta, Ljubljane in i/. drugih krajev. Prizadevni domači organizatorji so zelo dobro pripravili slovesnost. Po lepem slovenskem običaju so v znak gostoljubja vsakemu obiskovalcu na prsi pripeli rdeč nagelj. Najprej so domačini odnesli venec k spomeniku žrtvam fašizma in sc tako poklonili spominu vseli tistih, ki so za svobodo darovali svoje življenje. O umetniku Kobetu in njegovem delu je spregovoril dr. Emilijan Cevc. „Kobetove slike so dovolj zgovorne in govorijo saine,“ je na začetku dejal dr. (ćvc. Nato je orisal kulturni in umetniški pomen Mirenske doline, ki je polna kulturnih in umetnostnih prič. Pri opisovanju Kobetove življenjske poti je poudaril, da umetnikov rod izhaja iz Dolenjske in da je Kobe velik del svojega umetniškega dela posvetil tej deželi. akvarelov predst*jjjf 5^% ?5Sg:s%$ slikah nam F “J K«Ju* , slavo, je Sl° ^3Jpoi"c .f, pesmi. 1 ^ pr3vt' rtiu ^ ^‘ntrTkaia v ^anl' a ^ de potekal a. Kobe je Šentrupert in njegovo lepo okolico upodobil v časovnih nienjaVah. njegovih 33 olj in viti ,nežnih j, trtek, *i lis' ‘ prilogo- če sovražnik... bodne ® svo- nje tuifh pretrgalo bme-nekai Mislim, da je to gona Preveč ffiti ko ^ tridesetimi '^ila naša ^ ^ Takrat je Naša v plamenih. ^tiqe razkosana. U. ^ °‘^“Patoi]i so si jo razdeli- r ®iti rbkp » ^ ■’ ^ sW- Postaviti čm?rn^‘ pogumno °u. In po ro- smeF biti^^ ° ^‘koli ^eš kori ponižen, ne mednoEe kaT*-*?’ ^pa ^‘•se J® potrebno bo- ^ nien^flu Naša KP P^^’iagali k zvezda sta pa še veliko ^Kov in otrok ena wmo Snala na- ljubezen 7^0. kijih čak^ ? Zaradi teca S a ^ uprejo. ‘Iržava. danes svobodna !^va. Naj vo!m spoštovana J® znan po Tito svetu kot velik med dS" ■ ^ ^ako stra?n v svetu. S®8^jS°i*^‘‘°>ko.bime ^eljanje! Telt ^®^bnikov in S^°2«odi Mo?H ‘^^^Sa dne bliža vsak ki si želim, da bi £^je, da bi 5 tujcem, S^°- Bila ie v y®že na to jašlf* ,”®Pad6v zara^^ zgodovini Ste^8'.Crta’J'>*'evo. di 'f "' lamo, A Imamo mA,s imamo ra- Pe^*^...,« fnam vsem * is i»°" W»>čič'^' ■"“* *isDS®^'i”o u'l'"' "“''Oj-j® vamS^^en skrvio^n^ zemlje, zavetimi. ^ ne ’,^°Jega J®'Jujega noče-«»ovor^dina. M; noce- . —Novo mesto Še enkrat: »Srečanje je mimo« Srečanje je mimo. S tem naslovom je bil v eni zadnjih številk Dolenjskega lista objavljen članek brez podpisa. Zato piscu ne morem osebno povedati, kar bi mu rad. Poslužujem se lista, ne v opravičilo, ampak za kratko pojasnilo morda nevednežu. ne žrtvuje del svojih gledaliških kvalitet? Če se je odločil za „prežive-lo“ delo z dvajsetimi ali še več igralci, je dobro vedel zakaj. Tudi imena in naslovi so velikokrat važni. V mnogo lažjem položaju so tisti, ki gredo na oder s petimi ali šestimi že izobraženimi in rutiniranimi igralci. Premore jih gotovo vsak kraj s količkaj večjo gledališko dejavnostjo. Z njimi sc je mnogo lažje trkati po prsili glede izbire kvalitete, vzgoje kadra itd. Naj dodam še materialne dobrine podjetij, od garderobe do scene itd. Vsega tega režiser z dvajsetimi in več ljudmi, ki želijo postati igralci, nima. Dajatve za tako velik kolektiv so neprijetne, poleg tega pa jih „poklicniki“ obvozijo. Je pač makadam . . . Večji del vlog je bilo zaupanih delovni mladini, da ji je bila tako pripravljena pot na odrske deske. Potrudili smo se v okviru naših, za gledališko dejavnost nemogoč ih razmer, napraviti, kar se je napraviti dalo. Za vse to seveda ne pričakujemo lovorik. Gre za prosto in preprosto improvizacijo. Če je tiste, ki 50 si jo utegnili ogledati, razveselila naša predstava, jim gre hvala za priznanje. In če kdo misli, da smo potrebni kritike, naj nam pokaže, če že ne more drugače pomagati, kako naj bi bolje delali v opisanih razmerah. Borci so revolucionarji Na občnem zboru so si borci KO ZB Novo mesto za levi breg zadali vrsto nalog Upam, da smo ustregli enim in drugim; prvim zato, ker smo jim pripravili veder večer, in drugim zato, ker smo jim dali priliko za temeljito kritiko. Nikomur- tega ne bomo jemali v zlo. Će nas bodo primerjali s potujočimi komedijanti, ki nimajo drugega namena, kot da z veseljem igrajo in zabavajo delovnega človeka, s^ bomo počutili zmeraj le počaščene. Režiser igre „DESETI BRAT“ BORIS PŠENIČNIK Rtšena vprašanja Stanovanja in hrana za-poslenih v JLA urejena Še nedolgo tega so se starešine in civilni uslužbenci v JLA borili s stanovanjskimi vprašanji. Mnogi so več let živeli loče.no od družine, samci pa so bili prisiljeni, da so stanovali tam, kjer so pač dobili streho nad glavo. Po letu dni iskanja rešitev je vse krenilo na boljše. Vsi starešine so preskrbljeni z dostojnimi stanovanji, neporočeni pa so dobili udobne garsonjere ali enosobna stanovanja, odvisno od delovne dobe. Predsednik sindikalne organizacije Milan Gorenc in sekretar stanovanjske komisije Vukašin Tomovič sta lahko upravičeno zadovoljna, saj so vsi delavci sindikalnih organizacij, zaposleni v JLA, dostojno nastanjeni. Neporočeni nimajo problemov s hrano. V kasarni „Milan Majcen“ dela menza, kjer se lahko hranijo po dostopnih cenah. Z rešitvijo teh dveh vprašanj, ki vplivata na osebni standard zaposlenih v JLA, se je ponovno potrdilo pravilo: V prvi vrsti velja naša skrb človeku in izboljšanju njegovega osebnega in družbenega standarda. L. D. Da bi letošnje jubilejno leto ob 30-letnici osvoboditve ostalo občanom kar najbolj v spominu, so suhorski mladinci s pomočjo OK ZSMS Metlika in metliškega sindikata pripravili zanimivo proslavo, ki si jo je ogledalo okoli 300 občanov. Na sliki: mladinci in mladinke, Id so jih sprejeli v teritorialne enote, pred zaobljubo. (Foto: J. Pezelj) Huda kri okoli postaj« Pojasnilo o avtobusnem postajališču v Starem logu Borci morajo biti še naprej revolucionarji! S temi besedami lahko strnemo potek občnega zbora KO ZB Novo mesto za levi breg, ki je bil 23. aprila v sindikalnem domu in se ga je udeležilo več kot 100 članov. V svojem poročilu je predsednik Lado Avsec poudaril, da je bil dosedanji odbor zelo aktiven, čeprav nima svojih prostorov. Za to se ima odbor zahvaliti terenskim delavcem, ki so navezali stik s člani. Na območju te krajevne organizacije ZB je okoli 250 članov, ki postajajo vse starejši, zato je odbor obiskoval ostarele in zapuščene in jim pomagal. Za vnaprej je predsednik nakazal vrsto novih nalog, posebno glede or- ganiziranja pogrebov, urejevanja spominslah obeležij, zi'avstvene za-' ščite, prenašanja borbenih tradicij na mladino. Izražena je bila misel, da morajo biti borci še naprej nosilci revolucije in opozarjati na najrazličnejše napake in protestirati proti temu, da nekatere socialistične države omalovažujejo naš revolucionarni boj med NOB. Borci so sklenili, da bodo svojo dejavnost prenesli tudi na KS, SZDL, mladino itd. Zahtevajo, naj se v republiki izenačijo priznavalnine, zdravstvena zaščita, \še posebej so pohv^ili ustanovitev zdravstvenih ambulant za borce in zahtevali, da le-te dobijo tudi sosednje občine. ' v MARJAN TRATAR - UCO TRIM KABINET V enoti Rada Japundžiča’posvečajo telesni pripravljenosti starešin in vojakov veliko pozornost. Ob jutranji telovadbi je v načrtu fizičnega usposobljanja tudi dvakrat ali po možnosti tudi večkrat na teden organizirana vadba. V ta namen so uredili kabinet za trirn, ki je sicer majhen, toda opremljen z najsodob-neišimi napravami za utijevanje telesne pripravljenosti. Delo v kabine--tu vodi Peter Sokolović, ki skrbi tudi za vzdrževanje opreme in daje nasvete marljivim uporabnikom tega kabineta. D. M. Dosedanja avtobusna postaja v Starem Logu v občini Kočevje je bila skoraj na koncu vasi, pri gasilnem domu. Prostor je bil primeren za ta del vasi in za sprejemanje pošte, za ostali del vasi pa ne in zlasti ne za sedanjega gostilničarja Franca Robido. Novo postajališče je pri trgovini, je zelo blizu gostilne, vendar bi gostilničar rad, da bi bilo prav pri gostilni. Začel je celo zbirati podpise, naj bi se avtobus ustavljal pred njegovo gostilno. 29. marca smo imeli sejo delegacije in sveta KS, da bi razen drugih vprašanj obravnavali tudi zadevo okoli spremembe avtobusne postaje. Vprašanja nisifio dokončno rešili, ker sta se dva delegata močno sprla, in to Franc Robida in Pavle Krmelj, zato smo sejo zaključili. . Do končne rešitve o postajališču je prišlo z dogovorom med SAP in svetom KS Stari Log, da avtobusi v bodoče ustavljajo pri trgovini, kjer je že postajališče za šolske otroke in je tudi najbolj primeren prostor glede na varnost prometa. Šoferjem, sprevodnikom in potnikom, ki so potrebni o'krepčila v gostilni, ne bo težko stopiti v gostUno pri Francu Robidi, saj je Ic-ta oddaljena le okoi) 50 m od nove avtobusne po^tjjo. Menim, da način, kot je zaiK'v-,' •• svojem interesu začel reševati 1 Robida ni pravi, saj je brez dogon i. in že po zboru občanov začel zbiiat! podpise, kje naj bi bila postaja. Šc manj pa je dopustno, oziroma jo celo sramotno, da njegov sin grozi starejšim članom in delegatom s pre-‘ tepanjem. Vprašam se, ali je to vzor in ^led za ostale mladince: Želim poudariti le, da imamo zbore občanov in druge sestanke zato, da tam skupaj rešujemo naše skupne probleme in pomagamo posamezniku, 'če je treba. Vendar v naši socialistični družbi ne moremo dovoliti, da bi bili interesi posameznika pred interesi skupnosti. Za zaključek naj povem še, da bo krajevna skupnost v kratkem uredDa streho na avtobusni postaji, da ne bo treba čakati avtobus pod milim nebom ali v gostilni. MARTA TROHA tajnica KS ^Stari Log I-ICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana, DNE 18. MAJA 1975 / 4 Najprej o „preživelosti“ (kot navaja članek) Jurčičevih povesti Deseti brat in Domen. Ne vem, ali misli piscc samo dramatizaciji. Ne želimo zadrževati našega gledališkega razvoja, o katerem je bilo zadnja leta veliko kritike glede izbora del; kritike predvsem na račun zastarelosti do višje kulturne ravni in umetnosti. Toda trenutno nismo producenti takega ali boljšega. Boljši kot nov je včasih star čevelj, nategnjen na novo kopito. Vprašanje je samo, kdo je izbiral in izbral kopito, kakšno in kako ga je potem krojil in cenil. To je tisto, kajti z novitetami imamo še zmeraj precej smole. Pri prostovoljnem delu amaterskega gledališča so potrebni ljudje, ki imajo radi gledališko umetnost, ki jim je oder prešel v „meso in kri“, ki živijo in se žrtvujejo zanj. Gledališče ni račun nitiv zakon, ki ne pozna sprememb, ampak je živa tvorba v nenehnem gibanju z enim samim ciljem: približati se človeku tako, da ga bo dojel in razumel. Dokaz za to so polne dvorane v krajih, kjer sc gostuje z kdove kolikokrat prebranimi Jurčičevimi povestmi. Režiser je v amaterskem gledališču navadno dramaturg, organizator in še kaj..On sam se zato odloči o „preživelosti" dela in ostalih kvalitet. Kadar se odloči, da bo začel delati z mladimi, ki želijo postati igralci, stori to po lastni volji. Ali s tem o^b^^ica Lju^j' ^ blago^a 19?5 prodajala na Javni dražbi ! 3CnJu?St0rih TVD PARTIZAN v Ljubljani, Ca ^to 17 c ^ °staleea hi * maia s pričetkom °b 8. uri. ?• 1975 oh o a z vPlačilom kavcij bo možen samo v / Jub,jana H*i ^do ure “» od 14. do 17. ure v f Vh M BUga Vhod z Letališke ceste. Kl>o ' M zajeta . - Zač. cena i’f J'!*«*£** l90nection. PoškoH72 35-000 >5 ISfift 190 D’ Pošk°dov^ ?S’ 1972 30-000 5 Sl S.4&1". 196 965 25 000 R ^te^0. a r> n> 1977 * 25.000 i S* J* & 190 natsun 120 v in h i- 18-000 4 1 ‘S^«?fkten, iy96Vel1' 1974 16-000 \t llSr^ona^o^a, 196? • 15-000 j' 17 m00-nevozen iQ7n 15*000 i Ta,S 1800 ?' ,zaleten 197n 70 15.000 ^ !fe^u,n®V'Sen 195656 6'000 6 l:8oo dt 'V^ljoo *17m 1QAC 6.000 ‘A «88 v . n*!962 5.000 ^ 5.000 'J 35. Ford Cortina 1600 XL, reg. mot., 1974 5.000 36. Peugeot 404, nevozen, 1966 4.000 37. Opel Rekord, nevozen, 1966 4.000 38. Ford Taunus 17 M, zaleten 1966 4.000 39. Audi 72, zaleten 1967 3.000 40. Ford Taunus 17 M, nevozen, 1964 ^ 3.000 41. Ford Taunus 17 M, zaleten, 1966 3.000 42. Kabina za tovorni avto Mercedes, - 3.000 43. razno blago (deli motorjev in mopedov), - 3.000 44. Opel Rekord, zaleten, 1964 2.000 45. VW 1200, zaleten, 1959 2.000 46. Fiat 850, reg motorja, 1969 2.000 47. Fiat 1500, nevozen, 1966 ' 2.000 48. blok motorja Opel Ascona,št. 16-0052290 in menjalnik Opel, 1969 1.200 49. Opel rekord, zaleten, 1962 _ 1.000 50. motor VW 1200, št. 6402307, 1965 1.000 51. motor Renault 4 z menjalnikom št. 014410, 1968 1.000 52. motorno kolo Puch 125 cem, 1967 1.000 53. motor Opel rekord, št. 15-0081398, 1966 1.000 54. motor VW 1200, št. D-004579, 1966 1.000 55. motor BMW 1600, št. 1850947, 1969 1.000 56. motor VW 1300, št. F-l 281964, 1968 1.000 57. motor VW 1200, št. 195265,1965 1.000 58. motor opel kadett, št. 11 S-0101627, 1970 1.000 PONOVNO NA JAVNI DRAŽBI 59. MGB, poškodovan, 1800, 1966 30.000 60. Ford Capri II XL, reg. motorja, 1974 30.000 61. Mercedes 190 S, nevozen, 1962 20.000 62. plinski bojler junkers, 15 kkal, 1974 13.000 63. Audi 72, nevozen, 1966 . 10.000 64. Alfa Romeo Giulia 130 TI nevozen, 1968 * - 8.000 65. VW Combi, nevozenv 1958 7.000 66. Zaporožec, nevozen, 1972 - 8.000 67. Renault 16, nevozen, 1968 8.000 68. Ford 17 M Caravan, zaleten, 1970 8.000 69. Fiat 1500, nevozen,1968 5.000 70. Citroen 2 C V 6, nevozen 1967 5.000 71. VW 1200, nevozen 1955 5.000 72. Ford Cortina, nevozen, 1964 ‘ 5.000 73. NSU Prinz, zaleten, 1963 5.000 74. Ford Merčury, zaleten, 1970 3.000 75. Chevrolet, zaleten, 1962 5.000 76. Stmca 1000 GLS, reg. motorja, 1969 4.000 77. VW 1200. nevozen. 1961 4.000 78. Peugeot 404, zaleten, 1964 4.000 79. VW 1200, nevozen 1962 4.000 80. Simca 1300, zaleten, 1965 4.000 81.17 sodov Solvent nafte 120 stopinj celzija, , 3.500 82. VW 1200, nevozen, 1959 3.000 83. Opel Rekord, zaleten, 1965 2.000 84. Fiat 1500, nevozen, 1963 2.000 85. 142 parov delno poškodovanih drsalk 1.500 86. Opel Kadett Coupe, reg. motorja, 1970 1.000 87. motor Opel Rekord, št. 15-0149578, 1969 500 Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bomo objavili na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. (Med ostalim blagom bomo prodajali tudi večjo količino bele tehnike-oljne peči, plinske bojlerje, pralne stroje, plinske štedilnike in keramične ploščice). Vse blago objavljeno v tem oglasu in ostalo blago bomo prodajali v nedeljo 18. 5. 1975. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci javne dražbe morajo v soboto dne 17. 5. 1975, kije določena za ogled blaga, plačati še 10% kavcijo začetne cene pri blagajni carinarnice Ljubljana v hali ED, predstavniki OZD pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svoje delovne organizacije. Najmanjša kavcija za ostalo blago in avtomobile je 500 din, najmanjši dvig je din 50. Dogovarjanje kupcev med potekom dražbe ni dovoljeno in lahko komisija, ki vodi dražbo, takega kupca odstrani iz dvorane. Oznaka reg. motorja in reg. karoserije pomeni, da bomo za kupljeno vozilo izdali potrdilo samo za registracijo motorjev in karoserije. Vsak kupec avtomobila oz. motorja mora ob prevzemu - isti dan na svoje stroške izvršiti’ eventualno vtisnjenje šiferskih št. motorja ali karoserije^ pri podjetju Viator, odsek za tehnične preglede v Ljubljani Prodano blago bomo izdajali iz carinskega skladišča po naslednjem razporedu: V ponedeljek, 19. maja 1975, ne bo izdaje blaga, v torek, 20. maja 1975, izdaja od zaporedne številke 1 do 45, v sredo 21. 5. 1975 izdaja od zaporedne številke od 45 do zap. št. 87, v četrtek in'petek pa bo izdaja blaga za zamudnike in ostalih številk. Zadnji rok za plačilo in dvig kupljenega blaga je petek 23. 5. 1975. - Carinarnica Ljubljana prodaja blago na dražbi po klavzuli „Ogledano-kupljeno“ in po prevzemu blaga ne upoštevamo reklamacij glede kvalitete in kvantitete blaga. Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu št. 44-578 interna 52 od 11. 5. 1975 dalje. IZ CARINARNICE LJUBLJANA št. 8962/1 Inles v gosteh drugič ob točki v 17. kolu SRL zmagali Sevničani in Brežičanke • Inles še vedno prvi v derbiju 17. kola v slovenski rokometni ligi so Ribničani gostovali v Slovenj Gradcu in prvenstveno srečanje izgubili. Sevničani so v Ptuju zmagali, Liščanke doma močno izgubile, Brežičanke pa v gosteh prepričljivo osvojile nove točke. Košarkaiii v prvi slovenski košarkar^ ligi A so včeraj odigrali tretje kolo. Vse tekme do sedaj so dokazale, da so se ekipe na'novo tekmovalno sezono dobro pripravile, kar obeta kvalitetno košarico. Poznavalci napovedujejo, da imajo v letošnjem prvenstvu največ možnosti za prvo mesto ekipe Ilinje, Triglava in Kovinotehne. Na sliki: trenutek s prvenstvenega srečanja med Beti in Ilirijo. Z malo več športne sreče bi Metličani lahko zmagali. (Foto: J. Pezelj) SLOV. GRADEC -INLES 27 : 23 Ribničani so tokrat gostovali pri izredno razpoloženi ekipi. Domači rokometaši so ob podpori 800 gledalcev začeli zelo silovito, Inlespvi igralci pa so se u^cšno branili in celo povedli. Skoraj ves prvi polčas sta sc ekipi menjavali v vodstvu in prvi del dobrega in zanimivega srečanja so dobili domači igralci. V 43. minuti so Slovcnjgrajčani povedli z dvema zadetkoma (19:17) in od takrat dalje so bili stabo v vodstvu. Pri gostih so dobro zaigrali Šilc, J. Kersnič in Andoljšek. INLES: I. Kersnič, Abrahams-berg; Mikulin 4, S. Kersnič 1, Sile 5, Andoljšek 3, Ambrožič 1, Tanko, J. Kersnič 6, Žuk, Radjč 3. DRAVA-SEVNICA 29 : 33 Okoli 200 gledalcev je bučno spremljalo prvenstveno tekmo, v kateri so domači rokometaši želeli zmagati za vjako ceno. Sevničani so se silovitim napadom dobro upirali in izkoristili vsako možnost za zadetek. K odmoru sta ekipi odšli z neodločenim rezultatom. V nadaljevanju so domači nadaljevali z grobo igro, pa ludi sodnika sta z neobjektivnim sojenjem povzročala nedisci- §linirano igro. Ob koncu srečanja so cvničani zaigrali mirno in s točnimi meti zasluženo osvojili dve novi točki. SEVNICA: Možic, Krištofič, Simončič 2, Vertačnik, Jurišič l, -Bizjak 1, Svažič 11, Koprivnik 1, Doblekar 7, Sumej 10, Gologranc. Karlovac: Keržan na 200 m 21,9 Na mednarodnem atletskem mitingu dobri rezultati Novomeščanov Na prvem letošnjem velikem tekmovanju v Karlovcu, kjer bodo avgusta mladinske balkanske atletske igre, so novopie^ atleti v konkurenci avstrijskih in najboljših jugoslovanskih atletov dosegli nekaj dobrih rezultatov. Največji uspeh je dosegel Vane Keržan, ki je po izenačenem osebnem rekordu na 100 m (11,0) z veliko prednostio zmagat v svoji skupini v teKu na 200 m in dosegel izvrsten rezultat 21,9, kar je.letošnji najboljši mladinski rezultat v državi. V članski konkurenci je tako skupaj z Grošeto (Mrb) delil 2.-3. mesto. Keržan je dokazal, da se je letošnjo IGRALCI TENISA, POZOR! Novome^ teni^ klub bo imel 9. maja ob 18. uri v gostišču na Bregu občni zbor. Vabljeni vsi igralci tenisa. zimo kljub krajšim odmorom dobro i)ripravil in lahko računa na ude-ežbo na Balkanskih atletskih igrah v več discipUnah (200 m, 400 m, štafeti). -* Tudi ostali atleti - mlajši in starejši mladinci - so izboljšali svoje SPET RALLV V sodelovanju z AMD Ribnica in Cericnica ter ZSaM Kočevje in Cerknica bo ob dnevu šoferjev, 13. julija, organiziran tradicionalni rally „Riko 75“, ki se bo letos točkov^ za prvenstvo „Štajerska 75“. Obe AMD in ZŠAM bodo sodelovali pri izdaji biltena, v katetem bo prikazana dejavnost teh društev oziroma združenj. Zaključna prireditev bo v Kočevju, kjer bo tudi cilj rallyja. F. Ž. rezultafe in sc prepričali o koristnosti 7 do 8 kratnih tedenskih treningov, ki sojih imeli letošnjo zimo. V teku na 400 m je Jani Rajer dosegel 51,9. Rafko Križman je na 400 m tekel dve desetinki sekunde bolje od osebnega rekorda: 53,4. 16-letni Rafko Kapš je osebni rekord na isti razdalji izboljšal za celo sekundo: 55,6. V teku na 100 m sta 16-letna Toni Kraševec in Milan Štupar tekla 11,8 (Kraševčev osebni rekord) in 12,1. Na 200 m je bil Stupar s 24,0 za desetinko pred Kraševcem, ki je svoj rezultat na tej progi izboljšal za več kot pol sekunde. J. PENCA LISCA - BRANIK 15 : 25 Branikovc igralke, ki doslej še niso izgubile prvenstvenega srečanja, NOVOMEŠKI PARAPLEGIKI TRETJI V soboto se je v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani začelo tekmovanje paraplegikov za memorial Bojana Hrovatina. To je bilo že šesto tekmovanje paraplegikov, katerega so se udeležUi tudi invalidi z Dolenjskega. 45 tekmovalcev seje pomerilo v šestih atletskih disciplinah in v košarki. Nekateri rezultati: moški-atletika, II. kat^orija: 1. Okoren (Šentrupert); rv. kategorija: 2. Gorenc (Sevnica), 3. Koščak (Višnja gora); ženske: II. kategorija; 2. Brus (Ponikve); košarka: Novo mesto — Ponikve 16:6, Društvo paraplegikov Ljubljana - Ponikve 20:10, Novo mesto - Ptuj 12:2, Ponikve — Velenje 8:24, Kamnik — Novo mesto 12:16, Ponikve - Ptin 8:10, Novo mesto - Velenje 16:6. Vrstni red: 1. Velenje 10 točk, 2. Društvo paraplegikov Ljubljana 8, 3. Novo mesto 6, 4. Ptuj 4, 5. Kamnik 2, 6. Ponikve. so zmagale tudi v Sevnici. V,prvem polčasu so . domače igralke ob navijanju 15'0 gledalcev vodile že s 7:4, vei.dar niso znale obdržati prednosti. K odmoru so Branikove igralke odšle s točko prednosti. V nadaljevanju so domačinke popolnoma popustile in kljub slabi igri Mariborčank močno igubile. feisca: M. Plazar, D. Plazar 3, Stanič 1, Kovač, Rugelj 2, Mejak 1, Popovič 2, Pesjak, Etvart, Žveglič 6 in Pfeifer. E. R. BOREC - BREŽICE . 17 : 26 Brežičanke so tokrat gostovale pri petouvrščenih igralkah Borca. Gostje o dobro igrale predvsem v prvem polčasu in so dosegle kar 15 zadetkov. V nadaljevanju so Brežičanke nekoliko popustile in domače rokometašice so lahko ublažile katastrofalen poraz. Brežice; Iliibcrnik, Stauber 1, .Boh 6, Dimič, Zakšek, Rožman 9, Vugrinec, Lipg 10, Levačič in Gabrič. DOBREPOLJE IN STOPIČE Področnega prvenstva osnovnih šol v rokometu za pionirke in pionirje se je udeležilo 12 ekip iz petih občin. Pri pionirjih so se v finalu pomerile ekipe iz Metlike, Dobrepolj, Stopič, Novega mesta, Šentruperta in Semiča. Po zanimivih in dokaj izenačenih tekmali so prvo mesto osvojili Dobrepoljčani. SJede: Metlika, Novo'mesto (OS Katja Rupena), Stopiče, Šentrupert, Semič. Pri dekletih, ki so se izkazala s precej boljšim rokometom, so zmagale rokometašice iz Stopič. V finalu so se pomerile z vrstnicami iz bršlinske osnovne šole, ki so dokazale, da se da s trdnim delom kmalu napredovati. Vrstni red; Stopiče, Bršlin, Grosuplje, Mirna, Metlika in. Dragatuš. KRMELJ — V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige so v Krmelju gostovali rokometaši iz Šmartnega in kljub vodstvu domačih (11:2) tekmo igrali neodločeno 19:19. (B. D.) Trije diamanti za Novo mesto V 4. dneh: srebrna C, trije pogoji za diamantni C, državni rekord itd. Sodražani v prvo ligo? Novomeščani izpadli, poslej v drugi ligi Ugodno vreme je pretekli teden omogočilo slovenskim jadralnim letalcem dosežke, kakršnih še nismo zabeležili v Jugoslaviji. Priložnost so izkoristili tudi dolenjski piloti in si nabrali prve letošnje kilometre ter vrsto pogojev za jadralske značke. Kar je doseglo pet ali šest novomeških jadralcev v nekaj dneh, je več kot kdajkoli prej v celem letu. Tudi v zadnjem kolu prve re-publiice namiznoteniške lige so Novomeščani ostali praznih rok in so skupaj z igralci Prestranka izpadli iz najkvalitetnejše slovenske lige. Iz področne ljubljanske lige so izpadli tudi Ko-čevaiji. NOVO MESTO -LJUBLJANA 0: 5 V «18. kolu republiške lige so v Novem mestu gostovali Ljubljanča- 11. maja »Na kolo za zdravo telo« Akcija trim „Vsi na kolo za zdravo telo“, ki je lani odlično uspela, se tudi letos nadaljuje. Preteklo leto se je kolesarskih sprehodov v naši republiki udeležilo kar 15.000 občanov, organizatorji pa pričakujejo letos še enkrat toliko kolesarjev. Novomeško kolesarsko dru-š^o, ki je že lani uspešno organiziralo podobno akcijo, se je odločilo, da bo „Kolo — zdravo telo“ pripravilo tudi letos. Da bi se akcije udeležilo kar največ občanpv, predvsem zaposlenih in upokojenih, bo društvo ' še enkrat poskrbelo za praktične nagrade. Dobili jih bodo: šola ali kolektiv, ki bo poslal na-priredi-tev jiajveč svojih članov, naj-st^ejši in najmlajši udeleženec, vsi pa bodo dobili 'trimskc nalepke. Vsi, kateri bi radi kolesarili, se zberite v nedeljo, 11. maja, na Loki na rokometnem igrišču. Start bo od 10. do 11. ure. Kolona bo krenila na 25 km dolgo pot proti Ločni, Otočcu in se skozi Ratež vrnila na Loko. Da bi akcija kar najbolj uspela, se vsi tisti, ki sc je boste zagotovo udeležili, oglasite v pLsami ObZTK Novo mesto, na OS Grm in OS Katja Rupena, kjer boste dobili kontrolne kartone. ni, ki so v tem prvenstvenem srečanju morali zmagati. Ce ne bi, bi izgubili možnosti za dvoboj z igralci „Kajuha**, ki bo odločil o podprvaku republiške lige. Drugo moštvo v ligi se bo namreč na kvalifikacijah potegovalo za vstop v drugo zvezno ligo. Zato so gostje igrali izredno borbeno in so Novomeščane premagali s 5r0. Rezultati; Žabkar - Ke-rec 0:2, Somrak - Miklen 0:2, Kapš - Derganc 0:2, Somrak - Kerec 1:2, 2abkar - Derganc 0:2. S tem porazom so Novomeščani pristali na zadnjem mestu z istim številom osvojenih točk kot Prestranek, obe ekipi pa bosta v prihodnji sezoni, nastopili v drugi republiški ligi. SODRAŽICA-SALONIT 5 : 3 Tudi v zadnjem kolu II. iilovenske lige zahod so Sodražani potrdili zanesljivo igro iz prejšnjih kol in še enkrat brez težav zmagali. Gostje iz Anhovega so sicer vodili s 3:2, ko pa sta se razigrala Mrgole in Lovrenčič, je bilo jasno, da so Sodražani osvojili odlično drugo mesto. Sedaj Sodra-žanom ostaja le upanje, da bo katc i izmed slovenskih ligašcv uspel na kvalifikacijskem turnirju za drugo zvezno ligo-zahod, ker bi v tem primeru igrala še eno tekmo za izpraznjeno mesto v prvi republiški ligi. Rezultati: Gašperič - Tomažič 1:2, Mrgole - Lužnik 2:1, Lovrenčič - Peršič 0:2, Mrgole - Tomažič 2:0, Gašperič - Peršič 1:2, Lovrenčič - Lužnik 2:0, Mrgole Perišič 2:0, Lovrenčič - Tomažič 2:1. T. JORAS KOČEVJE - ZALOG 1 : 5 V ponovljenem srečanju za obstanek v ljubljanski področni ligi so Kočevaiji doživeli poraz. Gostje 'z Zaloga pri Ljubljani so bili boljši in so zasluženo premagali domačo vrsto. Kljub temu Kočevarji upajo, da bodo ostali v tej ligi. Ce bi uspelo igralcem iz prve lige na kvalifikacijah za drugo zvezno ligo, bi kočevska ekipa lahko tudi v prihodnji sezoni nastopila v področni ligi. Z. F. Uspehom botrujejo v primerjavi z lanskim • letom urejene razmere od novega letališča do vlečnega letala, od resnih priprav na sezono do smotrne .uporabe razpoložljivih letal. Tako sta pilota Srečko Kotnik in Jože.Barbo že izpolnila pogoje za srebrni C na domačem letališču s preletom v Ljubljano in nazaj, s potrebno relativno višino in s 5-umim neprekinjenim jadiranjem. Višino za nogomet ELAN -BELA KRAJINA O : O V derbiju ljubljanske podzvezne > nogometne lige sta se v Novem mestu pomerili najboljši enajsterici v ligi. Prvenstveno srečanje sije ogledalo več kot 300 glcdalcev, ki so videli zanimivo in tipično prvenstveno tekmo, žal pa nobenega zadetka. Prav gotovo moramo pohvaliti oba vrataija, ki sta se izkazala z odlično obrambo. Po tej tekmi je na prvem mestu šč vedno ekipa Bele krajine. VODICE - RIBNICA 4:2 V prvenstveni tekmi l. razreda ljubljanske conskc nogometne lige so Ribničani gostovali pri enajsterici Vodic in srečanje izgubili 4:2. Gostje so slabo igrali in so zasluženo izgubili. Zadetek za Ribnico je dosegel Ilojč, drugega pa nespretni domači branilec. RUDAR SE BO PREDSTAVIL Kočevski nogometaši so prav letos dosegli svoj ■ največji uspeh: v tekmovanju za jugoslovanski pokal so premagali Usnjaija in se uvrstili v zfiključni del na področju ljubljanske podzveze. 'l aKo se bodo te dni pomerili z dnigoligašem Rudarjem. O datumu tekme bodo vsi ljubitelji nogometa še pravočasno obveščeni. KOČEVJE - IHAN 1:1 Čeprav so imeli Kočevarji terensko premoč, je niso znali izkoristiti. Po ločnem Kopačevem strelu so domači sicer povedli, toda gostje so nekaj minut pred koncem izenačili. Izkazali so se Palavra, Nekič in Kovač. Gledalcev je bilo 400. srebrni C je dosegel tudi Rudi Rozman. Hkrati p^ imamo dve jadralni letali s posadko, ki sc m&nja na republiški al^ciji za doseganje vrhunskih rezultatov v Lescah na Gorenjskem. Akcija pomeni tudi izbor naših tekmovalcev za republiško in državno prvenstvo, ki se bosta začeU 17. maja v Celju. V izredno ostri konkurenci bosta nastopila dva novomeška jadralca. Poleg na akciji preletenih kilometrov sta se odlično postavila pilota Belizar Keršič in Iztok Pekolj, ki sta vsak v svojem letalu v soboto Erejadrala „slovenski trikotnik** esce-Maribor-N. mesto-Lesce (304 km) ter tako osvojila zahteven pogoj za diamantno značko jadralnega pilota. Se zlasti velja omeniti našo jadral-ko'Cvetko K. — Belinovo, ki je 30. april?, kot prva Jugoslovanka obletela trikotnik 300 km ter tako postavila nov državni rekord. S tem si je priborila drugi diamant na svojo zlato C značko. Za celo diamantno značko mora napraviti še prelet 500 km. Do zdaj v Jugoslaviji še nobena ženska nima diamantnega C, vsega skupaj pa imamo pri nas samo 14 takih značk. Lani je edino diamantno značko za Jugoslavijo osvojil Jaka Smid iz Novega mesta. Novomeški jadralci so v teh nekaj dneh preleteli 2771 kilometrov, kar je več kot tretjina njihovega letošnjega delovnega načrta. Ce vemo, da so za lani načrtovali 6000 km, preleteli pa so jih le 4859, lahko toliko bolj z veseljem pričakujemo izpolnitev letošnjega programa. V dolenjskem prvenstvu jadralnih pilotov, za katerega velijo samo starti iz novomeškega letališča, vodita Jože Barbo in Alojz Novak s po 114 preletenimi kilometri, tretji je Srečko Kotnik s 87 km. m. Motokros: 8000 obiskovalcev -■■■ - y Črnomaljčan Aljoša Satošek Je bil četrti Idealno vreme in privlačnost motokrosa sta privabila več kot 8.000 ljubiteljev športa v Dragovanjo vas pri Črnomlju, kjer je bilo 1. maja že tradicionalno državno prvenstvo za nagrado Bele krajine. Prvenstvo so popestrili tudi udeleženci iz Danske in sosednje Avstrije. V kategoriji do 50 ccm so bili najboljši Branko Mežnar ( Tržič), Janez Dolžan , ^vicJ - TCP 3:0, Rosalnice - , ^ 5:3, Krasineč-Božakovoi^, voteks - Gradac 0.3, vjs Radoviča 0:7, TGP ~ o.n N0'0-0:3, Slamna vas - Suhor», . teks - Krasinec 3:4, B ^ v Beti 3:0. Odigrah so tud1 d()0 šahu: zmagala je Slamn ’^vicA pa Gradac, Krasincc i (M. B.) KOČEVJE - 3:1 ! viiRke ^ 1' V nadaljevanju H. t so v Kočevju gostovale ig» | kurja in prvenstveno ^azbu# bile s 3:1. Srečanje je bilo vo, le v zadnjem „Ag 1 no treningu, ko so 50: j zmagale kar 15:1. ,^opin, j stik. Lapuh, Stopar, ; Curl, Volf, Bončina, Vesei , Z. F. KAJ, KJE, KDO? ^ V 18. kolu slovel * pubUške rokometne s ^ ženske bodo ®re^, 2 & ma igrale z vrsto Iz ofj gje- bro igro m ob p V ^ dalcev bi lahko dosegi^ go. Liščanke bod°..J^ gostovale Pn ne0dl o* Usnjaija. Napoved" ^ čen rezultat - bi bil ničanke uspeh. CgVJlI V moški ligi b^eVtaši J d gostovali rok y Slovenj Gradca- itf bodo Sevnicam vse in poskusah ^ju pH Ribnico bodo j^rso^ potovali TržiCan'- prejel lesovi rokorne pf<> tekmo izg'‘b^ raii < Tržičanom b* Napoved: R* {Q^,? osvojili dve n meStu z njima na P^1 ^ bolj utrdili- odbojk*r nSd Se pred trenu leo j pada iz lige* V '-»*11 SS*#! TradicionaMe nastopUo kar t klubov. Tudi a Novonicsčan magal» jf ekipami pa so (fJj'V “t-fš i- ma hiteli vrsto boli / j..e«slovan*'" , R»V» S ščani (5:53,3 r r 1“^'^ Na letošnjem tekmovanju za 111. tudi za državno prvenstvo, je nastopno j.^^o Skoraj vsi so pohvalili organizatoije in ^ obljubili, da bodo Dragovanjo vas še P startom. (Foto; S. Dokl) Zaloigra v Dolgi vasi pri Kočevju 4* na ',one- zani i ■1 so Partl‘ močio h Y e?a odreda s Po- čredo en?nna^ln°V z8anJali v bil* PreiW , Žlvino- Ta Je ie' in Slovence*J o? K.°čevar’ prevzela d nJlh J° Je Uniona. ltahjanska firma P°lju Livnin Poto^U' Zajčjem C1; “ln Dolgi vasi;Od Kočevja b a kilometra do ltalijanska SslŠ blla številna Zasegli stn so P^tizani ettUer^;rh0d^i»iil» 3Ugu, v os vj Vrh nekam proti med gonjači -6?16 kraje. Tudi mačintmed nZlVme-S0 bili do’ & heroja starih °CC narodne' ^artizan r erza' - ^n, P07np Omerza- je ^til da KJi nar0cbli her°j’ v vasi Italijanih p?akciJi vdrli ?ad ljudmi 7°+^ budo znašali * h°dU od Prfd sov^Jn SVaril Prebivalce ajše> za „ nevarnostjo, fante k sPosob"e K odidejo v JC nag°varjal, ft^«5£fa1pf?zane> saJ s« r Partije • vpleteni v Id°nte 111 so te* 0svob°dilne ^rnia‘en'8ibtjudel0Vali v wtu Mikuličn ^adeniču kel e,P°jdi'“Ta ln- ^kliknil: TorutobulinoTd^fTb?oble- Dart- 0 ^ če? h Ihanom. ? tl2ane še mn da^ so odšli v ‘n drnci s°seon°sll'aakukorkafra-j an hriba v vasi Stalcerji, do katere so imeli poldrugo uro hoda. Y Štalcerjih se Jože ni mogel nagledati partizanov. Videl je, da so.raznoliko oblečeni, obuti in pokriti s klobuki^ kapami in triglavkami. Ogledoval si je puške, bajonete, bombe in strojnico, sam pa ni imel ničesar, niti menažke, žlice in odeje. To pa ga je zbodlo. Zaprosil je, naj mu dovolijo, da se vrne v Dolgo vas vsaj po odejo, menaž-ko in žlico, zakaj videl je, da nimajo partizani od' teh stvari na z^ogi ničesar. In res so mu dovplili. Z Viktorjem Miheličem sta kar po državni cesti iz Štalcer-jev odhitela nazaj v Dolgo vas po stvari, ki sta jih potrebovala za življenje v gozdu. Potem sta zavila k Zdravičevi gostilni, da spotoma odneseta cigarete partizanom. Stari Franc Zdravic je imel 64 let. Stopil je pred hišo in se s fantoma pomenkoval o partizanih. Njegov sin Jože je imel v hiši že pripravljen nabasan nahrbtnik, da odide v partizane. Mahoma se je pred gostilno zbrala velika gruča ljudi, ki so želeli vedeti to in ono. Fanta sta navdušena pojasnjevala. Tedaj pa se je zaslišalo brnenje avtomobilov, in že je Mikulič zagledal prvega, nabito polnega z italijanskimi vojaki. Med streljanjem je stari Franc Mohar prenehal delati v bližnjem gozdu in s pohabljeno nogo odšepal proti domu. Šel je plaho in previdno. Na vse strani je oprezal in to ga je rešilo, zakaj opazil je drugo kolono Italijanov, ki je skozi Mestni log in gozd prihajala v Dolgo vas. Že se je mislil skriti za grm in jih pustiti mimo, ko ga je neka zla slutnja pregnala, da je odhitel domov in začel pred hišo na tnalu špičiti fižolovke. Tedaj pa se je čelo sovražne kolone že prikazalo iz gozda in bližalo njegovi hiši. Mahal je s sekiro in špičil palice. Ko so Italijani dospeli do njega, jih je pozdravil in vsa vrsta je odšla mimo. ITALIJANI STRELJAJO ZAMAN ,,Italijani!“ je vzkliknil'Jože, in že sta fanta zdirjala proti gozdu. Stari Zdravič je zaskrbljeno dejal, da to ne bo dobro, potem pa se je vsa gruča razbežala in poskrila. Vozila so se ustavila. Italijani so poskakali iz njih in začeli streljati za fantoma, ki sta še vedno bežala čez polje. Strojnice so drdrale v dolgih rafalih. Oba sta padla. Toda ko so Italijani prenehali streljati, sta se brž dvignila in z dolgimi koraki poganjala proti gozdu, sovražniki pa so spet začeH streljati. In tako sta padala in se dvigala, dokler ju gozd ni sprejel v varstvo, kjer sta izginila sovražniku izpred oči. Vas je zasedlo petsto Italijanov. Začeli so vdirati v hiše in loviti moške in jih odganjati v Kočevje, medtem ko je del sovražnikov odrinil proti Livoldu. Pri Zdravičevih so aretirali kar tri: očeta Franca, sina Jože- ta in zeta, profesorja Hermana Kotarja. Iskali so tudi njegovo ženo Marijo., a je niso našli, zakaj bila je v' Ljubljani pri svojem bratu Franciju Zdraviču, ki je tam študiral na medicinski fakulteti. Po tem dogodku se do pomladi 1943 ni upala vmi-ti, saj so bili obtoženi, da so se pri njih zbirali in sestajali komunisti. Jetnike so v Kočevju tepli in mučili. Pet jih je bilo takoj obsojenih na smrt, med njimi že ostareli oče Zdravič. Vsega pretepenega so izpustili in ga napotili domov. Ves strt in zaslab-Ijen se je s krvavimi madeži ■opotekal proti domu s trohico upanja, da ga ne bodo ustrelili. Za njim pa so pripeljali še ostale štiri in znova prišli ponj. Tedaj I so zažgali Zdravičevo in Krajče-vo domačijo. Obe sta pogoreli do tal. Uklenjene obsojence so začeH gnati spet proti Kočevju, toda pri dolgovaškem mostu je bil kraj njihove poti. Tedaj je Grnovškova družina stanovala v sedanji Debevčevi hiši pred mostom. Tam so sovražniki z žrtvami obstali. Koje Grnovškova žena pred hišo zagledala svojega uklenjenega moža med sovražniki, se je na smrt zgrozila. Planila je mednje in se pririnila do moža, on pa ji je utegnil komaj še reči; „Nikoli več se ne bova videla.“ Potem so ju sovražniki za vedno razdvojili. Odgnali so moža na bližnjo njivo in ga ustrelili. Rudija Levstika je hotela skupina Italijanov nasaditi na gnojne vile in ga vreči v ogenj goreče , Zdravičeve hiše. Nad prizorom so celo mnogi od sovražnih vojakov kar osupnili. Potem so ga gnali k mostu in ubili. Tretji je šel v smrt mladi vajenec pri kolarju Klunu, Slavko Savič. Potem je prišla vrsta na učiteljevega sina, mladinca Antona Boca. Fant se je do zadnjega branil in upiral smrti, saj ni mogel verjeti. Ko je spoznal, da sovražniki nimajo nobene milosti, je zaprosil, naj ga ustre-le vsaj na bližnjem pokopališču. Odgnali so ga čez most in pri pokopališču ustrelili. PADLI KOT ŽRTVE IZDAJSTVA Jože ‘Zdravič je s prezirom zrl v sovražnike in kakor njego- vi tovariši pogumno odhajal v smrt. Pred mostom je uklenjen postal, ko so ga gonili na morišče, in pokazal sovražnikom na svojo njivo ter jim dejal; „Tam na moji njivi me ustreli-te!“ Zmedeno so ga pogledali, potem pa so se začeli režati. Navali so ga pod cesto, na njivo in po njej je v drncu zdirjal proti vijugastemu, suhemu in z grmičevjem obraščenemu koritu Rinže, kakor da bi se " njem želel rešiti. Tedaj pa je z mostu zadrdral rafal in Jože je padel vznak, kot bi ga spodrezal. Iz prsi je bruhnila lai, v nebo uprte oči pa so nemo obtoževale. Zadnjega so gnali proti mostu vsega strtega in skrušenega očeta Zdraviča. Ni se mogel ubraniti smrti, zakaj sovražni lok je bil napet in prežali so tudi po njegovem že ostarelem življenju. V obraz je bil videti bled, solze so mu lile po licih, ko je šel nlimo mrtvega sina. Za trenutek je postal s pogledom nanj, ki je ležal na njivi, potem pa so ga brez usmiljenja gnali naprej in čez most, kjer je zgrmel na tla ob rezkih strelih. Usoda drugih iz tega območja se je nadaljevala v italijanskili ječah in taboriščih., Tuje zemlje željiii Italijani so uživali v prizorih tp hude žalo-igre, do katere je: največ pripomoglo mlado domače dekle, izdajalka Verica Trpha, ljubica italijanskega vohuni iz Kočevja. Partizani soji prevet prizanašali prej in pozneje, da je nazadnje le pobegnila z Italijani. Kako zamotano je to življenje ob vsej človeški plemenitosti, dobrotnikih in hudobnežih, svetlobi in temi, zvestobi in izdajstvu, zaradi katerega so se ustavila ta srca. Kri v žilah teh poštenih rodoljubov je zastala. Nad njimi je plavalo vroče majsko sonce, nebo pa je spajalo bližnje gore z ljudini, hišami in častjo slovenske zemlje. Človeške duše so se še močneje razbolele in v teh mučnih bolečih dneh je hrepeneče upanje po svobodi bruhnilo in se pridruži-. io oboroženi vstaji. TONE OŽBOLT Prijezdi je ^rninut %zerto voj^/^vnostni O Hsta smo v zapisu o po- “vodoma objaVili priče-v objavljeno pred sh Ustu A . *^3zjasnjeno - tudi s pomočjo daAntnn ^ Novo mesto prvi vkorakal, led in N^^vliča Cegelnice pri Novem me- ca v *> *nesta nr pbletnici osvoboditve Jugo- ?.Pa na v rubriki ,J*ortret kafL objavljamo pismo našega bral- bilo pisanje „Prijezdil je 26 ^ oolj natančeii opis osvoboditve K **03^ Jud .^^^aviia '^‘■''eseij ^^PitulaciifU® ^o-vsei^^ ^emči-V* sku- Spannek! ‘n N ni ’ na; '•ože 7 “^oman. t vasi pri plašče Gorjancih. Streljanje se je sliša- lo ponoči iz smeri Jastrebarske-ga, na dolenjski strani Goijan-cev pa iz ljubljanske strani. Na-^ čete pa so sc v koloni po eden naglo pomikale proti Koroški vasi in Težki vodi. Pri Malenškov! gostilni v Jedinščici so nas domača dekleta in še nekaj *'iladink dočakala in okrasila s ‘-'Vetjem.^Od tu sc je ena četa usmerila proti Šmihelu, ostala ^olona s komandantom pa v Gotno vas. Ker so bili sovra/.ni položaji okoli grmske šole še /asedeni, našo rnjloštovilno vojskt) nismo upali naprej. Komandant Jože Zemljak je. zahteval pregovore. V bližino kapelice nad Škrljevo hišo v Gotni vasi sta prišla dva oficirja nemške vojske. Okoli enajste ure dopoldne so bili ti ■ pregovori končani. Nemci so bili pripravljeni na takojšen umik, zahtevali pa so, da pred drugo, uro popoldne ne sme vstopiti v mesto noben partizan. Zahteva našega komandanta, da pustijo most neraz* 'streljen, ni bila niti sprejeta niti zavrnjena. Še isto uro so bili izpraznjeni vsi bunkeiji okoli grmske šole. Mi smo se premikali proti Žabji vasi. Tu so nas že čakali prvi domačini rra čelu s sedaj že pokojnim sedlanem in tapetni-kom Pepetom Gorupičem. Novomeški paznik zaporov tov. Pavlin pa ^e pripeljal iz novomeških zaporov'izpuščeno kolono kakih 20 zapornikov, izmed katerih se jih je nekaj takoj vključilo v naše enote. V Žabji vasi nas je z večjo steklenico žganja ^pričakal znani novomeški krojač in aktivist OF Jože Kastelic. Na Zagrebški cesti , nam je prišel naproti kan-dijski fotograf Gvido Dolenc, ki nas je večkrat fotografiral. Žal niti en posnetek ni uspel. (Fotograf Gvido Dolenc-je čez nekaj dni prosil našega komandanta Zemljaka, če Idhko še enkrat ponovimo prihod vkorakanja v Novo mesto, kar pa zaradi obilo dolžnoLti ni bilo več mogoče.) , Medtem pa so Nemci že minirali most. Vendar so se na intervencijo in prošnjo novomeškega župana iirsodnika Staneta Švajgerja, odvetnika dr. Franja Ivanetiča in paznika Ivana Pavlina v /adiijem trenutku premislili in cksplo/iv pometali / mostu v Krko. Naše ček' so slalc na ccsii |)ri Vindišerjcvi gostilni v Kaiuliji. Komandant je hotel ugotoviti, kaj je v mestu. Na govoric? ljudi se ni zanašal, saj so eni trdili, da so sovražniki še na Ločenski cesti, drugi pa, da so . že v Št. Petru. Zato je dal svojega konja - to je tisti beli konj, ki ga omenjate v članku — komandirju prve čete tov. Tonetu Pavliču, doma iz Cegelnice, naj odjaha v mesto in pogleda, kakšno je stanje. Takoj ko se je vrnil, smo vsi skupm (tudi tista četa, ki je šla proti Šmihelu) s harmoniko in pesmijo vkorakali v prazno Novo mesto - na Glavni trg. V Gotni vasi smo bili zgodaj dopoldne, v Žabji vasi okoli enajste ure, v Kandiji pred eno, uro popoldne, takc^ zatem pa na Glavnem trgu. Se isto uro nam je z novomeškega Rotovža zaželel dobrodošlico župan mesta Stane Švajger. Poleg njega je stal Franc Adam, Novo-meščane, ki so medtem že privreli iz hiš in zaklonišč, pa je v imenu osvoboditeljev prisrčno pozdravil naš komandant kapetan Jože Zemljak. Takoj zatem je sledilo vsesplošno veselje; ni manjkalo ne rož in ne cigaret. Nekdo od meščanov jfc prinesel veliko vrečo, jo odvezal in dal vsakemu borcu škatlo cigaret Drava, kar je bilo v tem času res dragoceno darilo. Naš h^moni-kar je neutrudno igral, skupaj z meščani pa smo prepevali partizanske pesmi. To rajanje niti ni trajalo dolgo, čakal nas je cel kup dolžnosti. Zastražiti je bilo treba vse javne zgradbe, dohode in izhode v . mesto, skladišče itd. Na vse strani so bile poslane patrole, ker končno bili smo na tem delu Dolenjske popolnoma sami; tri majhne četice, približno 120 borcev. Takrat, ko s6 naši fantje in dekleta prepevali po novomeških ulicah pesem svobode, so vrh Gorjancev stikale za nami in nas iskale patrole črnogorske brigade. Hoteli so, da jim bomo kot domačini in poznavalci domačega terena za vodiče pri ■ napadu na Novo mesto. Niso se mogli i]^čuditi, da smo se upali v Novo mesto. Bili so nekako užaljeno prizadeti. Čeprav nas je bila le peščica, oborožena le z lahkim orožjem, smo kljub temu povsem brez strahu sami prišli pred polno zasedene novomeške bunkerje. Novo mesto je čakalo 600 let osvoboditelje. Svobodo je mestu prineslo 120 navadnih slovenskih borcev in bork. To pa je bila komanda mesta Novo mesto pod vodstvom neustrašnega kapetana Jožeta Zemljaka. Pozno popoldne 8. m^a pa je šla skozi Novo mesto črnogorska brigada. Vendar je bilo Novo mesto takrat že svobodno. ŽAN KLEVIŠAR SPOMIN IZ DNI OKUPACIJE: zaplenjeno italijansko oklopno vozilo na Glavnem trgu v Novem mestu. Iz cvetočih vej, ki jih lahko nalomimo v bližnjem okrasnem grmu, izoblikujemo nenavadno cvetlično dekoracijo. Vejicam lahko dodamo tudi nekaj cvetov. Aranžma je zlasti primeren za večje prostore. [poieKiMiirt grataHefi^ Mnogo je dela KOMUNALNA DEJAVNOST je v zadnjem času v Novem mestu dosegla resnično velik obseg. Na eni strani Je v polnem teku rekonstrukcija vodovoda, na drugi strani še gradijo in modernizirajo ceste, urejajo parki in nasadi, gradijo se oporni zidovi, trg dobiva vsem estetskim in prometnim pogojem ustrezajoče lice, ulična razsvetljava postaja sodobnejša. Mnogo pa je tudi takega dela, ki sedaj ni še otipljivo, ki pa le zahteva mobilizacijo velikega dela naših sil; priprava urbanističnega načrta, priprave za modernizacijo Zagrebške ceste do križišča v Žabji vasi, skratka vse sile so mobilizirane, da Novo mesto kot naravno gospodarsko in kulturno središče Dolenjske ob deseti obletnici osvoboditve dobi pomen, ki mu pripada. V RAZPRAVI fia rednem letnem občnem zboru semiške kmetijske.zadruge so navzoči kritizirali delo bivšega upraviiika. ki je namenoma zviševal cene posameznim predmetom, tako da je moral ta ali oni proizvod prepotovati več obratov, daje končno dos(Jgel svoj cilj - Tako je upravnik kupil kuhinjsko tehtnico v Ljubljani, jo nato odnesel v Semič in zopet nazaj v Ljubljano, kjer jo je prodal zadružni gostilni in pri tem nabil 300 odstotkov marže. NA NAŠEM TRGU je še vedno pomanjkanje hrane, uvažati moramo mast, koruzo, pšenico itd. Zato moramo paziti, da bo vsak košček zemlje obdelan, da bomo čim več pridelali doma. TUDI PREBIVALCI vasi Špeharji in okolice hočejo z duhom časa naprej. Sklenili so, da si še letos postavijo gasilski dom, ki bo imel, kot trdijo, tudi dvorano za prireditve. Pred kratkim so sekali les v Grašiči za ta gasilski dom. Vsi možje in fantje so brezplačno pomagali pri delu. V ČASU OD 1. avgusta do 30. septembra bodo občinski ljudski odbori iz.dajali dovoljenja za sekanje lesa za lastno uporabo. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 6. maja 1955) nsviTumeu NE BO OBUBOŽAL Ameriški podpredsednik Nelson RockefcUer je obljubil (!), da bo v naslednjih petih letih daroval inštitutu za raziskovanje raka „Sloan-Kettcring“ v New Yorku milijon dolaijev. „Po-znavalci“ njegovega bogastva so izračunali, da mu bo po tem daru ostalo še okoli 1350 milijonov dolarjev. Ni se bati, da bo širokogrudni podpredsednik obubožal, celo.še več bi lahko daroval. Pa ne samo on! PA SO SE JI LE UPRLI! - Agencija AP je iz Dar es Salama posredovala vest, da jc uprava nacionalnih parkov v Tanzaniji preprečila poskus neke jugoslovanske tovarne avtomobilov, da bi se njena ekipa povzpela na najvišji vrh Afrike, Kili-mandžaro, z avtomobilom - „Zastava 101“. Za katero tovarno gre, uganite sami. Tanzanci so sc uprli zategadelj, ker Kilimandžaro ni primeren za avto, teste. Pa pravijo, da se „Zastavi 101“* ne more nič - upreti! DOBILA STA DOVOLJENJE -Uradno geslo ameriške zvezne države New Hampshire se glasi*. „Živeti svobodno ali umreti". Geslo se nahaja na grbu te države, na njeni za-, stavi ter na registrskih tablicah avtomobilov. Zdaj sta neki George in Maxine Maynard, kiju tisk proglaša za „verska fanatika", preko sodišča dobila dovoljenje, da premažeta s črno barvo omenjeno geslo na registrskih tablicah svojih avtomobilov. Sodni proces sta začela z izgovorom, da geslo „žali njune verske občutke". KLJUB TEMU VEMO, DA JE .. . - Člani neke britansko-nizozemske arheološke ekspedicije so v bhžini Kaira našli grobnico faraona Horemheba, ki jc bil najprej Tutankamonov general. Grobnica je bila že pred stoletji izropana, toda v njej so še našli nekaj predmetov (med njimi reliefe s faraonovim obrazom), tako da kljub temu vemo, da je bil Horemhc majhen, debel človek s kljukastim nosom in dvo>nim podbradkom. ZMOTIL SE JI' - Cehoslovaški astronom Lud\vig Kohoutek, ki je odkril „komet stoletja", za katerega se je izkazalo, da šc zdaleč ni tako velik in lep, kot so vsi pričakovali, saj je povsem neopazno zdrsel mimo Zemlje, je odkril nov komet, kateri naj bi se približeval Soncu. Toda tokrat sc jc zmotil: neka ekipa japon-■ skih.astronoinov je dognala, da gre v resnici /.a dva kometa, od katerih se eden dejansko bliža Soncu, toda drugi od Sonca beži! SNAMI JO IN POZABIJO V posihncm časopisu, ki ga izilaja uprava 1'raiikfiirtski ga. k lališč:i. j>.' zapisano, da potniki po/al^ijo v letalih najv.oč »kžnikov.kajpak. takoj zati'11) pa poročnili prstanov (ni.'kaj tisoč na li.‘to). Zakaj toliko „ilokazov /vestohc do siniti"? Ko poročeni potniki zagKilajo Upo sU vanieso. zavi stno ah čisto sanio-iKjno snaiiu jo prstan ti r ga v /aiiosii namesto v p spustijo na seikž in oh pristanku pt)7abijo. Ta razlaga bo kar držala, kajti gkdi na to, daje v Utalih manj stevardov, je iiumI izgubljeninu tudi manj ženskih prstanov. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Cesarju sta se zasolzili očesi (čim dalje) se vrši preiskavanje po potresu poškodovanih poslopij, lem bolj se kaže grozna nesreča, ki je zadela kranjsko deželo. V Ljubljani skoro ni hiše, ki bi ostala brez škode. Po ulicali štrle velikanski koli vse prek na desno in na levo, da podpirajo počeno zidovje. Ker sg zemlja še vedno trese, zato razpoke postajajo vedno večje. V torek popoludne ogledal sl je presvitli cesar sam ljubljansko mesto. Obiskal je bolnišnico'za silo urejeno, nekaj zasilnih barak ipd. Povsod gaje ljudstvo navdušeno pozdravljalo kot skrbnega, ljubečega očeta, ki jc prišel tolažit in pomoč delit na kraj strašnega gorja. Pravijo, da sta se pri nekaterih prizorih cesarju zasolzili očesi. (Da se celo) mesto Črnomelj za novega častnega mestjana ogreva, jako dvomimo. Da je naš dvom upravičen, lahko rečemo. Slišali smo iz zanesljivih ust, da podoknice, prirejene na čast novemu častnemu mestjanu, se razun Mirna kri več velja Jeznoritim se na cesti slabo piše Neka angleška raziskovalna skupina je nedolgo tega ugotovila, da prometne nesreče najbolj pogosto doživljajo preživahni, preveč šdctivni in srditi ljudje. Skupina je naredila osebne kartone za okoli 50 na-« ključno izbranih ljudi iz pokrajine Baltimore, ki so v zadnjih petih letih umrli kot žrtve prometnih nesreč. Proučili so policijska poročila, mnenja znancev in sorodni-'kov in prometnih izvedencev. Pri primeijanju in obdelavi podatkov se je izkazalo, da je mogoče poiskati vzroke za smrt v prometni nesreči prav v nekaterih značajskih črtah posameznikov. Skoraj vsi naključno izbrani posamezniki so imeli v svojem življenju že opraviti s policijo, bodisi zaradi prehitre in neprevidne vožnje ali vožnje v pijanem stanju. Skoraj četrtini so morali vzeti enkrat tudi voznico dovoljenje. Za prav vse pa je bilo značilno, da so radi veliko govorili, se jezili in repenčili zaradi nepomembnih stvari. Seveda strokovnjaki ne mislijo, da mora vsak čvekav človek prej ali slej v prometni nesreči umreti ali vsaj nesrečo povzročiti. Prepričani pa so, da je možnost prometnih nesreč pri ljudeh, za katere je značilna agresivnost, veliko večja kot pri umiijenUi, normalnih ljudeh. Raziskovalci tudi dodajajo, da alkohol pri osebah ta< kega značaja ni tolikšen kri-xvec za prometno nesrečo, kot je značaj sam. Temne po« mladih Igrivi delfmi lahko pokažejo tudi hvaležnost. To dokazuje nedavni dogodek v Severnem moiju. Delfini so hvaležni Nenavaden dogodek v Severnem Ledenem morju o delfinih smo v našem listu že pisali in omenili trditve raz-, iskovalcev, ki so si skoraj edini, da so delfini poleg človeka najbolj inteligentna bitja na našem planetu, zato ne bo odveč, ako zapišemo najnovejši dogodek, ki potrjuje to mišljenje. Sovjetska ribiška ladja ,J*ikša“ se je pred kratkim odpravila na ob^ajno pot iz pristanišča Murm^ska lovit ribe v Severnem moiju'. Pobrali so mreže, postavljene prejšnji dan, in krenili v drugi ribolovni kvadrant. Toda na pot se jim je postavil velik delfin. Večkrat je ladji presekal pot, kot da bi ho-teL posadki povedati, naj zamenja smer potovanja. Čez nekaj časa se mu je pridružil še eden in skupaj sta prepričevala posadko, naj krene z začrtane poti. * - Bolj za šalo kot zares so ribiči sledili delfinoma. Pripeljala sta jih do neke postavljene mreže, ki jo je pozabila katera od prejšnjih posadk. Previdno so mrežo dvignili in našli v nji še tretjega delfina ter ga rešili. Toda s tem še ni bilo konec nenavadnega dogodka. Vsi trije delfini so si vneto prizadevali, da bi ribiška ladja še naprej sledila njihovi smeri. Kapitan seje odločil, da bodo poskusili in videli, kaj bo. Sledili so delfinom do mesta, kjer so se ustavili. Ri-. biči so takoj opazili, da so jih delfini pripeljali v sredo ogromne jate rib. liberalnega mestnega zastopa in učiteljev ni veliko druzih ljudi udeležilo, ker vse prebivalstvo je bilo iznenađeno in nevoljno, da sc možu, ki nima nobenih zaslug, podeli častno mesijanstvo. Tudi vi, ki ste nni pred hišo živijo vpili in klobuke privzdigovali, ste bili v srcu drugega mnenja. (Usmiljen i) bratje v Kandiji imajo letos vedno napolnjeno bolnišnico. Bolniki se oglašajo od blizo in daleč _ zlasti še iz bližnjih občin. Kaže se potreba bolnišnico povečati ali kako ko za sprotne stroške primanjkujeV Povemo le, da so občine, iz katerih so bolniki, stali iisniilie-ne brate vže stotine goldiiiarjev, ki pa vendar niti solda ne dajo za potrebno bolnišnico. (Ogla s.) Priden deček iz poštene hiše se takoj v prodajalno z mešanim blagom na deželi v poduk sprejme. Kje, pove opravništvo Dolenjskih novic. (Iz DOLHNJSKIH NOVIC 15^majalS95) Mladim dve obličji Kar imko se mi je storilo, ko sem v Sviščakih pod Snežnikom srečal šolarja, ki mi je potožil: „Martin, pomagaj mi! Točajki sem dal veliki novec, da bi se odžejal. Ko je bilo treba vrniti ostanek, pa trdi, da sem ji dal manjšega. “ Stopil sem z njim nazaj v krčmo, ali kaj pomaga. Točajka je zamešala novca, pa potlej dokaži, kateri novec v kupu je pravi! Dete jc ostalo brez prebite pare, pa sem mu nekaj dal, da ni pptlej hodil ves dan lačen in žejen po svetu. ' Od tam me je kobilica nesla proti domu in r sedlu sem premišljeval: skoraj ni človeka, ki bi ne maral otrok. Akoravno nima svojih, pestuje deco svojih bližnjih, jim prinaša darila in še kaj. Bolj ko otroci rastejo, tnanj je te dobrote in vsak dan dožive več nepravde. Kar naprej morajo poslušati: ,J^e smeš tega, ne smeš onega, ne smeš...“ Ne smejo piti, ne smejo pušiti ne kleti in nobene slabe reči, kar stari z užitkom počnejo vsak dan pred njihovimi očmi. Vendar to še ni vse. Povrhu vsega se stari kaj radi hvalijo pred njimi: „Ko smo bili mi vaših let, smo bili boljši, bolj ubogljivi in delavni, bolj. . . “ Otroci vedo, da lažejo, kajti stari si med sabo prav .radi pripovedujejo zgodbe in norčije iz mladih dni. Tako kažejo de-ci dve obličji. Kaj dosežemo s tem? Nakopljemo si sovraštvo in osamljenost kot tista kmečka ženica, ki jc venomer grozila: ,,Raje zažgem streho nad glavo, kot da pustim mlado r svojo hišo. da mi bo po loncih in shrambi stikala!" Ni ji bilo treba zažgati hi-Ostala je sama, betežna in vzdihuje nad nehvaležnim sinom, ki jc i mlado ženo v mestu. Tako jc torej: ne govorimo ded, da smo bili boljši od njih! Oni so danes drugačni od nas in morajo biti, kajti i’ svojih najlepših letih bodo dočakali'tretje tisočletje. MARTIN KRPAN Na Vzhodu mladostnih P kov Dva scdcnil^tii^ Jcck .J štiriletni trojica, dili, da sc /na sam lepega dne ter 7.a in ukradli transi Ca^rslXled,sla^eice.^^ no in za stripe. Primer, ki se sj^oraj'^ mladosti verjeten, javno mnenje. xqjosp‘’''; leč i/:ieta v leto soočaj;, stom '^^‘adinskcg Najbolj pajili skrb ^ prestopnikov, saj ^j^cm tradiciji mlad č močnim vplivo . - eiooitff Tokijska PoUc‘Janaj bi P0^ kimi risbami- jj v nekatere sti mladostnih P pa vse kaž^ dp<^roćjihul, svoj ujejo na pu pfed“ družbeno škodlj dni je P°f?* 2*0. * 2 skuPin° 1 7 let, kiJe JV od 14 d n no trgovi^ rano kradla p -v0ni •; : n*>se vi SVs boga Zmaja > jj, ap v drugi m*bjO ofonov. kamer 1,1.kuPinaJe r. r£"is'-3i' d:r4«s'ž ,>S3«,3S'j strokovnjak m Taal- U •t?p?wdrt>s^ mis,lj0’ d Kradej0 samo igrJ- jf kazali-^ sa,Tl%i Toda ne f* jap0 * l,rug P bolj stike J« b“J prii'1 '/ dosl", ako j«1 ", V učitelje. ak° Jslab„." / kaznujejo f udy Dijaki -iteijev- 1 <*oli S,<’ “ra . več samo g a£ i1 ,jj' JTda jaz h vi bolj p stvareh vSt tw. ra/vitemu A <*■ BEBA MURN IKEBANA križanke "'j JaV' Zr — ~~~-LjS t I k |Tm v 7 V ^ sv jTT''-af * * t o L. A T“ ■'»* -1- SlTr bit?—^-^.L LA ^°T7v v 1 *> ^HQIQIi|T» s jj (Me)resnice 1 napako ^OkžiTal • . ^ (zavesf) VlS°ko razredn<> Glede n v . •* ® n>0>ijo 'J! (P‘tanja) v Zadru Je zast°j Prehod- Pričeli « Zabofe!(8lasujmo) ^Hes > DL SIN AGA iMEMNONAj OZVEZDJE PLEME ^LAHKO I^IVA lEKOClNA VRSTA Fl^ OLA OZEK VRTLJIVI DEL STROJA 60 MIN. ZAMISEl OL GLMESTO JEMENA PANJ.NA KATEREM SE SEKA Ji.IME m GLASBE Skupna BELIĆNIK fODNA jlVAL IZOELO- VALNICA STOLOV SPREJEM NIKEIMM^ VALOV STGR. PESNIK IT. REKA GR£RKA ZMAZANI^ NANESEN SLOJ UJEDA ŽIVALSKE USTNICE SEZNAM mi LVNA KRILO RIM. LEGIJE ČLOVEK, KI SEVEDNO m DL OKRAS RASaiNA VZ^JJAL- 2ENSKI TEDNIK D L PREGRI NJALO KRALJ ŽIVALI Mm COLN DEL OGNJA VOGAL Hi VEŽA TEKOČA VODA TKANINA PREBIVALEC ISTRE ZAPOR Jama - »turistično« zlato? ItlllllillllllllllllllilltiltlllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllE ^PneriQgsj,^"~. ~~ . ’ ■ n^leoSoa* ~ 0,(ske planine »skrivajo« dve jami, katerim tudi niso kos Vrelska pečina je skrivala hajduke Sev rSin0sb„r°Hnki H°moIj- Cpi,e Pasaži nie(^ naj- L ela Srbjip kucanskega Ponhlmivejša no g°tovo naj-pa : h°nioljskih ko ia'DojaLJania Ccr<;-n priti \L Je ze,° tež- ^|e^o»jkbait,iemU na « J 'raz' škn vlsteniatcu Prvič £ c8la * Skovanja so Wslfe"«'>ifan,em' da To\, ^taVo y?enavadno JfcL2°',d >ia tifntlJ vhotli iskovanja leta 1965, ko so s flourescentnim natrijem obarvali ponikalnico, ki teče skozi jamo. Tokrat so dognali, da se v tem apnenčastem gorskem masivu naliaja splet jam, ki ni krajši od 1800 metrov, to je prav toliko, kot je dolg Strugarski potok. Največja zanimivost jame Ceremošnje je njena podzemna povezanost‘s šest kilometrov oddaljeno Vrelsko pečino, ki je še povsem neraziskana. Očanci s Hornolj-skih planin ,vedo povedati, da je bila Vrelska pečina nekdaj skrivališče hajdukov in odpadnikov, ki so.vanjo lla čud’Zato Se snou!fkl11 pla,linah v Srbiji je še dokaj desa Podze^ja ,08°m P°nujaj° nenehno novi P0' prihajali po ozkem, na nekaj mestih samo pol metra visokem rovu. Višinska razlika med Ce-remošnjo in Vrelsko pečino je okoli 50 metrov. Medtem ko je Ceremošnja bogata z najrazličnejšimi kapniki-in drugimi čudesi podzemlja, pa Yrelska pečina vsega tega nima. In prav to pomanjkanje podzemnili lepot je tisto, kar bega speleologe, ki si zaenkrat še ne znajo odgovoriti, zakaj je tako. Homoljski predel je turistično dokaj skromen, zato speleologi zavzeto delajo na tem, da bi čimprej do kraja raziskali Ceremošnjo in Vrelsko pečino in ju med seboj povezali ter pripravili za ogled prvih turistdv. Še prej bo treba do Ceremošnje zgraditi tudi primerno pot, za to pa so pripravljeni veli-’ ko prispevati tamkajšnji prebivalci. ki se lie morejo sprijazniti, da njihova zanimivost ostaja neizkoriščena, še posebno zategadelj, ker so po pripovedovanju starccv na l lomoljskih planinah nekdaj kopali zlato. In zdaj naj bi zlato nadomestil žvenket turističnih dinarjev. Napredni nazaj Odvreči samo toliko smeti kot pred leti Malo čudno se sliši, ako pravimo, da si kakšna dežela prizadeva doseči nekaj, kar je imela že pred desetletjem. In vendar gre prav za „korak nazaj". Mala, a gospodarsko močna Danska si prizadeva, da bi njeni prebivalci odvrgli vsaj samo toliko smeti, kot so jih pred desetimi leti. Onesnaževanje okolja in velike izgube dragocenih surovin, kot sta železo in papir, so dali Dancem misliti in sklenili so, da bo obojega manj. ^SVETIMI KRAVAMI S severnjaško redoljubnostjo so začeli kar pri smeteh. Prebivalci majhnega mesta Birkeroeda so prvi začeli smeti sortirati, tako da so papir, pločevino ali steklenino dooili proizvodni obrati nazaj in jih kolikor toliko koristno spet uporabili. Niso dolgo premišljah, da so ugotovili, da sc v današnji potrošniški družbi vse preveč materiala pqrabi za nekoristno embalažo, s katero potrošnik ne ve kaj početi, stane pa lepe denarce. Zdaj resno premišljajo, da bi se vrnili v „dobre stare čase“, ko so mleko še prodajali in razvažali v,steklenicah, da bi pivo spet lahko dobili v enakih steklenicah, ne pa v konzervah. Že prvi poskusi so pokazali, da so pivovarne dobile nazaj 99 odstotkov že uporabljenih steklenic, medtem ko se nobena pločevinka ni vrnila, ampak je nekoristno ljavela na ogromnih smetiščih ali kar ob cestah. K takim poskusom, ki bodo kmalu poštah vsakdanja praksa, Dancev ne vleče samo varčnost; čut za lepo in čisto okolje je med danskim prebivalstvom močno porasel in vse kaže, da' v korist stalne gospodarske rasti niso pripravljeni uničiti tudi svoj košček zemlje. bi ,?U- RK KsS ‘■&V Ž' !ui!dlk to,Vanja |>0d ‘;!,ulrćk‘ so kazali sted Paradižnikovega po-"Kaver at*in*. kos? -J s‘- !je je Klari kar samo smejalo. „Kdo ti je ^ JC i^i ki s ara 23 drobnimi mehurčki in za belimi °bal» «,«„ ? 1,1 tam sunile v zraU - vse do tja, kjer si slinio /d«- °Br°men kres . . . l °8lejmo ta J 23 'P našega plavalca, dragi bralci, in arutko so i,., res’.to neznansko grmado! Samega ma- nJej ta dan sežgali užaloščeni Indijci! / Preveč je mož jedel in premalo se je gibal - pa še druge oslarije so mu rojile po glavi - in ga je kap ... Daleč naokrog je odmeval jok ljudstva, daleč so se sli.šale zategle litanije, ki so.jih peli menihi. No, slednjič je bilo končano in svečeniki so zagnali pepel bla-gopokojnega daleč v sveto reko . .. Treščili so ga, dragi bralci, prav ta hip, ko je pod površino že težko zadrževal sapo — naš Paradižnik! DR. BOŽO OBLAK Vpliv temperature in tlaka S zdravnik 9 r| Daje sonce vir življenja, je že dolgo znano. Izreden pomen sončnih žarkov na vse živo je še vedno v ospredju človekovega zanimanja. V dobi, ko začenja človek osvajati vesolje, še bolj. Svetloba sonca je sestavljena iz spektralnih barv, ki jih vidimo včasih-na nebu kot mavrico. Svetloba mavrice sije od rdeče preko ostalih do vijoličaste. To je le vidni del sončnega sevanja. Onstran rdeče barve so še infra rdeči žarki, ki učinkujejo toplotno, onstran vijoličaste pa so ultra vijoličasti žarki, ki učinkujejo kemično. Sončna ^etloba je močno odvisna od ostalih vremenskih razmer, kajti ni vseeno, če je nebo zastrto z oblaki, če je v zraku dosti vlage, prahu in drugih primesi. Dnevna svetloba in svetloba v senci je indirektna ali odbita ter razpršena sončna svetloba. Direktna sončna svetloba je le tam, kamor sonce neposredno posije. Čim bolj je zrak čist, čim bolj pravokotno padajo sončni žarki na zemljo, čim višje smo, bolj močan je vpUv sonca. Infrardeči žarki nas grejejo. Ti povzročajo, da nam je na soncu toplo. Od njih se segrevajo vsi predmeti na zemlji. Svetlobni žarki obsijejo predmete s svetlobo, da jih vidimo. Ultravijoličasti žarki delujejo kemično na vse in povzročajo v naši koži tvorbo pigmenta, da porjavimo. Poleg tega se v naši koži ustvarja pod vplivom ultravijoličastih žarkov iz posebne snovi vitamin D, ki preprečuje rahitis. Brez tega vitamina zbolimo, posebno majhni otroci. Dalje povzročajo isti žarki sproščanje histamina v koži, kar spet sproži razširitev žilic in koža zato pordeči. Če se, nevajeni sonca, predolgo sončimo, dobimo močne opekline z vročino in mrzlico. I^-hko pajdobimo tudi sončarico, ki nastopi zaradi pregrevanja organizma s sončnimi žarki in ima za posledico v lažjih primerih glavobol, nemir, nepravilno dilianje, občutek tesnobe in slabost, v težjih pa še nezavest, krče in smrt. Premočna sončna svetloba ob morju, na snegu in v gorah lahko povzroči kratkotrajno slepoto zaradi bleščanja, zato so tam nujna protisončna očala. Sploh so vplivi sonca zaradi čistega zraka ob morju in v gorah, pa še zaradi oA.oja od morske površine ali pa od snega in skal neprimerno močnejši kot drugod, kar je treba upoštevati. Podnebje in mikroklima kot faktorja človekovega okolja zelo vplivata na človekovo počutje in zdravje. Rekli smo, da je človekova prilagodljivost na razne klime izredna. Prilagodljivost na mikroklimatske pogoje, ki se pogosto in hitro menjajo, pa ima svoje meje. Zato mora človek neprestano zasledovati škodljive mikroklimatske pogoje, jih meriti in usklajevati z ustreznimi predpisi, da bo okolje, v katerem človek živi^ in dela, bolj zdravo in bolj udobno. S klimatskimi napravami si človek lahko priredi mikroklimatske pogoje po želji, vendar to ni izvedljivo povsod, pa tudi v bližnji bodočnosti še ne bo. 0 & Q ! IH'. D R ^ ( 9} 1 Dan zmage / V Sobota I POTA' IN SMt f *2+ I i S §_____S POTA m Dežurni poročajo KLATE2 SI JE ZAŽELEL GLASBE - 30. aprila zvečer je nekdo izmaknil iz kuhinje Rudija Grmovška v Trebnjem tranzistor, vreden 3.500 dinaijev. Se tisti večer SQ ukradeni radio našli pri Bernardu Koželju iz okolice Trebnjega, ki se navadno klati naokrog. Dobili so ga v čakalnici na železniški postaji. ^ "" > VLOMILCA SO PREGNALI 2. maja zvečer so imeli pri Lapajnetovih v Muzejski ulici v Novem mestu vlomilski obisk. Vlomilec je bil že v dnevni sobi, ko so se domači zbudili in ga pregnali, kljub temu pa je imel zlikovec še toliko časa, da je iz knjižne omare ukradel moško uro, okrog 30 značk in ogrlico iz brušenega stekla. Kdo je bil v tujem stanovanju, še ne vedo, vendar ga iščejo. Doslej^ so domala vsakega takega „tiča“ tudi našli. ^ „Oh, adijo, ljubca moja, jaz pa moram bit soldat.. so peli tile na fotografiji precej „pod gasom“. Podobne prizore v Novem mestu še videvamo, čeprav so redkejši kot včasih. Zadnje čase imajo fantje navado celo avtomobile okrasiti z raznimi pisanimi trakovi in zadnji dan proslavljati po gostilnah. Kako s tem sebe in druge spravljajo v nevarnost, ne mislijo. Taka lahkomiselnost pa se včasih konča namesto v vojaki suknji na bolniški postelji ali pa pred sodiščem. (Foto: R. Bačer) Vsak dan je kje zagorelo Med prvomajskimi prazniki ]e na šestih krajih izbruhnil požar, k! je naredil precej škode - Kriva spet neprevidnost Med letošnjimi prostimi dnevi za 1. maj so imeli gasilci in prizadevni vaščani veliko dela, saj so ognjeni zublji načeli gozd ali drugo premoženje na več krajih. Začelo se je že 30. aprila, koje izbruhnil ogenj v gozdu nad Cerovcem. Novome^i gasilci so prihiteli na pomoč, vseeno pa je pogorelo okrog 4 hektare grmovja. Škoda še ni ocenjena. Na sam praznični dan, 1. ma- vinu blizu Brusnic. Okrog 3 ja, je močno zagorelo pri Žeija- hektare gozdne površine, zasaje- I Za šoferje škodljivo SAMO ,J>REISKAVA“? - 1. maja je bilo vlomljeno v lovsko kočo na Goijancih, ki je last brusni-ških lovcev. Neznan vlomilec je razbil okno in prišel v kočo, vendar pa ni nič odnesel, čeprav je bilo na razpolago nekaj jestvin in pijač. METLIKA; SPRL IN STEPEL ^ 1. maja popoldne so metliški-miličniki odpeljali od gostišča Na Dragah Jožeta B^uka iz Železnikov. Ta je namreč v lokalu začel kreg in pretep. Moral bo še pred sodnika za prekrške. . RAZBITEGA OKRADLI - Alojz Švajger, ki je imel 1. maja prometno nesrečo pri Dvoru, je moral avto pustiti tam*, ponoči pa so se nad vozilo spravili zlikovci: vdrli so v avtomobil in iz njega odnesli vse, kar se je odnesti dalo: prevleke, od^o, rezervne žarnice, zadnji kolesi, razdelilnik s kabli itd. PO RAZGRAJANJU SE UPOR - 3. maja zjutraj so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Draga Sušina iz Družinske vasi, ker ie raz* graial v bifeju na Otočcu. Razbijal je steklenino, upiral pa se je tudi nulič-nikom, ko so ga hoteli odstraniti iz gostišča. Tako je naredil več pre* krikov hkrati, za katere bo dajal odgovor pri sodniku za prekrške. Splošno razširjeno mnenje je, da kava osvežuje in krepi, in skoro na prste bi vsak v svojem okolju lahko preštel znance, ki „tur^e** ali „ekspresa** ne bi uživali. Nekateri se nacejajo s črno kavo tako rekoč ves dan in se ne zavedajo, da kava še kako zmanjšuje voznice sposobnosti. Kakšen učinek ima kofein na organizem, je odvisno od psihične urejenosti voznika. Pri omahljivih in labilnih osebah zadošča 'že 0,1 do 0,2 grama kofeina aU dve skodelid kave, da se pokažejo stranski učinki. Tudi umirjeni vozniki bodo začu-tfli neugodne učinke in čudno poču^, če bodo po kavicah posegali na vsakem postanku. Neugodni pojavi se kažejo v pospešenem utripu srca, driitenju prstov in rok. povečanem znojenju. Redkeje se pojavijo celo vrtoglavica, šumenje v ušesih in oslabitev razsodnosti. Naj-' bolj tievama pa je takrat, ko učinek kave popusti, ker hipoma odpovedo telesne in duševne sposobnosti, kajti organizem je izčrpan. Voznik začuti hudo utrujenost, ob kateri lahko zaspi. Kar spomnimo se, kolik(^rat smo že slišali za to ali ono nesrečo, ko je voznik zadremal za volaaiom, čeprav je morda v teku dneva popil več črnih kav. Kave naj se izogibajo zlasti živčne, razburijive in nevrovegetativno labilne osebe. To pa moramo upoštevati tudi pri pijačah, ki vsebujejo kofein: coca — cola, pepsi-cola in toniki. R.B. Nemalokrat slišimo mnenja ogorčenih občanov v zvezi z odločitvijo sodišča: „Napravili so ga za neumnega, pa se je zmazal! “ ali pa: „Delal se je neumnega, pa mu je uspelo, da se k zmazal in jo poceni odnesel!" Srečamo se torej s pojmom pri-števnosti. Sodišče sme kaznovati le tistega storilca kaznivega dejanja, za katerega ugotovi, da je kazensko odgovoren. Temeljni pogoj za storilčevo kazensko odgovornost pa je njegova prištevnost. Storilec je prišteven, če je v takem psihičnem (dufcvnem) stanju, da lahko razume pomen svojega dejanja in ima v oblasti svoje ravnanje. Storilec pa je la- voj je najpogosteje posledica ol^lenja možgan ali poškodb v prvih dneh življenja ali pa tudi posledica izoliranosti v mladih letih. Kadar sodišče kakorkoli odloča o vprašanju storilčeve prištev-nosti, pritegne psihiatra (strokovnjaka za duševne bolezni), ki po temeljitem, največkrat daljšem pregledu storilca v bolnici poda mnenje o naravi, vrsti, stopnji in trajnosti ugotovljene bolezni, oziroma o duševni motnji ali duševni zaostalosti, in mnenje o tem, kako je takšno duševno stanje vplivalo in kako še vpliva na storilčevo pojmovanje in ravnanje in ali v kolikšni meri je obstajala du^vna motnja ali storilčeva duševi.a nerazvitost Prištevnost hko neprišteven ali bistveno zmanjš^o prišteven zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti. Trajna je tista duševna bolezen, ki je ni mogoče ozdraviti; začasna duševna bolezen so sicer da ozdraviti, pojavlja pa sc občasno, ali pa se razvija v določenih iivtcrvalih. Začasne duševne motnje so prehodna psihična stanja, izzvana z ra/ni mi vzroki, v katerih so motene psihične funkcije, ki pa ■ lahko dosežejo takšno stopnjo, da onemogočijo dojemanje pomena dejanja. Lahko nastopijo kot poslcdica psihoze, visoke telesne temperature, pretresa mo-, Žgan, zastrupitve, šokov (živčnih pretresov). Zaostali duševni raz- ob storitvi kaznivega dejanja. Na podlagi teh ugotovitev odloči sodišče, aU je bil storilec ob storitvi kaznivega dejanja prišteven, neprišteven ali bistveno zmanjšano prišteven. Neprišteven in kot tak kazensko neodgovoren je storilec, ki je storil kaznivo dejanje v trajni ali začasni duševni bolezni, začasni duševni motnji' ali duševni zaostalosti, če zaradi takega duševnega stanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja; če na je bila ob storitvi kaznivega dejanja zaradi katerega od prej opisanih stanj storilčeva zmožnost zaznati pomen ^svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana, je tak storilec bistveno zmanjšano |frišteven. Neprišteven storilec torej ni kazensko odgovoren in se tudi ne kaznuje. Bistveno zmanjšano pri-štcvnega storilca pa sme so'dišče kaznovati mileje. Možno je še, da sc pri storilcu ugotovi nebistveno zmanjšana prištevnost, ki se la'.iko upošteva le kot okoliščina, ki lahko vpliva na izbiro in odmero kazni. Možni pa so tudi primeri, da si storilec sam povzroči začasne motnje, na primer s čezmernim zaužitjem alKohola. Tak storilec je kazensko odgovoren, če se je pred uživanjem alkohola zavedal ali bi sc moral in mogel zavedati, da v takšnem stanju, namreč v stanju takšne začasne duševne motnje,* ki povsem izključuje prištevnost, lahko stori kaznivo dejanje. Stopnjo duševne motnje ugotovi sodišče s pomočjo izvedenca psihiatra. In če se na koncu vrnemo k uvodoma navedenim ugotovitvam o mnenju občanov v zvezi z odločitvijo sodišča, ki je neprištevnega storilca oprostilo obtožbe ali pa bistveno zmanjšano prištevnemu izreklo milejšo kazen, želimo ponovno poudariti, da noben storilec z ,,delanjem za neumnega” ne more prelisičiti izvedencev, ki z najsodobnejšimi metodami in pripomočki ugotavljajo storilčevo duševno stanje. Pa tudi sodišče ne more -če že kdorkoli včasih podvomi o njegovi pravičnosti - nobenega storilca „napraviti za neumne-ga“, ker vsaka odločitev sodišča v zvezi s storilčevo prištevnostjo sledi temeljitemu pregledu po izvedencu psihiatru in sodišče odloči o storilčevi priStevnosti šiMe na podla}?i izvedenečeve^'a nuie-nja, kar je bilo v tem sestavku že obširneje pojasnjeno. JANI Z KRAMARIČ ne z mladim borom, je uničil ogenj, brusniški gasilci in ljudje iz Mokrega polja pa so prepreči- li, da ni naredil še večje škode, . ki za zdaj še ni ocenjena. 2. maja popoldne bi utegnil ogenj v Gotni vasi povzročiti še veliko hujšo nesrečo, ko bi ne bili ljudje tako prisebno in hitro priskočili na pomoč. Opazili so, da se kadi iz hiše odsotne Marije Staniša. Sosedje "so vdrli v stavbo, kjer so videli, da je nastal ogenj ob plinski bombii Ta pri varnostnem tesnilu ni imela tesnila. Ljudje so hitro pogasili ogenj in nevarno bombo spravili iz hiše. Staniševa se ima njim zahvaliti, da je ohranila lepo hišo in premoženje. Ta danje gorelo tudi v gozdu pri Malem Cerovcu. Pogorelo je približno 10 a površine, kjer je raslp grmovje. Skoda ni velika, ker so ogenj kipalu opazili vaški otroci in so bili tudi toliko prisebni, da so začeli gasiti. Kaže, da se je tu ogenj razširil s prostora, kjer je nekdo malo prej zažigal stare avtomobilske gume. Tudi 3. maj ni minil brez plamenov. Tokrat je izbmhnil gozdni požar v Nebesih, kot na--zivajo gozd med Šentrupertom in Homom. Lastnik 2-letnega macesnovega nasada Franc Krnc je ogenj sam opazil in ga pogasil, pogorelo pa je vseeno nekaj dreves. V tem primem sta požar povzročila otroka, ki sta se malo prej igrala pod drevesi. 3,. maja pa je popolnoma pogorelo gospodarsko poslopje Jožeta Šošteriča v Bušinji vasi v Beli krajini. Poslopje je uničeno, z njim vred pa je ogenj požrl tudi 3 tone sena, razno orodje, tako da cenijo škodo na 50.000 dinaijev. Gasilci iz Slamne vasi in Radoviče so preprečili, da se požar ni razširil še na stanovanjsko poslopje. Ugotovili so, da je ta požar zanetila iskra iz izpušne cevi osebnega avtomobila, s katerim se je izpod kozolca odpeljala oškodovančeva hčerka. VLOMILEC ŽE ODKRIT Poročali smo, daje bilo nedavno tega vlomljeno v eno brežiških trgovin, tokrat pa sporočamo žc ime storilca. Brežiški miličniki so vloma utemeljeno osumili 32-lctnega Mija Franiča z Malega vrha pri Globokem. Ta je po prvih podatkih med leti 1972 in 1975 zagrešil še več podobnih akcij, ki bodo zdaj vse lepo po vrsti prišle na dan. Franič je prijavljen javnemu tožilstvu. Z AVTOM V POTOK 2. maja ponoči je blizu Dečnih sel 21-letni Miha Galič iz Dobcnega vozil „nočni rally“, neki desni ovinek pa je bil zanj prehud in je zapeljal naravnost čez jarek in čez cesto v pojok. Sele tam je obstal. Voznik Galič in njegov sopotnik 23-letni Marjan Pungarcič iz Dobenega sta zdaj v bolnišnici, ker sla dobila nekaj lažjih poškodb, na avtomobilu pa bo potrebnih za 20.00 dinarjev popravil. Najbrž vsak pozna človeka, id se pritožuje, da ga „nek^ zafrkavajo** ob gradnji. Ce take primere malce podrobneje pogledamo, se razkrije, da gre za črne gradnje, ki jih preganjajo zakon in v imenu zakona za to pooblaščene osebe. Danes ne gre več tako po domače kot pred ,leti, ko je domala vsak laliko gradil, kjer je hotel. JOŽE AJSTER, urbanistični in gradbeni, inšpektor v Brežicah: „Lani je bilo na območju naše občine ugotovljenih 21 primerov črnih gradenj. Gradnje so bile ustavljene, graditelji pa predlagani v postopek pri sodniku za prekrške. Največ je novih gradenj brez dovoljenja, nekaj pa tudi adaptacij. Pri nas se taki primeri, razen redkih izjem, pojavljajo pretežno iz nevednosti. Ljudje pač mislijo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, če gradijo-kje na deželi, vendar to ni res. Kazni za črnograditelje so hude, žal pa se občani tega zavedo, ko je že prepozno." ANGELINA GATTA, referentka za gradbeništvo in urbanizem v Črnomlju: „Precej črnih gradenj je, največ pa v semiškem koncu, kjer ljudje gradijo vikende ali zidanice brez^)otrebne dokumentacije. Lani je bilo prijavljenih okrog 20. Za vse skušamo urediti zadevo tako, da bi si naknadno pridobili dokumente, če je možno, sicer pa. .. Zaenkrat rušitev še ni bilo, ni pa rečeno, da jih ne bo. Po mojem črnograditelji iz vrst domačinov, ti, ki obnavljajo hiše ali gospo-d''jska poslopja na podeželju, kršijo zakon zaradi nepoučenosti, medtem ko vikendaiji špekulirajo. Mislijo si, da jih ne bo nihče odkril, če postavljajo letno hišico v odročnem kraju.“ R.B. kakor je hotel, če je gradbeni materij rs\ . Danes morajo biti j j,, nje načrtne, zanje so P j ni dokumenti, ki Jih ™'“'Ke,panav*hWt in krajih ljudje gradij , j ^ i di veliko primerov, i spisih gradbenih .^i-\ jev označeni kot Č i nje. O tem sta povedala- i TREBNJE:- PREKUCNIL NA STREHO - 30. aprila zvečer sta na Rimski cesti trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Janez Rožnik iz Velike Loke in Anton Strah s Kamnega potoka. Strah je dohitel Rožnika in ga začel prehitevati, medtem pa je Strahov avto začelo zanašati in je prišlo do trčenja. Rožnikov avto je obstal na boku, Strahov Da na strehi. Gmotne škode je za lo.OOO dinarjev. DVOR: DVE RANJENI - 1. maja popoldne je Cmomaljčan Alojz Švajger vozil z avtom od Soteske proti Dvoru. V ovinku pa je avto na mokri cesti zaneslo v osebni avto, ki gaje naproti pripeljal Janez Kovič iz Kresnic. Sopotnici Ana Švajger iz Črnomlja in Lidija Kovič iz Kresnic sta bili laže poškodovani, gmotne škode pa je za okrog 13.000 dinarjev. ŠKOCJAN: PRIPELJAL PO SREDI - 3. maja popoldne je Frančiška Hočevar iz .Škocjana vozila z avtom proti domu, naproti pa je pripeljal avtomobilist Janez Gomilšek iz Dol. Stare vasi. Taje vozil po sredi ceste, zato sta vozili trčili in imata lastnika za 10.000 din škode. SREBRNICE: NAJPREJ V DREVO - Franc Krhin iz Novega mesta DRVEL BREZ IZPITA 30. aprila zjutraj se je na asti Drnovo-Kostanjevica zgodila* huda nesreča, ki ji je botrovala neizkušenost in predrznost voznika. Franc Vrbovšek, star 23 let, doma z Malega Mraševega, sc je vozil z avtom, na ovinku v Ništavi pa ga je zaneslo najprej v drevo, od tam pa ^a je odbilo' še na cesto, kjer je trčil tudi v tovornjak, s katerim je iz nasprotno smeri pripeljal Alojz Franko iz Šentjerneja. Težko poškodovanega Vrhovšaka, kije vozil brez vozniškega dovoljenja, so odpeljali v bolnišnico, medtem .ko je na avtomobilih za 35:000 dinarjev škode. ZDOMEC V BOLNIŠNICI 1. maja dopoldne je Jože Zupančič, doma iz Brezovice, sicer na začasnem delu v Nemčiji, vozil z avtom iz Brežic proti Cilobokemu. Med/vožnjo je precej pritiskal na plin, kar je opazil tudi mopedist, katerega je pri Brezini prehiteval. Naenkrat je zdomca na mokri cesti zaneslo v jarek. Pri nesreči se je voznik Zupančič huje poškodoval, pa tudi njegov sopotnik Ivan Plevnik iz Dedne vasi je v brežiški bolnišpici. Avto jo hudo poškodovan. je 26. aprila rve«'^ od Dol. Topfcft avto 5 v SrebmičJP»Jvdiej5V bankino, od ta fj J JC ilTv »ovo*fJ , Sžstv* 1»' dinaljev' tA BI C : uSODNi9.40^ 3. maja okrog Se^t* Anton Ro?e«!ibP^ ločil za ljanske A vomeščan ini j rffjto« prometa j -s luči in pe«* ^Jel injV, $>1 Vžigalice,i otrOŠiooo0^ ižS^ž- Idne^/S^j 8lopju * % £eJ s%^'t' držav,iani SFRJ, imeti odslužen voja-^aradi specjf -e2ne rn0ra*n0'f>0liti^ne kvalitete. d° 35 |et ,cnosti dela sprejemamo samo moške v starosti P?“ap^°baie3me««. ' - JŠ* in Kra"i imajo prednost kandidati Qr°i^e smeri 0noms*b,eio *wti sT'^ija bo dnmieine9a davka: 60.000.00 din 'Su "MOVoTcu 19^ °** 10‘ ur' *3a Avtomobil-EHNE", Novo mesto, Šmihelska 12. h**. •v arva zanesljiva pot do uspeha lil boste hitro in poceni 0,ePšali svoj dom ' C|»IKARMA^jcEL9E ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN TOZD V SESTAVI ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA LlUBLJANA objavljajo RAZPIS za sprejem kandidatov v železniške šole in razpis štipendij za druge šole za šolsko leto 1975/76 1. PROMETNA SEKCIJA CELJE, TITOV TRG 1 sprejme v ŽPTŠ Maribor; — 10 absolv. osn. šole za prometno-transportne tehnike — 4 kandidate za skladiščnike (iz delovnega razmerja) — 2 kandidata za transportna komercialista ali blag. blagajnika (iz delovnega razmerja). v Prometno šolo Ljubljana: — 5 kandidatov za prometno-transportne tehnike (iz del. razmerja) — 10 kandidatov za prometnike (iz del. razm.) v Višjo železniško šolo Beograd: — 1 kandidata v prometni odsek iz del. razm. (redni študij) Štipendije na naslednjih šolah: — 3 štipendije na ekonomski srednji šoli za transportne komercialiste — 6 štipendij na gimn., ali ekonomski srednji šoli za prometno-transportne tehnike (moški) 2. PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA. TRG OF 7 sprejme v ŽPTŠ Maribor: — 15 absolventov osnovne šole za sprevodnike — 10 absolventov osnovne šole za skladiščnike — 17 absolventov gimnazije ali ekonomske srednje šole za transportne komerc. — 10 kandidatov za blagovne blagajnike — 5 kandidatov za blagovne blagajnike (iz del. razmerja) v prometno šolo Ljubljana: — 13 absolventov gimnazije, tehniške ali ekonomske srednje šole za prometno-transportne tehnike v višjo železniško šolo Beograd: — 3 kandidate v p'rometni odsek za prom. ing. (redni študij) — 4 kandidate v prometni odsek (izredni študij) Štipendije Jia naslednjih šolah: — 2 štipendiji na gimnaziji — 6 štipendij na ekonomski srednji šoli 2 štipendiji na upravno-administrativni šoli 3. PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA-MOSTE, LJUBLJANA, KAJUHOVA 61 Sprejme v ŽPTŠ v Mariboru: — 5 absolventov gimnazije ali ekonomske šole za transportne komercialiste — 5 kandidatov za blagovne blagajnike — 10 kandidatov za transportne komercialiste (iz del. razm.) * — 10 kandidatov za blagovne blagajnike (iz del. razm.) v prometno šolo v Ljubljani: — 3 kandidate za prometnike (iz del. razm.) v višjo železniško šolo Beograd: — 2 kandidata v prometni odsek iz del. razm. (redni študij) Štipendije na naslednjih šolah: * — 5 štipendij v 3. razred gimnazije — 5 štipendij v 4. razred gimnazije — 1 štipendija na ekonom, fakulteti (absol.) — y štipendija na prometni fakulteti — oddelek za cestni promet (absol.) 4. PROMETNA SEKCIJA MARIBOR, KOPITARJEVA 5 prejme v ŽPTŠ Maribor: — 10 absolv. osnovne šole za prom.-tran^. tehnike — 20 absolv. osnovne šole za sprevodnike — 10 absolv. osnovne šole za skladiščnike — 2 absolv. gimnazije ali ekonom, srednje šole za transp. komerc. — 4 kandidate za blagovne blagajnike V prometno šolo v Ljubljani: — 5 absolv. gimnazije, tehniške ali ekonom, srednje šole za prom .-transp. tehnike — 4 kandidate za prometnike (iz del. razmerja) v višjo železniško šolo Beograd: — 2 kandidata v prometni odsek iz del. razm. (redni študij) Štipendije na naslednjih šolah: — 3 štipendije na ekonom, srednji šoli — 2 štipendiji na gimnaziji — 1 štipendija na VEKŠ Maribor — II. stopnja — 2 štipendiji na VEKŠ Maribor — I. stopnja , — 1 štipendija na višji teh. varstveni šoli v Ljubljani . 5. PROMETNA SEKCIJA NOVA GORICA, KOLODVORSKA POT 8 sprejme v ŽPTŠ Maribor: — 8 absolventov osn. šole za prometno-transportne tehnike — 2 kandidata za transportnega komercialista (iz del. razm.) — 1 kandidata za blagovnega blagajnika ^iz del. razm.) v prometno šolo v Ljubljani: — 5 kandidatov za prometno-transportnega tehnika (iz del. razm.) — 3 kandidate za prometnike (iz del. razm.) Štipendije na naslednjih šolah: — 4 štipendije na ekonom, srednji šoli (za prom.-transp. tehnike in transp. komercialiste) — 4 štipendije na gimnaziji (za prom.-transp. tehnike) —^1 štipendija na VEKŠ Maribor — I. stopnja 6. PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO, KOLODVORSKA 1 sprejme v ŽPTŠ Maribor: — 5 absolv. osnovne šole za prom.-transp. tehnike — 3 absolv. gimnazije ali ESS za transp. komerc. — 2 kandidata za blagovna blagajnika (iz del. razm.) v prometno šolo v Ljubljani: — 5 absolv. gimnazije, tehnične ali ESŠ za prom. transp. tehnike — 3 kandidate za prometnike (iz del. razm.) v višjo žel. šolo Beograd: 2 kandidata iz del. razm. v prometni odsek (1 izredni študij, 1 redni študij) Štipendije na naslednjih šolah: — 3 štipendije na ekonom, srednji šoli , ' — 5 štipendij na gimnaziji ~ 7. PROMETNA SEKCIJA POSTOJNA, KRAIGHERJEVA 11 • sprejme v ŽPTŠ.Maribor: " — 15 absolv. osn. šole za prom.-transp. tehnike — 5 absolv. osn. šole za sprevodnike — 7 absolv. osn. šole za skladiščnike — 3 absolv. gimnazije ali ESŠ za transp. komerc. — 2 kandidata za blagovna blagajnika v prometno šolo v Ljubljani: — 5 kandidatov za prom.-transp, tehnike (rz del. razm.) — 3 kandidate za prometnike (iz del. razm.) v višjo žel. šolo Beograd: — 2 kandidata iz del. razm. v prom. odsek (redni študjj) Štipendije na naslednjih šolah: — 1 štipendija na višji šoli za soc. del. 8. PROMETNA SEKCIJA PRAGERSKO, PRAGERSKO ŠT. 95 sprejme v ŽPTŠ Maribor: — 5 absolv. osn. šole za prom.-transp. tehnike — 2 absolv. osn. šole za skladiščnike — 1 absolv. gimnazije ali ESŠ za transp. komerc. v prometno šolo v Ljubljani: — 2 absolv. gimnazije, tehniške ali ESŠ za prom.-transp. tehnike — 2 kandidata za prometnika (iz del. razm.) v višjo žel. šolo Beograd: — 3 kandidate iz del. razm, v prom. odsel( (2 redni in 1 izredni študij) Štipendije na naslednjih šolah: — 2 štipendiji na ESŠ^ — 2 štipendiji na gimnaziji — 1 štipendija na VEKŠ — I. stopnja 9. PROMETNA SEKCIJA PULJ, VODNJANSKA 21 sprejme v ŽPTŠ Maribor: — 5 absolv. osn. šole za prom.-transp. tehnike — 1 kandidata za blag. blag, (iz del. razm.) — 5 absolv. osn. šole za skladiščnike — 2 absolv. gimnazije ali ESŠ za transp. komerc. Štipendije na naslednjih šolah: — 1 štipendija na višji upravni šoli 10. PROMETNA SEKCIJA ZALOG, ZALOŠKA 214 b sprejme v ŽPTŠ Maribor: ^ 2 absolv. osn. šole za prometno-transp. tehnika — 1 absolv. gimnazije ati ESŠ za transp. komerc. — 2 kandidata za blagovno blag. (iz del. razm.) v prometno šolo v Ljubljani: — 2 absolv. gimnazije, tehniške ali ekonom, srednje šole za prom.-transp. tehnike — 1 kandidata za prom.-transp. teh. (iz del. razm.) — 3 kandidate za prometnike (iz del. razmerja) v višjo šolo Beograd: — 1 kandidata iz del. razm. v prometni odsek (1 redni študij Štipendije na naslednjih šolah: — 1 štipendija na ESŠ — 1 štipendija na gimnaziji — 1 štipendija na višji šoli za soc. delavce 11. PROMETNA SEKCIJA ZIDANI MOST ŠT. 9 sprejme v ŽPTŠ Maribor: — 10 absolv. osn. šole za prom.-transp. tehnike — 5 absolv. osn. šole za sprevodnike — 6 absolv. osn. šole za skladiščnike — 2 absolv. gim. ali ESŠ za transp. komerc. 2 kandidata za blag. blag. v prometno šolo v Ljubljani: — 10 absolv. gimnazije, tehnične ali ESŠ za prom.-transp. tehnike — 3 kandidate za prom.-transp. tehnike (iz del. razm.) v višjo žel. šolo Beograd: — 1 kandidata v prom. odsek iz del. razm. (redni študij) Štipendije na naslednjih šolah: — 4 štipendije na ESS — 1 štipendija na upr.-adm. šoli — 6 štipendij na gimnaziji — 1 štipendija na adm. šoli — 1 štipendija na pravni fakulteti — 1 štipendija na VEKŠ — I. stop. 12. SEKCIJA ZA VLEKO DIVAČA ŠT. 89 sprejme v ŽEKŠ v Ljubljani: — 3 absolv. osn. šole za meh. žel. vozil in naprav — 8 absolv. osn. šole za strojne ključ. V strojevodsko šolo Kastav: — 3 kandidate v odd. za Diesel str. (iz del. razm.) — 5 kandidatov v odd. za voz. preg. (iz del. razm.) Štipendije na naslednjih šolah: — 1 štipendija na ESŠ — 1 štipendija na ekon. fakulteti — I. stopnja 13. SEKCIJA ZA VLEKO LJUBLJANA. VILHARJEVA 2 sprejme v ŽEKŠ v Ljubljani: — 20 absolv. osn, šole za elektromehanike žel. vozil in naprav — 20 absolv. osn. šole za strojne ključ, v žel. strojevodsko šolo v Ljubljani: — 40 kandidatov iz deL razmerja za elektrostrojevodje v strojevodsko šolo v Kastvu: — 5 kandidatov z^ strojevodjo Diesel vleke (iz del. razm.) — 12 kandidatov za vozovne preglednike (iz del. razm.) v višjo žel. šolo Beograd: ...i — 2 kandidata iz del. razm. v strojni odsek (izredni štu U Štipendije na naslednjih šolah: — 1 štipendija na gradbeni teh. šoli (v 3. letnik) — 4 štipendije na ESŠ (za 1. letnik) — 1 štipendija na sred. šoli za sanitarne tehnike (v 14. SEKCIJA ZA Vlj-EKO MARIBOR, VALVASOR^ 13 a sprejme v žel. stroj, šolo v Ljubljani: — 5 kandidatov za elektrostroj. (iz del. razm.) v žel. strojevodsko šolo Kastav: — 16 kandidatov za Diesel stroj, (iz del. razm.) ' — 8 kandidatov za vozovne preglednike (iz del. razm- 15. SEKCIJA ZA VLEKO NOVA GORICA, pRVOMAJsK 33 sprejme v ŽEKŠ v Ljubljani: - — 2 absulv. osn. šole za meh. žel. vozil in naprav — 2 absolv. osn. šole za elektromeh. žel. vozilMn nap — 2 abv.lv. osnovne šole za strojna ključavničarja Štipend je na naslednjih šolah: — 2 štipendiji na TSŠ — strojni odsek > — 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli — 1 štipendijo na upravno-admin. šoli . — 1 štipendijo na višji teh. varstveni šoli v Ljubija*1 — 1 štipendija na fakulteti za strojništvo — H* st0Pn • opV0H 16. SEKCIJA ZA VLEKO NOVO MESTO, KOU SKA ŠT. 9 sprejme v ŽEKŠ v Ljubljani: j| — 3 absolv. osn. šole za meh. želez, vozil in naprav — 1 absolv. osn. šole za elektromehanika žel. vozi v strojevodsko šolo Kastav: . raZIn.) — 5 kandidatov za strojeyodje Diesel vleke (iz o® ■ — 1 kandidata za voz. preglednike (iz del. razm.) Štipendije na naslednjih šolah: — 1 štipendija na TSŠ — strojni odsek — 1 štipendija na ESŠ J • r 17. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROG CELJ XIV. DIVIZIJE ŠT. 2 Štipendije na naslednjih šolah: — 1 štipendija na višji tehn. varn. šoli — 1 štipendija na GTŠ — nizke gradnje — 1 štipendija na pravni fakulteti |UBLjA 18. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROG MASARYKOVA 15 sprejme v višjo žel. šolo Beograd: (izredn‘ *tU — 1 kandidata v gradbeni odsek iz del. razm. Štipendije na naslednjih šolah: o letnik/1 z — 2 štipendiji na GTS — nizke gradnje (1 za letnik) , ’ — 1 štipendija na ESŠ (za 2. letnik). jza 2 ! ' — 1 štipendija na FAGG - odd. za gradbenisi < ' [VlA^ 19. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE Pr0G ! ' VALVASORJEVA 19 . ✓ .J sprejme v višjo žel. šolo Beograd: (iit^ . — 2 kandidata za gradbeni odsek iz del. ra . -dij) ~ Štipendije na naslednjih šolah: — 1 štipendija na VEKŠ — I. stopnja — 1 štipendija na višji šoli za soc. delavce ^ 20. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PR°G N°VA KOLODVORSKA POT 8 sprejme v gradbeno del. šolo: ; , . razm-) — 4 kandidate za gradbene delovodje (iz e ' Štipendije na naslednjih šolah: ništvi' — 1 štipendija na FAGG — odd. za gradbe — 1 štipendija na pravni fakulteti -««bliarl' — 1 štipendija na višji tehn. varn. šoli v Lj »fO anC 21. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE P"u° LJUBLJANSKA 5 Štipendije na naslednjih šolah: — 2 štipendiji na GTS — nizke gradnje — 2 štipendiji na ESŠ — 1 štipendija na upravno-admin. šoli — 1 štipendija na FAGG — odd. za gra Liljani — 1 štipendija na višji tehn. varn. šoli v pOS^ 22. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PR°G KOLODVORSKA 25 a . , vCe — 1 štipendija na višji šoli za sdcialne e .^ijafli a — 1 štipendija na višji tehn. varn. šoli v ^» 23. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PR° NJANSKA 21 Štipendije na naslednjih šolah: . — 1 štipendija na FAGG — pdd. za gra — 1 štipendija na pravni fakulteti 24. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJA CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 2 ^ sprejme v ŽEKŠ v Ljubljani: . | v0z»l 'n — 3 absolv. osn. šole za elektromeh. z Štipendije na naslednjih šolah: »Šib^i*0 — 2 štipendiji na TSŠ — elektro odd- jir — 1 štipendija na srednji komerc. šo • 25. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE & y LJANA, TRG OF 7/II sprejme v ŽEKŠ v Ljubljani: ktroine,ianl — 2 absolventa osnovne šole za ele vozil in naprav 0aP 26. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PIVKA, KOLODVORSKA C. 33 sprejme v ŽEKŠ v Ljubljani: , ^ vof’1 ' ca) — 6 absolv. osn. šole za elektromeh . pjs ^ ^ območje N. Gorica, 3 za območje • t0K ! Štipendije na naslednjih šolah: ^ jibk' ^ $ — 2 štipendiji na TSŠ na elektro ° • ^ , J — 1 štipendija na Fak. za elektrote ^{f1i > II. letnik) Mariih — 1 štipendija na višji tehniški šol' Št g ZA V2DRŽEVANJE VOZ IN LOKOMOTIV, " 8 absou/ °Sn- Š°,e Za meb' žel- voz‘* 'n naPrav " 15 ahcni °Sn S°*e za elektromeh. žel. vozil in naprav ^ipendiio n °Sn‘. Š°le za stroine ključavničarje " 1 šti j3 naslednj'h šolah: -iSESS naIS?~ elektro-jaki tok - 1 štinenH 03 ~ elektro - šibki tok st|pendiJa na višji pravni šoli ^uaV/dV^rzeva^e voz IN STROJEV šiška, ^evŽEkoRMOVA35 ' 5abso|v .V Ljubliani: " 2 absolv n!n >°|e 23 stroine ključavničarje v- 0sn- sole za strugarja LJUBLJANaZ 7a^1^RZEVANJE lokomotiv MOSTE, ^evŽEkl^ °mKAC-217 '25absolv o, >JUblj3na: " ® absolv. osn0” S|^e 23 me*1, ze*‘ V02‘* 'n naPrav " ^ absolv. ocn°' 8|23 e*ektromeh. žel. vozil in naprav £ 3 absolv. osn j«!!5 Z3 stroine ključavničarje ,l|leWiienr„;fie2astr''9arje ! _ I ^[Pendija na Tsš e ektro-odd. za jaki tok l stiPendiij na Teč elektro-odd. za šibki tok ^ ? !tipendiji na Est ~~ strojni odd- ^ . ^JPendija na fai/ 23 e*ektroteh. — odd. za jaki tok stipen{jj. \/ce*ektroteh. — odd. za šibki tok i Podiji na fa^ ~~ '• st°Pnja j 3q Tq ' Za e,ektroteh. — I. stopnja ^vž&Ržev anje VOZ, DOBOVA 53 Št abso|v. osn v J.UblJana: I '^dije na (i 2a strojne ključavničarje ^ J Indija « Lnj,h šolab: 31>To POkl,Cn'šoli za mizarje / ška2i a vzdrževanje voz ptuj, rogozni- ^ipenH- ^ " 1 ^!Pendija na Es|r elektr° odd- za jaki tok ; ^ 6 štipen2|ia na.UAŠ ^'Pendija na fak*6™ Centru za kovinsko stroko i 32 GRArs 23 str°jništvo 2 ADBENOpODict sprej^ , UJtTJE LJUBLJANA, MEDVEDOVA i žaK^^-osrf j Hubliani: f ^tiPend5'V‘0sn- šole 11 žel* vozil in naPrav " 2St'lPenJ-nas|ednjih S?f 6nd ja na E^IS LJUBLJANA, MOŠE PIJADE 39 -3®*% n *A ‘MVESTir šo?ah:E' LJUBLJANA, ROBBOVA 2 llh^^ijfl 23 8l8ktroteh- ~ odd. za šibki tok (II. 'iN^djji k> 23 elektroteh. - odd. za jaki tok (I. in s3>ndj naFAGG^ . S2hiPendiieHaekonom f?? ;,za gradb- <11. in III. letnik) Nl?^i ina5TS(l l k' (,M-»etnik) WlnaTSŠ^e|'2jn3. letnik) ^ ESŠ (2. ietnikV11"11- ,etnik) Lju '^»’ssss^Ksa"- ” naeko °m6rC-5o,i (L'- 4- Mb- 2- KP- 2. ^iue j s^°p,?ja (Lj-, Mb., NG., Koper) s?^k 'inaPL ’ Pnja (Li-2, Mb. 2, NG 2, Kp L (Lj. Z, Mb 2, "bl (JAŠ 1U- 2 “ Manbo,u. 6 * Kopru, 2 "a j'„U’6 v Maricom 7 °dd' za kuharje (5 v 3 V ce^ust-Sol. 1 na Bledu, 2 v Izoli) ! na sred’ •V Pribor. o°dd‘ Za natakarje (3 v rC16 ^ vga* šo'i * med 2 na B,edu- 3 v ho«) '• »opnfa SeS,re ,V Ce'iu) 40. ZSI LJUBLJANA, Aljaževa 32 Štipendije na naslednjih šolah: — 2 štipendiji na TSŠ — elektro odd. za jaki tok — 3 štipendije na TSŠ — strojni odd. — 2 štipendiji na fak. za elektroteh. — odd. za jaki tok — 1 štipendija na fak. za stroj. — 1 štipendija na FSPN — 1 štipendija na višji šoli za soc. del. — 3 štipendije na ped. akademiji 41. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, CELOVŠKA 4 — 1 specializanta iz del. razm. iz medicine dela — 1 specializanta iz del. razm. iz okulistike 42. SKUPNE SLUŽBE ŽG LJUBLJANA, MOŠE PIJADE 39 Štipendije na naslednjih šolah: — 2 štipendiji na dveletni administrativni šoli — 2 štipendiji na upravno-administrativni šoli — 4 štipendije na ekonomski srednji šoli — 2 štipendiji na ekonomski fakulteti — 2 štipendiji na pravni fakulteti — 2 štipendiji na VEKŠ — II. stopnja — 1 štipendija na FSPN v Ljubljani (politologija) — 2 štipendiji na VEKŠ — I. stopnja Rok za prijava je 10. junij 1975. Prijavo je treba nasloviti ozir. vložiti pri kadrovski službi organizacije, ki razpisuje štipendijo. Absolventi osnovne šole morajo prijavi priložiti spričevalo o končani osnovni šoli, drugi pa o zaključnem izpitu ozir. maturi ali pa o opravljenih izpitih. Kandidati iz delovnega razmerja morajo prijavi priložiti spričevalo o strok, izobrazbi, potrdilo o opravljenih strokovnih izpitih in ustrezni praksi. Kot kandidati za strojevodje elektrovlečnih vozil in dizel-vlečnih vozil ter vozovne preglednike bodo lahko sprejeli interesenti, ki imajo ustrezno poklicno šolo, predpisano prakso in izpite. Kandidati za železniške šole bodo zdravniško in psihotehnič-no pregledani. Preglede bosta opravila železniška zdravstvena domova v Ljubljani in Mariboru. Vsem, ki bodo sprejeti v žel. šole v Ljubljani in Mariboru, je zagotovljena popolna oskrba v domovih železniških šol. Pogoje šolanja in višino štipendij za železniške in druge šole določa pravilnik o štipendiranju ŽG Ljubljana. Vsa natančnejša navodila glede vpisa in druga potrebna pojasnila lahko dobijo interesenti pri kadrovskih službah navedenih organizacij, ki razpisujejo sprejem v železniške šole in štipendije na drugih šolah. ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO proda na licitaciji: PISALNI STROJ TOPS S-3 Z DOLGIM VALJEM in RAČUNSKI STROJ ZNAMKE MONROE. Oba stroja sta uporabna. Licitacija bo v pisarni zavoda v četrtek 8. 5. 1975 ob 10. uri za družbeni sektor in ob 12. uri za zasebni sektor. Interesenti si lahko ogledajo oba stroja na dan licitacije med 7. in 10. uro. _________________________________y PROSTO DELOVNO MESTO! TOVARNA KLOBUKOV „ŠEŠIR" ŠKOFJA LOKA sprejme takoj na delo PRODAJALKO ZA TRGOVINO V NOVEM MESTU. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Delo je za nedoločen čas. Prijave pošljite na naslov: Tovarna klobukov ,,Šešir" Škofja Loka. REJCI PERUTNINE! KZ NAKLO PRI KRANJU VAUINIGA 64202 NAKLO prodaja vsak dan od 7. — 13. ure in ob sredah in petkih od 7. — 18. ure 10 TEDNOV STARE JARCKE rjave in bele, dobre nesnice po 30 din. Priporoča se KZ Naklo Edina revija za Slovertce po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojim so rodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11 U belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314 177 telex 31 260 yu bel SANDOLIH PX 65 • uživa mednarodni sloves • odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki • najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa • uničuje plesen in zajedalce ter je odporen proti vremenskim vplivom 0 služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORA 1 BO od 20.111. do 20. V. 1975 20/ POPUST 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 ZAOJVEBPUMJC SCHIEDEL — Y0 — Kamin, dimnik št. 1 V Evropi proizvaja in dobavlja GRADNIA ZALEG LICITACIJA! ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE - RIBNICA prodaja naslednje osnovno sredstvo: Osebni avto TOMOS CITROEN 2 CV 6. izklicna cena je din 7.000,00 Licitacija bo v prostorih Reševalne postaje v Kočevju, Ljubljanska cesta 15, dne 20. V. 1975 od 7. — 8. ure za družbeni in od 8. — 10. ure za zasebni sektor. Kavcijo 10% od izklicne cene je treba položiti pred licitacijo. vsak četrtek DOLENJSKI LIST TEDENSKiLE Četrtek, 8. maja - D. Rdeč. križa Petek, 9. maja - Dan zmage Sobota, 10. maja - Izidor Nedelja, 11. maja - Žiga Ponedeljek, 12. maja - Pankracij Torek, 13. maja - Servacij Sreda, 14. maja - Matija Četrtek, 15. maja - Zofija lunini: mene 11. maja ob 8.05 mlaj I BRESTANICA: 10. in 11. 5. ameriški barvni film Jeremija Janson. ČRNOMELJ: 9. 5. jugoslovanski barvni film Kapetan Mikula Mali. 11.5. Hong Kong barvni film Karate v službi interpola. 14. 5. iulijan-ska komedija Nora tekma za blagom. KOSTANJEVICA: 10. 5. španski barvni film Usoda neke žene. 11.5. ameriški barvni film Škorpijon ubija. MIRNA: 10. in 11. 5. film Rdeči baron. METLIKA: Od 9. do 11. 5. ameriški barvni film Šampion rodea. 14. in 15. 5. ameriški barvni film Plamen nad Smirno. NOVO MESTO, KINO JNA: 8. 5. ameriški film Nekateri so za vroče. 10. 5. italijanski film Nišanska linija. 12., 13. in 14. 5. ameriški film Pobegnil sem s hudičevega otoka. 15. 5. angleški film Simbadovo zlato potovanje. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 9. do 11. 5. ameriški barvni film Mož, ki je ljubil Cat Dancing. Od 13. do 15. 5. italijanski barvni film Smešna je prva ljubezen. SEMiC: 10. in 11. 5. ameriški barvni film Kanjon siti. 13. 14. 5. ameriški barvni film^ Agent 077 krvava meri. RIBNICA: 10. in 11. 5. ameriški barvni film Modri vojak. TREBNJE: 10. in 11. 5. ameriški barvni kavbojski film Tolpa- Cola Vungeria. SLUŽBO DOBI 1 GOSTISCE TULIPAN, Marija Ažman, Lesce, Alpska cesta 8, telefon (064) 75-416, zaposli takoj KV ^i PK natakarico. V SLUŽBO za pomoč v bifeju sprejmem dekle-začetnico. Nastop službe takoj. Edo Prah, Vel. Ma-lenca 12, 68263 Krška vas. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENTJERNEJ zaposli v svojem bife|u v Šentjerneju starejšo samsko natakarico ali samskega upokojenca (upokojenko). Samsko stanovanje po dogovoru. Interesenti naj sc javijo osebno v pisarni društva Šentjernej 5. SLUŽBO DOBI takoj mlajše dekle za pomoč v bifeju in kuhinji ter varstvo tri leta stare punčke za nekaj ur na dan. Možna je tudi priučitev v gostinstvu. Mesečni prejemki 1.000,00 din poleg brezplačne hrane in stanovanja. Sobota in nedelja prosti. Zglasite se osebno ali pismeno pri Bernardi Nučič, Ljubljana, Ul. Pohorskega bataljona 139, telefon 343-023. STANOVANJA MLADA ZAKONCA brez otrok najameva opremljeno enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Ponudbe pod: Rustja, Dolenjski list. SPREJMEMO urejenega sostanovalca ali oddamo sobo solidnemu dekletu. Volčičeva 66, Novo mesto. Motorna vozila ZASTAVO 101 v odličnem stanju, letnik 1972, prevoženih 35.000 km, ugodno prodam. Mirt, Novo mesto, Gubčeva 5, telefon 22-922. PRODAM FIAT 750, letnik 1971, registriran za 1975. Ivan Turk, M^a Cikava 10, Novo mesto. PRODAM traktor Ferguson 48 KM, naše izdelave, s kabino, prikolico in 12-colskimi plugi. Cena ugodna. Gostilna Urek, Globoko. PRODAM zastavo 750, letnik 1970, v odličnem stanju. Prešeren, Lo-betova 42, Novo mesto. AUDI 72, letnik 1968/69, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za manjši avto. Naslov v upravi lista (1193/75). PRODAM dobro ohranjen traktor MAN na prvi in zadnji j^Ron, plug in kosilnico. Cena 47.600,00 din. Marjeta Orlač, Dolšce 13, Kostanjevica na Krki. Ogled v pe-tek. UGODNO PRODAM za.stavo 750, letifik 1968, nevozno. Franc Žagar, Malenška vas 17, Mirna peč. POCENI prodam osebni avto DKW S 100(5 v voznem stanju, letnik 1961. Lahko tudi po delih. Martin Bernardič, Gor. Mokro polje 9, Šentjernej. PRODAM dobro ohranjen fiat 850, letnik 1969. Ogled vsak dan po- ?oldne. Zdravko Tekstor, Lešnica pri Otočcu. PO ZELO UGODNI ceni prodam avto 750, registriran do aprila 1976. Poizve sc Škocjan 8. PRODAM NSU 1000, letnik 1972. Tomaž Potočar, Vel, Bučna vas 35, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1971, 41.000 km. Informacije: Stipano-vič, Ragovska 12, Novo mesto, telefon (068) 22-886. FIAT 620, 2 t, škodo 1000 MB in zmrzovalno skrinjo (380 I) poceni Rrodam. Brezovar, Gotna vas 44, iovo mesto. PRODAM rabljeno dnevno omaro, komodo in mizico za televizijo. Kristanova 2, Zilič, Novo mesto. PRODAM 80 arov sena. Dogovor 11. maja dopoldne. Košir, Gornja Nemška vas 12, Trebnje. PRODAM kosilnico Alpina. Franc Gazvoda, Brusnice 37. PRODAM dobro seno in otavo. Pot na Gorjance 34, Novo mesto. PRODAM trobrazdni plug za traktor ali zamenjam za dvobrazdne-ga. Ogled vsak dan. Franc Barič, Mršcča vas 9, Šentjernej. PRODAM dobro ohranjen obračalnik Maraton. Marjan Borštnar, Most 3, Mokronog. PRODAM dobro ohranjeno kosilnico Alpina. Anton Bevc, Beli Grič 2, Mokronog. ODDAM kose starega pohištva in žimnice. Ogled v soboto 10. maja 1975 dopoldne. Glavni trg 18/1, Novo mesto. PRODAM skoraj nov kombiniran italijanski otroški voziček. Kmet, Ragovska 10, Novo mesto, telefon 22-855. POCENI prodam rabljena dvodelna in tridelna okna. Jože Urbanč, Jelše 24, Leskovec. PRODAM rabljen televizor RR Niš. Na Tratah 16, Novo mesto PRODAM brejo kravo in telico ter pet 100 kg težkih prašičev. Franc Bartelj, Jablan 37, Mirna peč. PRODAM dve kravi, vprežno kosilnico, komate in več vozov. Anton Marn, Dol. Dobrava 1.3, Trebnje. PRODAM odlično ohranjeno diatonično trivrstno harmoniko. Cvetko Sever, Kočevje, blok Trgopro-meta, Kidričeva 9. KUPIM KUPIM kamin-peč (rabljeno). Franc Rajer, Bršlin 27, Novo mesto. POSEST PRODAM hišo z velikim vrtom. Ogled vsak dan od 9. do 16. ure. Popovič. Bršlin 37, Novo mesto. V BOJNIKU pri Malkovcu prodam ^3500 m2 veliko parcelo, kjer je nad polovico površine vinograd, ostalo pa sadni vrt, in manjšo staro podkleteno hišo s priključeno elektriko. Dostop z vsemi prevoznimi sredstvi. Vikend na izjemno lepi razgledni točki. Vse informacije dobite šele po 15. maju pri Francu Povšetu v Otočcu 59 ali po telefonu (068) 22-566 med 20 m 21. uro. PRODAM manjše posestvo z gospodarskim poslopjem, voda elektrika v hiši, lepa sončna lega, nov vinograd (tretji letnik), vse-na žice, strojna obdelava, dovoz z vsakim vozilom. Dam tudi na parcele. Ivan Andrejaš, Zdole 63-Cele, 68270 Krško. UGODNO prodam novo, dograjeno stanovanjsko hišo s sadninj vrtom ob asfaltni cesti blizu industrijskega kraja, idealna kupčija za naše zdomce. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1179/75). PO UGODNI ceni prodam 15 arov vinopada na Malkovcu. Dostop z ^vsakim vozilom. Na lepi sončni 'legi, možnost graditve vikenda. l-!lektrika in voda sta zraven. Interesenti naj sc zglase na naslov: Jože Šinkovec, Malkovec 2, I ržišče na Dol. UGODNO prodam parieio /a vikend ali vinograd v I rški gori in staro stavbišče. Ždinja vas 1, Otočec. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Najlep.še darilo za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, (iosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! DNE 30. APRILA sem izgubila zapestnico od Kristanove do Ulice komandanta Staneta. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne, ker mi je drag spomin. Milena Ravbar, Kristanova 11, telefon 22-047. um JCt'=5s BENJAMIN PAVLOVIČ, Armeško 28, Brestanica, prepovedujem pašo kokoši in vožnjo po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽi; BFRUS. Vel. Podljubcn 5, Uršna sela. prepovedujem delanje škode okoli gradu na Ruperč, vrhu, posebno šolskim izletnikom. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. i^obvestila i Ob nepričakovani izgubi naše drage sorodnice ŠTRUKLJEVE MAME, ki je umrla v 75. letu starosti, se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v trenutkih žalosti in bolečin, ki so prizadele našo družino. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali vence in cvetje, pevskemu zboru Sv. Gregor, Andreju Riglerju za besede na grobu pokojnico ter znancem in vaščanom Vel. Poljan ter Ortneka. Žalujoči: sinova Matija, Lojze, hčerke Marga, Ika in Albina ter drugi sorodniki. ALOJZ KADIVNIK, Gabemik 2, Škocjan, se najlepše zahvaljujem JOHANU FIŠTERJU s Telč 16 pri Sevnici za denarno pomoč, ki mi jo je nudil ob priliki požara. LEOPOLDU, JANFZU in STANI -TU MNKU iz Irčc vasi 39 za rojstne dneve in god vse lepo želi mama. FASADE, teraso in keramiko kvalitetno, hitro in poceni izdelujem za družbeni in zasebni sektor. Iso Pehič, Dol. Toplice 8. JEREMIJA NOVAKOVIČ, Cankarjeva 6, 61330 Kočevje, izdelujem spomenike raznih vrst (marmor, teraco). Dostava na pokopališče! NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEIJ BARV. IZVRSIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, a:NE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BOGO RADI. ŽABJA VAS 15. NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ. KVEDROVA 8. KRSKO. KMETIJSKA ZADRUGA KRKA. Novo mesto - proizvodni okoliš Dolenjske Toplice, obvešča, da prodaja piščance za klanje vsak dan v hlevu v SOTESKI (grad). Cena je 15,00 din za kg. Na razpolago bodo proti koncu meseca maja tudi jarkice - nosnice v starosti 22 tednov. KZ ..KRKA“ Novo mesto. PO - DOLENJSKI' TOPLKi;. OGLAŠUJTE V DL! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža. očeta, starega očeta in pradeda MIHAELA ŽNIDARŠIČA iz Goriške vasi pri Mimi peči se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebno pa sosedu Somraku, kolektivom Beti Mirna peč. Feršped Ljubljana. ZZB Mirna peč in vsem ostalim, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Župniku za opravljeni obred iskrena hvala. Žalujoči: žena Rozalka, hčerice Marica, Elka, Vera in Ani z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu starosti nas je 1. maja 1975 za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta in stara mama MARIJA KORAČIN roj. Grabnar Radovlja pri Šmaijeti Najlepše se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, spremili pokojnico na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Za-livaljujemo se tudi tovarni Obutve Smaijcta za venec ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Janez, hčerke Marija, Rezi, Tončka, Metka z družinami in drugo sorodstvo v ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta STANETA NOSETA iz &ilke vasi pri Kočevju se iskreno z;ilivaljujemo dr. Rupniku in ostalemu zdravstvenemu osebju, Norodnikgm, sosedom, sovaščanom, prijateljem, znancem in vsem nekdanjim sodelavcem za pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Prav tako sc zahvaljujemo organizacijam ZZB NOV. ZRVS. Društvu upokojencev, krajevni skupnosti Salka vas, sindikatu Itas-Rudnik. postaji IM Ribnica, Grosuplje, obema govornikoma in goilbi na pihala. \ sem še enkrat najlepša zahvala. Žalujoči: žena Anica, sin Jože, hči Anica z družino, snaha Darinka, Lavričevi iz Željn pri Kočevju in drugo sorodstvo V SPOMIN 4. majajo minilo leto dni, ” je za vodno zapustil brat in stric ALBIN PIPAN iz Irče vasi 5 pri Novein mestu Ohranimo ga v trajnem spominu. ŽALUJOČI: brat Jože in drugo sorodstvo ZAHVALA r . - si(lad2 Za izum oksitetraciklina so prejeli Borisa Kidriča“ strokovnjaki iz KRKE: ing- g|jg|c ing. Janko Petrovič, ing. Vinko Manček, (jjpl. Karpfjuk, ing. Mladen Pavletič, ing. Janez Berni veterinar Jože Miklič. Nagrado so darovali za «s ve POŠ. Delavci Posebne osnovne šole Novo vsem strokovnjakom prisrčno zahvaljujemo človekoljubno^ejanje. ZAHVALA stric3 ® Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, . starega očeta ANDREJA BUKOVINSK j zavarovalnega zastopnika v pok°Ju iz Ribnice (Jesenice na Dol.) ustno a^' P^jk0 j *se najprisrčnejc zahvaljujemo vsem, ki ste nam sorCmili v. ■ j j izrazili sožalje in ste pokojnika na zadnji po -F vscjn*|ajflii veličastnem številu. Še posebej pa sc zahvaljuj darovali vence in cvetje, dr. Hermanu Tcppe>_ g^ to' f Šikovcu iz Brežic za strokovno medicinsko P .^tjvv v Alfonzu Šolnu in Antonu Mustarju ter cel°tncID,j,,čcS2 ^ # rovalnice Sava v Krškem, občinskemu odboru DniJt^L) ji žice. gasilski enoti iz Obrežja za častno sprcn^ ’c> vods ^ kojencev Brežice, pevcem K PD Slavček iz vel. kup$činc.*’ ^ učencem šole na Veliki Dolini, upravi občinske » in predstavnikom občinske skupščine in družne *-ustajju. nizacij, govornikom dr. Slavku Sušinu, Antonu zll L-UP ' Jjr Lončariču, Alojzu Žokalju, Janezu Bcrcetu i aiIiernU P iskrene poslovilne besede. Stanovanjskemu K ^0kflc |at^ tju Brežice in Ivanu Marcčiču ter Ivanu lire K bič no pomoč pri izvedbi pogrebne svečanosti., sosedom in vaščanom, ki so nam stali ob stran • Žalujoči: žena Marija, hčerka Anica ReP France z družino, brata Tonče in Peter, drugo sorodstvo DOLENJSKI j£| 22 DOLENJSKI LIST PRODAM ZAHVALA , ,fa jn brata Prezgodaj smo zgubili našega dragega ocu JOŽETA MIRTIČ iz Sel pri Straži J v \\ p Zahvaljujemo se sosedom, ki so njemu znan^k'S' kili stali ob strani, sorodnikom, Pr,JatCjJ)i s0žaljc’ ^m ^ obiskali, mu prinesli cvetje in nam .M^niu °r pospremili do njegovega groba. Hvala kir I Novo mesto, župniku iz Vavte vasi i . ief F spremljavo pri maši. ^ Žalostni: otroci Jožica, Milan, Danic I stre . . . • . ._ .• •".•V...—---- RADIO LJUBLJANA MV0S\KMAN«;^or<:c> ob 5.00, ClS^K, 8. MAJA: 8.10 š°la Za J^. neJa- 9.05 Radijska T^jini St°u st?Pnj°- 1015 Po Turistični n .11.00 Poročila -tujine. 12 30? za- "aše 80Ste >z Ludvik s;Lw^etyskl nasveti -Programa SSl Cgkd letošnjega ^O PrinS^6^ v Sloveniji. Naj nar^r aj0 vam • • • 14 10 ClV' !4-40 Med Solo, i6.45 £Žf>n?- 15-45 „Vrtiljak . N^znamfc? ogovori- 18.05 l8-20 Pred mikrofonom. gramofonsViudu,kcx1la kaset in [9.40 £uthpP]°ŠČ RTV Ljubljana. PrivSka 19 <;n T a^pmblom Jožeta 20.00 Četrti- noč, otroci! pesmi in nk^ večer domačih P*% 22"2&J1-40 Lepe k°ncertnem ViP£riu Pevci na J?ktumo. 23 l?1 pm I Literarni plesn* ritmov popevk in PETek o i, ^tineja. ’ 9 nGlasbena P^ade iz g ' Prenos vojaške wel°dije s Jf.. a- 12.10 Zabavne folijski naSn JNA- 12-30 Prideln • ~ m8- Milena Jttovih. ovanje višenj v sadnih Sli.-14-3« Nali vltaJ° in nr\vi poslušalci l7nSjak“- 16 ?0 r,ravHaj°- 15 -45 LhžS P°hod no S?V,ek in kravje. ai? Jane- ?qAoteh Partizanske t ablom »i,.-40, Minute z ^r“,tenok,u™- po V pesem Sečnil! Ke^spa«i2anPske l ',P°h0da R° '&13'3“ D,L18'0S s £• 17-J0 Gremo v »« rrrs Oddaia pr,Jetno ^omovino. feS"Cdril°- 21-30 .HEteP^mTI6^- 23.05 S \ Sffdbkca ^ lk M^A:n' 8.07 1 ‘ • • 10.05 aplavz. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.03 Radijska igra -Franc Puntar: Po pasje. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Serenadni večer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 12. IVIAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Silva Avšič: Pridelovanje korenčka. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20JConcert po željah poslušalcev. 18.20 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Franca Flereta. 19.50 Lahko noč, ‘otroci! 20.00 Slovenski operni hiŠi od osvoboditve do danes. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev. 23,05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje ja: za. TOREK, 13. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Gvido Fajdiga: Kdaj lahko začnemo kositi v paSnokosni rabi travinja? 13.30 Pnporočajo vam... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Pota sodobne medicine. RADIO SEVNICA NEDELJA, 11. MAJ: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domače - 11.15 aktualni nedeljski zapis - Nepokrite investicije so osnova inflacijskih tokov - 11.30 deset minut s POR — 11.40 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila — 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 14. MAJ: - 16.00poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.35 po domače - 16.50 delo Gasilskega društva na Studencu — 17.00 disko klub brez imena - 17.30 modernizacija ulic v Sevnici -17.40 ali poznamo mojstre resne glasbe - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 17. MAJ: - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za ... — 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila — 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.34 Zvočne kaskade. 23.05 Literarni nokturno. 23.15'Popevke se vrstijo. SREDA, 14. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Glasba vam pripoveduje. 10.15 Urednikov dnevnik. ll.OO Poročila -* Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Jelka Hočevar: Zatirame krompirjeve plesni. 13.30 Priporočajo vam .. .14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ob 30-letriici Plesnega orkestra RTV Ljubljana. 21.00 Kulturni globus. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 R^ija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. RADIO BREŽICE Četrtek - 8. maj: 16.00 - 16.15 - Napoved programa, Poročila, Za' vas smo si ogledali 16.15 - 16.30 - Nove ološče RTB 16.30 - 17.00 - AKTUALNOST TEDNA - Obvestila in reklame 17.00 - 18.00 - Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI SOBOTA - 9. maj: 16.00 - 16.15 - MALO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE 16.15 - 16.30 - Se še spoifiinjate 16.30 - 17.00 — Jugoton vam predstavlja - Sobotno kramljanje 17.00 - 17.30 - KRONIKA - Obvestila in reklame - Za naše n^mlajše - Iz naše glasbene šole 17.30 — 18.00 -Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 11. maj: 10.30 - 13.00 - DOMACE ZANIMIVOSTI - Komentar z zasedanja vseh treh zborov skupščine - Za naše kmetovalce: pogovor sodelavca Jožeta VoUca - Magnetofonski zapis - Obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 - 15.00 - obCani Čestitajo in POZDRAVLJAJO TOREK - 13. maj: 16.00 - 16.15 - Napoved programa, Srečanje s priljubljenimi pevci 16.15 - 16.30 - POROCiLA, Novo v knjižnici,-Kaj prinaša nova številka. Dolenjskega lista 16.30 - 17.00 -TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED, Obvestila in reklame, . Spored brežiškega kinematografa i7.00 - 18.00 - MLADI ZA IVILADE Ropar, ki je odprl blagajno na železniški postaji pri Otovcu, bo sedem mesecev zaprt - Dobili so ga, še preden je vse zapravil Ljubivoj Radosavljevič, doma iz okolice Kučeva v Srbiji, gotovo ni midil, da ga bodo po prvem poskusu vloma tako hitro dobili, sicer si najbrž ne bi privoščil obiska na železniški postaji. Kazen mu je pred kratkim izreklo novomeško okrožno sodišče. Zoper tujo last se Radosavljevič ni pregrešil prvič. Mož ni posebno vnet za delo, denar pa bi seveda rad imel. Pozimi 1974 je zašel v naše kraje in po Črnomlju iskal zaposlitve. Tako vsaj irdi. Ker pa dela ni dobil, se je klatil po okolici mesta in prilož-nosi no delal pri kmetih. Zaslužek pa mu je bil očitno premajhen, Kajti 27. februarja lani je vdrl v železniško postajališče Sela pii Otovcu. Čez streho kokošnjaka je splezal do okna in vdii v stavbo, tam pa je z želez- OPRAVIČILO Televizijskega poreda tokrat ne objavljamo, ker ga nismo pravočasno prejeli iz Ljubljane. Bralcem se opravičujemo. UREDNIŠTVO DL V__________________________^ nim predmetom odtrgal pokrov blagajne in pobral 77.5 dinarjev! Miličniki so ga že naslednji dan dobili. Kraje ni mogel tajiti, ker je imel v suknjiču pod podlogo zašitih še 680 dinarjev, medtem ko je ostali denar že prvi dan pognal. Na sodišču dejanja ni zanikal, celo skesanega Tl NEUMNI OTROCI . Železniški pragovi so neznano kam izginjali ob progi v Kočevju. Pred kratkim pa je nekdo le rešil to uganko. V ciganskem taboru na Trati je videl, da kurijo ogenj z izginulimi železniškimi prago-yi. „Kaj, mi da bi kradli? “ so se čudili izraženemu sumu starejši Romi ob ognju. „Mi že ne. Morda počenjajo to naši otroci. “ „Kako zmorejo šibki otroci, ko pa je prag težak okoli 100 kg? “ ni bilo razumljivo železničarju. Romi pa: ,,Otrok je neumen. Kaj pa on ve. da je prag težak 100 k?. Da ga ramo in gre!" J. P. NOVO MESTO - V soboto je bilo na kegljišču na Loki kegljaško srečanje ekip osnovnih organizacij Zveze civilnih invalidov vojne iz Kranja, Ljubljane in Novega mesta. Prvo mesto so osvojili Novomeščani in tako v trajno last osvojili prehodni pokal. Drugi so bili Ljubljančani, tretji tekmovalci iz Kranja. Tudi med posamezniki so bili domači tekmovalci najuspešnejši. Zmagal je Ludvik Markovič. Vsi tekmovalci so ob koncu srečanja dobili praktična darila, ki so jih prispevali Krka, tovarna zdravil, Novoteks in Labod. (N. Z.) STARI TRG OB KOLPI - Medobčinskega pionirskega šaliovskcga prvenstva so se udeležili šahisti iz metliške, črnomaljske, novomeške, grosupeljske, trebanjske, ribniške in kočevske občine. Pri mlajših pionirjih je zmagal Plut (Semič), sledita Pešelj (Stari trg ob KoIjm) in Novo-meščan Grm. Pri mlajših pionirkah jc bila najboljša Bajtova iz Žalne, druga jc bila Majerletova iz Starca trga, tretja (Groznikova iz Višnje gore. Pri starejših pionirjih so bili najboljši Trbuc (Kočevje), Trobec (Ribnica) in Kirasič (Kočevje), pri pionirkah pa Golobičeva (Grm), se je kazal. V zagovor je vedel povedati le to, da se je odločil za vlom iz maščevanja. ,J4a piki” da ima enega črnomaljskih miličnikov, češ da ga je ta očmil pri podjetjih in da zaradi njega ni dobil dela. To maščevanje ga bo precej veljalo, saj mu je senat pod predsedstvom Zlate Savelj odmeril 7 mesecev zapora. E)o pravnomočnosti sodbe bo moral Radosavljevič „za vsak primer“ počakati v priporu. Popovičeva (Metlika) in Križanova (Metlika). (V. K.> DRAGATUŠ - Prejšnji teden se * je končalo občinsko pionirsko rokometno prvenstvo. Rezultati - pionirke: Dragatuš, Stari trg ob Kolpi, Črnomelj. Na Vinici so igrali pionirji; rezultat: 1. Dragatuš, 2. Semič, 3. Vinica. (V. K.) LESKOVEC - V občinski rokometni pionirski ligi sta se v Leskovcu pomerili vrsti Leskovca in Senovega. (iostje so domače podcenjevali, domači pionirji pa so odlično zaigrali in zmagali 21:14. Pri do-^ mačih sta se izkazala Pereč in Pod-bršček, pri gostih pa Kovačič in Planinc. (L. S.) BRESTANICA - V prvenstveni tekmi občinske rokometne pionirske lige so v Brestanici nastopili pionirji iz Leskovca in srečanje izgubili 18:12. Poraz gostov je zaslužen, saj so igrali preveč leno. (L. S.) 1 LESjCOVEC - V prvenstveni tekmi zasavske mladinske lige so Leskovčani gostovali v Krškem in -srečanjb tesno izgubili s 17:16. Tekma je bila izenačena. O tem priča tui podatek, da je bil rezultat kar enajstlarat izenačen. Pri domačih je bil najboljši Longo, med gosti pa Janc in F. Starc. (L. a.) Šmartno pri litiji - v prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige so Leskovčani gostov^ pri Usnjarju in tekmo izgubili i0:23. Gostje so dobro igralipred-vsem v prvem polčasu, v drugem pa so močno pppustili. Prav v tem ddu igre so domači igralci dosegli iz ' hitrih protinapadov kar 15 zadetkov. (L. S.) VOZIL '“''OniESTO mDUSTRIJRfnOTORniH VOZIL novoniESTO inDUSTRiJflinoTORnm VOZIL novoniESTO inDUSTRIJRmOTORniH VOZIL novoniESTO m JJhodni republiki pod gorjanci ^emkirovskem junaku Piu bakšetu 42 ?tve^°r da • ^ ^ Udar',a bridka ura S Z2idn)[ dan ofen- etovo kaJžo na liV rn Ja^en°m Masnih’ jmenovan s prasta-iC toloe^6, L^niS kuah tudi z novcjšim ; Sirski l . e Vlseti na njihovem torei ie So bil že w.n° Omikal*1 ka Ura’ ki sc $ F I vV tepen9 “ ‘ , 11^’^*ti!“ Zabrunda belogardist ! kt bi b!|)aLna^0.'Zmislil. | Si. ^°rn0 d i^01' da !e ]C od8°voril I \ om olžl^ost nam .2ad°voljen, da so J S^Sški ° n-ie^a opravili že I ŠvšforS ?°rinil Kirovca v j nikripri paI? človeŠko piJVH Sladič z Vesele 1 ^nih1) “ £. ? novega jetnika. |V^4|0d^no , ra5u,očc dviS^ I kv4?O^8„°!,0r,‘ Kirov<*- l^V^tjedai J a)U)C lKli komandir /' Je bil BU mscm P°znal, ^ *nCta v s^h m°čn° v skrh,l Opravi ; da le no k u ?e'JC vra‘ Wi o kaki r* belogardist Kdkl Osvobodilni fron- ti, vaških zaščitnih in drugih nerodnili vprašanjih v tem nevšečnem položaju. Ni^ takega! Logistični narednik je napisal kiatko ovadbo, da jc neznan partizan nekoč dal Jožetu Bakšetu s Kire, ki je- bil lačen, ocvirek mesa. To čudno obtožnico in jetnika je izročil patrulji z ukazom, naj ga z vozom odpelje na bataljonsko poveljstvo na Brezovico. Doslej niso še nobenega jetnika počastili, da bi ga vozili, namesto gonili peš po zaporih. V Prevolah je pipar spremljevalcema predlagal, naj ga izpustita. „Ne smeva“, pravi Skof iz orehovškega mlina, „Dvakrat ustrelita v zrak in recita, da sem vama ušel.“ ju je podučeval. '„Ne moreva; pa saj ne bo nič hudega,“ sta Icgista tolažila jetnika. Na bataljonskem poveljstvu jc bilo živalmo. Belogardist, ki je pometal dvorišče, se je oprl na metlo in se zastrmel v Kirovca. “Je bil tudi ta pri oglarjih? “ je špičasto vprašal. Kurat Anton Šinkar, ki je nosil črno četniško kučmo z grozljivo mrtvaško glavo in prekrižanimi kostmi, revolver in duhovniški ovratnik, jc preletel Bakšetovo obtožnico. „Kdo jc pa to napisal? “ jc presenečen pogledal jetnikovega spremljevalca, kije skomizgnil z rameni; njega se to ne tiče. Oboroženi duhovnik jc Kirovca izročil naredniku Avgustu Cvelbarju, naj .mu znova izpraša vest. „Zakaj so te aretirali? “je šcntjernejski branjevce začel novo zasliševanje, ravr'"^’ Ic np k~*‘’ vem,“ jc odgovoril plpar, „mogoče zato, o kalfi n ! belogardist ker so partizani hodili po poti pod mojo hišo, 0»«bodilni fron- drugega nc vem niS!" Beli podčastnik je bil v zadregi. Ni vedel, kaj naj stori. Tisto neumnost o ocvirku partizanskega mesa, ki jo je bil napisal orožnik Sladič, je raztrgal in napisal novo ovadbo: da so po poti pod Bakšetovo kajžo hodili partizani. S tem grehom so kirovskega Švejka poslali v sodne zapore v Novo mesto in Ljubljano, kjer niso vedeli s pipaijem kaj početi. ' Sicer pa partizanov ni mogoče uničiti, gospod škof. V četrtek .S. novembra je "general Mario Ro-botti razglasil, da je ofenziva proti partizanom končana. Mladega Lipaja so iz Kostanjevice izpustili. Partizana Rudija Vinška so obsodili na štirinajst let in osem mesecev ječe, druge iz kostanje-viške ječe internirali. Od šestdesetih jetnikov i^a Dolenji 6rezovici»so jih legisti devet skriH, da bi jih nezakonito pobiH, med njimi tudi petnajstletnega Miho Roliha, ki ga je v sadovnjaku že čakala izkopan grob. Italijani so obsojence odkrili in belim zapretili: „Na Brezovici ni nobenega sodišča!“ S svojo divizijo alpskih lovcev, imenovanih „rdeče kravate“, se je' vrnil iz Šentjerneja v Ljubljano tudi general Ruggero Rossi. Škofa Gregorija Rožmana je zaprosil, da bi ga smel obiskati in se mu predstaviti. Zapletla sta se. v zanimiv pogovor, o katerem nam je škof zapustil z lastno roko napisano poro-čUo. General se jc hvalil, kako je preganjal partizane po vsem Balkanu, od Albanije čez Črno goro, Hercegovino, Dalmacijo in Bosno, in da se je v teh bojih po gozdovih in gorah njegova divizija zelo izurila. „No, potem boste pač tudi v naši pokrajini napravili konec s partizanstvom? “ je vprašal škof, ki sije v občevanju z Italijani slovensko ime Gregorij poitalijančil v Gregorio. „Ne, ne bomo!“ je general Rossi odvrnil začudenemu cerkvenemu dostojanstveniku in svoje besede razložil: ,,Moji vojaki ne morejq iti zdaj, na zimo, v gozdove. Vsak ima samo eno odejo s seboj in s tem nc more na prostem prenočevati. Sicer se pa partizanov po gozdovili sploh ne da uničiti." Škof je osupnil. ,J*ričakoval sem, da boste s pomočjo MVAC (bele garde) vendarle upostavili popolno varnost v pokrajini," jc prizadet očital italijanskemu strokovnjaku za boje proti gverilcem. General Rossi na Rožmanovo brezobzirnost tudi sam ni mogel več krotiti svoje vljudnosti in prav tako brezobzirno zabrusil škofu: ,,Povedal vam bon.i odkrito, kaj jaz mislim o MVAC. Nisem Slovenec, a tako ^edam na Slovence in njihov boj: MVAC nam Italijanom mnogo pomaga (imel sem vtis — pristavlja škof Rožman - da misli reči: „nas Italijane ščiti“), a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti;“ Škof Rolman' je svojemu pismu novinarju Mirku Javorniku prizadet pristavil: „Izjava se nii zdi za nas prav tako porazna, kakor zaltalijana." » (Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Roesenerju, Rožmanu Kreku, Vizjaku in Hacinu, Ljubljana, 1946, SKZ, str. 38.) Umazane vode ofenzive se odtekajo Slišali smo že, da se je v noči na petek 30. oktobra močan oddelek partizanov, ki gaje vodil Žan Furar-Brko iz Velikega Bana in je štel osemindvajset oboroženih borcev, s Kire prebil skozi italijanske položaje v brusniških krajih in se utaboril v gozdu pri Šknančah. Tam jim je že prvi dan pobegnil Nemec Žorž v Novo mesto. Partizani so se zaradi varnosti takoj premaknili k Sušici. V novem taborišču so ostali šest ali sedem dni in se nato pridružili Cankarjevi brigadi, ki se je Sredgore v Beli krajini vračala v Gorjance. Na cesti, ki pripelje iz Novega mes^, je brigada presekala pot močnemu oddelku fašistov. Iz Metlike so Italijani v črnih srajcali tovorili oskrbo svoji posadki na Hrastu. S hitrim in odločnim napadom so partizani sovražnika razbili. Zaplenili so tri mule, lahki metalec min, municijo in tovore riža, testenin, sladkorja in vsega drugega, kar močna vojaška posadka potrebuje. Cankaijeva brigada je našla na Javorovici Gorjanski bataljon, ki se je zbral z nepričakovano majhnimi izgubami. Pogrešal je kakih petdeset partizanov in komaj osemindvajset pušk. Partizanskih zalog se je ohranilo mnogo več, kot so pričakovali. Vino v Marčcvi kleti v Milio-vem in v hramu Janeza Kosa na Kiri so dobili nedotaknjeno; propadlo ga je le 80 litrov pri Bregarjevih na Kiri. Denar je bil skrit v podlogi Tone je prvi prijahal Anton Pavlič je bil tisti partizan, ki je 8. maja 1945 ob eni in 26 minut — tako trdija očividci, on ni imel časa gledati na uro - na belem konju kot prvi osvoboditelj prijezdil v Novo mesto. Zdaj, po tridesetih letih, se Pavlič še vedno spominja, da je tistega dne sijalo sonce, da so bili ljudje vsi iz sebe od sreče in da je bila vsaka luknjica hladilnika njegove brzostrelke ovešena vsaj s po enim 'cvetom. Vnaprej moram povedati, da portret tega tedna ni slika o dejanju in nehanju Antona Pavliča iz Cegelnice pri Novem mestu, nekdanjem mesarskem vajencu, nato železniškem kurjaču, kapetanu NOV in POJ, pomočniku-komandanta Novega mesta spomladi 1945, po vofhi strojevodji na sajasti lokomotivi, zdaj pa upokojencu, ki rad (čeprav s tisto otožno grenkobo v srcu, ki jo lahko razumejo samo stari borci) obuja spomine na dni, ko je bila s krvjo in odrekanjem rojena nam dandanes vsakdanja svoboda. To je bolj portret tistega prvega novomeškega svobodnega dne, ki se je simbolično s cvetjem izrazil v omenjenih luknjicah Pavličeve brzostrelke, ki je nekoč jemala življenja, maja 1945 pa je bila samo še predmet za okrasitev, potreben simbol zmage, sicer pa stvar, ki jo je treba odložiti, ker je potrebno prijeti krampe in lopate za obnovo porušene domovine. > Orožje je utihnilo. Pred tem je bila seveda dolga pot. C & se po časovnem redu vrnemo k že ome- njeni . brzostrelki, moramo povedati, da jo je dobil Anton Pavlič od maršala Tita. Preprosto zato, ker je neke^ dne v zasedi pričakal 16 Nemcev, ki so vodili pred ^ sabo tri ujete partizane. Počakal je, da so šli ujeti tovariši mimo, nato pa je pritisnil na petelina. Šestnajst trupel je obležalo na zerrilji, Anton je vložil nov šaržer in še enkrat poškropil sovražnike. Najboljši sovražnik je mrtev sovražnik. Dogodkov, ki so bili manj bleščeči, zato pa toliko težji - pripoveduje Anton Pavlič — je bilo še veliko, nikakor pa ne gre iz spomina osvoboditev Novega mesta. Pavlič se je v nemški uniformi odpravil iz kandijske smeri čez most. Mimogrede je opazil, da nameravajo Nemci most razstreliti. Takoj je prekinil žice, ki so vodile k zabojem razstreliva. Ko je prišel čez most, se je iz oči v oči srečal z nemškim oficirjem, z brzostrelko ga je prisilil, da je \ vrgel v Krko ves eksploziv. • Most je bil rešen. Pavlič se je vrnil v Kandijo, sklical vod partizanov, ki so zasedli Glavni trg, nato pa na belcu 'uradno pripeketal v Novo mesto. In takrat se je zgodilo, tisto, kar pripovedujejo stari Novomeščani: vsi sa mu hoteli seči v roke „Še belec - bila je iskra kobilica pripoveduje Pavlič, je ujel strumen korak. To je eno, čeprav najbolj neposredno pričevanje o osvoboditvi Novega mesta. Naj bo kamenček v mozaiku pisane zgodovine, ki se vedno tke za dogodki. MARJAN BAUER V Dolenji vasi v ribniški občini so v novi dvorani DC 16 priredili za dan OF, praznik dela in v počastitev 30-letnice osvoboditve zelo uspelo pevsko-modno revijo, na kateri so prikazali svoje znanje člani kluba mode tovarne Sukno iz Zapuž, ki so sami kreirali, sešUi in prikazali vrsto oblačil za razne priložnosti, in pevski zbori iz vse ribniške občine. (Foto: J. Primc) ^ Z babišico torbo čez hrib in dol Sredi zime pri porodu v šotoru - Včasih v eni noči na več krajev Anka Volčanjk iz Kapel pri Brežicah in Marija Turšič iz Cerkelj ob Krki imak za seboj enako poklicno pot. Poznata se že iz časov pred drugo svetovno vojno, ko sta obiskovali babiško šolo v Ljubljani. Od tam sta se vrnili domovin začeli delati vsaka v svojem okolišu. Volčanjkova je obiskovala porodnice od Pišečkega do Bizeljskega, Sei in Dobove tja do Hrvaškega. Svoj okoliš je obšla včasih .peš, včasih s kolesom, če se je mudilo, pa so prišli ponjo z vozom. — Po šest, sedem ali celo osem porodov sem imela na mesec in vsako porodnico sem nato obiskala vsaj osemkrat. Imela sem srečo, da mi nobena ni umrla. Tega sem se vedno bala. Takrat so ženske rodile po več otrok, a danes komaj še po enega ali dva. Štirje so že prava redkost. Zgodilo se mi je< da so me v-eni noči klicali na' več strani, v kraje, ki so med seboj zelo oddaljeni. To so bile naporne ure-brez spanja, saj ni smela nobena pomoči potrebna ženska čakati name brez upanja. Najhuje je bilo pozimi, kadar je pokrajino pobelila debela snežna odeja. Včasih sem morala ostati v kaki hiši tudi po dva dni skupaj, dokler se ni vse srečno.izteklo. Spominjam se ene takih zim, ko sem morala v globokem snegu na Pišcčko. S kobilo so prišli pome. Navezali smo ji babiško torbo na hrbet in kobila je stopala pred menoj, da mije delala gaz. Doživela sem veliko veselih in žalostnih dogodkov.. Kmalu po vojni so me poklicali k ženski', ki je imcia najmanjšega otroka še pri prsih. Imela je težave in povedala sem ii, da bo najbrž rodila. Ni mi verjela. Se bolj kot ona pa je bil prestrašen mož, ko sem isti večer stopila v kuhinjo in mu povedala, da je dobil sina — je končala svojo pripoved babica Anka. Marija Turšičeva je opravljala babiško prakso na desnem bregu Save. Njen okoliš je segal od Leskovca do Podbočja in podgoijanskih vasi tja do Čateža. Tudi ona je večino obiskov napravila s kolesom. Velike razdalje je morala premeriti. Februarja 1942 je prišla na pomoč k ženski, ki je sedmič rodila. Bila je prepričana, da bo vse normalno, pa ni šlo brez težav: na poti sta bila dvojčka. Prvi porod je potekal brez posebnosti, pri drugem otroku se je zataknilo. Iznajdljiva babica je opazila prečno lego. Sama jc'napravila tako imenovani notranji obrat in rešila otroka s posegom, ki ga delajo sicer le zdravniki. Dvojčka še danes živita in sta oba poročena. Turšičeva je pomagala na svet številnim Romom, ki živijo v cerkljanskem okolišu. - Ženske so se kar križale, ko so me videle, da grem za Ciganom v ho-sto. Strah jih je bilo in niso mogle skrbeh sedela ob^njej in pazila, da mi ne bi izkrvavela. Imela sem srečo. Tudi meni ni nobena umrla. Za to se morava prav gotovo zahvaliti zdravnikoma dr. Pečku in dr. Glusi-ču, ki sta nama veliko pomagala s strokovnimi nasveti. JOŽICA TEPPEV UstreiiT je ženo Med praznik* ujHjl11 romskem Žabje^ 3. maja okrog l6^en' nadoma počilo v ^ ein naselju Žabjek Pr ieZgni-j mestu in na mestu dila mrtva 52-letn .j Brajdič. Ubil jo J Jj italijanske v0Ja Rrajdiča»5 54-letnega katerim sta ze 1U ciganskem zakonu- Brajdiča se prav razumela ms ri med njima vrstU , } pa se je tudi zgo^> * Janko svoji ženi re ^ Ta dan sta oba ze pr; popivala, popo Malopif življala v baraVknm je f tragičnim dogo^V šla Amalija Predtakrat Pa' usedla na prag, : je njen mož ustreiu- j lakoj po ^jfuVj Romi leteli skup JLter P1 j ca Janka sami pn]*F klicali mibčnike. ^ Brajdiča je Prel^°preirf nik odredil pn**P. q pa bo pokazala, V pravzaprav dogJJ je čevi baraki m ka* do uboja. ' Kmečko orodje nao^ --------------------------- Na Veseli gori pri Šentrupertu so odprli muzej kmečkega orodj^ Anka Volčanjk Alarija Turšič verjeti, da si upam sama v cigansko taborišče. Tam so ženske rodile pod šotori. Otroke sem kopala sredi zime kar v službeni ka.seti poleg ognja. Romi niso imeli plenic, samo kako culo starih cunj. Večkrat sem jim sama odnesla še plcnice povrhu. Zgodilo se mi je tudi, da ženske tretji dan po porodu nisem več našla v šotoru. Sla je prosjačit. Potem je nisem več iskala, naročila sem jo kar k sebi na dom. V prvih povojnih letili je bilo delo babic najbolj naporno: nobenega prevoza ni bilo. Včasili sem sama iskala voz in olajšano zadihala $cle takrat, ko smo porodnico pripeljali v bolnico. Nekoč smo se cijazili z vozom s Stojanskega vrlia. Zenska je prezgodaj rodila. Položili smo jo na slamo. Vso pot do bohiice sem v Na Veseli gori pri Šentrupertu so v nedeljo, 27. aprila, odprli muzej kmečkega orodja. Pri zbiranju starega kmečkega orodja so precej pomagali tudi učenci iz šentruperške osnovne šole. Otvoritev — poleg predstavnikov občine sta se je udeležila tudi ravnatelj Belokranjskega muzeja Jože Dular in upravnik Studijske knjižnice iz Novega mesta Bogo Komelj -- je bila uvod v praznovanje praznika dela in krajevnega praznika Šentruperta. Na proslavi ob otvoritvi so pripravili recital, pel je moški pevski zbor, nato pa se je ravnatelj osnovne šole in gredsednik turističnega društva tov. ojan Brezovar zahv^il vsem, ki so pomagali zbirati stare predmete in urejati muzej. Ljudje so si z zanimanjem ogledovali staro kmečko orodje, ki so ga nekateri starejši med njimi še sami uporabljali. Muzej na Veseli gori bo gotovo pripomogel, da mlajši rodovi ne bodo pozabili preteklosti in sta- ^.To^vo^'S Sejmarja 5- ”ia drf»S^S na Cikavi pn , nCa VJL P* Markcljc iz Qra^ kupil dva vol*.Afto« ostalo pa 1,1111. anji žeps j) ^ jc spravil v vsej verjetnosti K ^ neznancev, $uj, nj^'sklenjenima-« in prodajalec P“ p, je Kg no| pri opazil tiste vs10^ ^ S* ko je m« boriti avtobt^ d „l iKozerijć o TEM PIŠI. NE O TRAPARIJAH! Bila je sobota in v gostilnici sobi je bilo polno ljudi. Vsakdo se je zabaval po svoje, ko se je pojavil na vratih Jože, skozi očala iskal prost sedež in prisedel. Pogovaijala sva se o vsakodnevnih rečeh: o tem, da se navsezadnje mlad človek nima kam dati, ko je Jože, starejši možak, ki dobro ve, da sem bil dolgo časa mladinski predsednik, pričel dvigati glas, da mu je prisluhnila vsa soba; ,J*išeš tiste oslarije o Bari-cah, Maricah, o Repičih . .. Mladi imajo mladinski klub. o, treba jim ga je bilo, treba! Poglej si ga, kakšen je. Nekdo se je v kotu podelal. O tem piši, o tem, ne pa o traparijah!“ In še je kričal in kri mi je lezla v glavo, da bi se najraje pogreznil v gostilniški pod. Poznam takšne izlive jeze, neupravičenega blatenja, saj se je taisti tovariš Jože že drl name, da sem jaz kriv, kako ima njegova draga žena tako nizko plačo, saj sem navsezadnje jaz predsednik kulturne skupnosti, ona, njegova žena pa dela v kulturni ustanovi. In ljudje so ga poslušali in imel sem občutek, da so na njegovi strani. Malo je še takšnih, ki hočejo pri nas delati zastonj. Imam občutek, da jih bo še manj. Nekaj tudi zaradi Jožetov. Ne vem, če se je res kdo podelal v mladinskem klubu. Vem p9, da tega nisem kriv. Ne vem, koliko plače ima njegova draga žena. Vem pa, da ji osebnega dohodka ne določam jaz. Morda me prav zato toliko bolj boli sobotno kričanje tovariša Jožeta, ki je po „pridigi“ zmagoslavno vstal, jezno zaloputnil vrata in šel naprej podpirat šank. Meni pa so še dolgo žarela ušesa. Nekdo v kotu gostilniške sobe je polglasno rekel: ,J)ob-ro mu je povedal.“ Jaz pa sem še dolgo jio tem razmi^jal, če je morda to tista nagrada, ki so mi jo obljubili mladi na svoji konferenci enkrat novembra z obrazložitvijo, da bo denar le prispevek za povrnitev potnih stroškov, ker sem se leta in leta prevažal z lastnim avtomobilom opravljat zadeve za mladinsko oi^aniza-cijo. Laliko je ponižati človeka. TONI GASPERIC biskalo Bazo 20 v Rogu je za 1. maj veljel“jni f' I ljudi. Na parkirnem prostoru pred i>u ■ trac>j- * ^a I osebnih avtomobilov najrazličnejših reg1 M Ni prenesel ^ 2. maja seje posestnik Andrej Zalokar, star 50 let, doma Iz Dramelj v Posavju, napotil v zidanico, da bi si med prazniki vsaj malo odpočil in privoščil kozarček domačega. Dopoldne je legel na podstrešju v slamo - tako vsaj domnevajo - prižgal cigareto in sladko zaspal. Od cigaretnega ogorka se je vnela slama in tako je zelo hitro nastal požar. Gospodar sc je siccr zbudil, vendar ni mogel drugega, kot pred zidanico nemočno gledati, kako ognjeni zublji uničujejo njegovo premoženje. Zgorelo je vse ostrešje in je škode .za okrog 20.000 dinarjev. Vse kaže, da posestnik Zalokar tega udarca ni mogel preboleti, kajti • jc **' naslednji nje.*- jA na n Va i.j me® Ih 13