RUDNIK LIGNITA VELENJE
december 1994, številka 9
NOVOLETNE POSLANICE
H®®®!'
VSBB8B196E6
Izteka se leto 1994, ki je za zaposlene v Rudniku lignita Velenje prav gotovo bilo eno od bolj zahtevnih in v marsičem tudi povsem drugačnih let, kot smo jih doživljali v preteklosti.
Ko smo v decembru lani sprejemali letni delovni načrt za leto 1994, smo napovedali, da bomo zaradi gradnje čistilnih naprav na bloku 4 v Termoelektrarni Šoštanj maksimalno pozornost namenjali velikosti deponije premoga in se ji s proizvodnjo tudi ustrezno prilagajali. Kar nekako zaskrbljeni smo bili zaradi izredno visoke proizvodnje v prvih petih mesecih. Prodaja premoga je šla slabo, kup na deponiji je postajal vse večji, hidrološke razmere so bile ugodne, zato je bila proizvodnja v TEŠ nizka, dobivati smo začeli zahtevke za zmanjšanje proizvodnje...
Dovolj na silo smo morali posegati v sicer spontano se odvijajoči tok proizvodnje s kolektivnimi dopusti, pa s prostimi dnevi, nato še s krajšanjem delovnega tednika. Vse to smo počenjali tudi z namenom, da nam ne bi bilo treba odpuščati delavcev, jih pošiljati na čakanje, oz. kako drugače nasilno posegati v zmanjševanje staleža.
V	juliju smo proizvodnjo "uspeli” znižati na željeni nivo, nato smo v začetku avgusta doživeli hudo nesrečo na odkopu D v jami Pesje, zatem so se pojavili nerazumno veliki odkopni pritiski na odkopu k.+75 m v jami Škale, pa na odkopu C v jami Pesje in nato še v južnem krilu jame Preloge. Ob vsem naštetem smo imeli tudi kar nekaj neplaniranih zastojev na glavnih odvoznih trakovih Klasirnice. Ogromno naporov, dodatnih aktivnosti in zelo angažiranega dela velike večine zaposlenih je bilo potrebno, da smo zaustavljajočo se ladjo uspeli v novembru ponovno zagnati.
Proizvodni načrt za leto 1994 smo kljub vsem težavam izpolnili. Ponovno je, kot že tolikokrat doslej, zmagala volja zaposlenih, ponovno smo dokazali, da smo zdrav in sposoben delovni kolektiv, ki zna uspešno prebroditi še tako velike težave.
To je pomembno spoznanje, tako za nas, ki smo v Rudniku lignita Velenje zaposleni, kot tudi za snovalce elektroenergetske in premogovniške politike v Sloveniji. Zato nikakor ni naključje, da smo s proizvodnjo lignita v višini okoli 4 milijone ton na leto vključeni tudi v dolgoročne planske dokumente države Slovenije. In to kljub temu, da premogovnikom v svetu, pa tudi v Sloveniji, časi niso najbolj naklonjeni.
Za leto 1995 načrtujemo proizvodnjo v višini 3,9 milijona ton po ceni, ki bo nekaj nižja od 5,5 DEM/GJ. Cilji, ki smo si jih ob tako začrtani proizvodnji in prihodku zastavili, so zahtevni in jih ne bo lahko izpolniti. Bodo pa tako zastavljeni cilji uresničljivi, če si bomo vsi zaposleni kar najbolj prizadevali in odgovorno delovali na področju varstva pri delu, zniževanja stroškov, v odnosu do gospodarnega ravnanja s premoženjem podjetja.
Nihče nas ne bo rešil, če se bodo nadaljevali trendi naraščanja bolniškega staleža, če bodo naraščale nezgode pri delu, če se bodo ponavljali primeri negospodarnega ravnanja z opremo, če ne bomo ostali enotni v želji po premagovanju težav.
V	letošnjem decembru smo dokončali izdelavo desetletnega delovnega načrta našega podjetja. Delovni načrt smo izdelali
v štirih variantah z ozirom na velikost proizvodnje in stroškov, ki so od velikosti proizvodnje gotovo zelo odvisni. Tudi iz tega za naše podjetje zelo pomembnega dokumenta je razvidno, da je naš proizvod cenovno konkurenčen v Slovenijo uvoženim premogom in da lahko v Rudniku lignita Velenje ob normalnih pogojih gospodarjenja poslujemo z dobičkom. Ta dokument je pomemben tudi zato, ker bo služil kot osnova v pogajanjih z Vlado, ko bo kot večinski lastnik podjetja načrtovala politiko našega poslovanja. Dolgoročni delovni načrt bo tudi sestavni del dolgoročne pogodbe o proizvodnji premoga za potrebe TE Šoštanj, ki jo v letu 1995 nameravamo podpisati.
V	decembru bomo končali akcijo zbiranja lastninskih certifikatov zaposlenih delavcev, upokojencev, nekdaj zaposlenih delavcev v RLV in družinskih članov. Odziv na akcijo je dober kljub temu, da smo z zbiranjem začeli pozno in je veliko ljudi že oddalo certifikate drugam. Prepričan sem, da bomo vsi, ki bomo postali delničarji Rudnika lignita Velenje dobro vnovčili svoj certifikat.
Naš največji kapital so mladi in sposobni ljudje, je definiran trg za premog, so visoko-produktivne metode odkopavanja premoga in zelo dobri proizvodni rezultati. In takšen kapital ima le malo slovenskih podjetij.
V	letu 1995 bomo praznovali 120 - letnico našega premogovnika. Tej obletnici bomo namenili nekaj prireditev, v februarju bo izšla tudi prva od dveh knjig našega upokojenega rudarskega inženirja Antona Seherja z naslovom "Premogovnik Velenje". Knjigi sta posvečeni zgodovinskemu razvoju premogovnika in tudi dejavnostim, ki so ob premogovniku doživljale svoje različno velike vzpone in padce. Zelo lepo in nazorno bo v knjigah opisan tudi razvoj mesta Velenje.
Vsem zaposlenim v Rudniku lignita Velenje, vsem upokojencem in družinskim članom želim vesele božične praznike ter srečo, zdravje in veliko uspehov v novem letu 1995.
SREČNO!	dr. Franc Žerdin
NOVOLETNE POSLANICE
Marjan Kolenc, tehnični vodja podjetja
Delovni načrt za letos je naprej predvideval odkop 4 milijone ton, nato pa sta bila narejena dva popravka načrta: najprej na 3,9 in nato na 3,7 milijona ton. Proizvodnja v RLV je bila v začetku leta izredno velika,
odkopna fronta je bila ugodna. Zato smo preseženo proizvodnjo začeli z različnimi ukrepi zmanjševati, da deponija ne bi preveč narastla. Julija smo odkopno fronto načrtno zmanjšali, malo pa so jo zmanjšale tudi nekatere težave.
Te pa so se začele kopičiti v avgustu in povzročile zelo velik primanjkljaj premoga, saj je bila v avgustu proizvodnja realizirana le 60-odstotno. Težave so se nadaljevale do konca poletja in v jesen, vse do konca oktobra. V tem času je bilo narejenih zelo veliko premontaž in demontaž. T ežave smo z dodatnimi ukrepi uspeli zaustaviti in v novembru počasi nadomeščati primanjkljaj proizvodnje.
Največ smo pričakovali od odkopa B/6b in ta je naša pričakovanja tudi izpolnil. Ob tem smo povečali še odkopno fronto in razmere so se normalizirale, tako da je proizvodnja v drugi polovici novembra stekla normalno. Fronta je sedaj dolga 580 m, v najbolj kritičnem času, v juliju, pa je bila dolga le 160 m. Letošnje leto je bilo zato zelo težavno in razgibano.
Vsi ukrepi, ki smo jih sprejemali v zadnji četrtini leta, so 1. decembra privedli do novega rekorda v zgodovini premogovnika. Na 583 m odkopne fronte je bilo v enem dnevu odkopanih 26.000 ton. Zadnji rekord je bil dosežen 13. novembra 1989, ko je bilo na 855 m odkopne fronte nakopanih 25.000 ton premoga. Poleg tega je bil n3»odkopu
B25 v jami Pesje 1. decembra dosežen odkop 8000 ton v enem dnevu, nekaj dni kasneje pa 9000 ton. Predvidena proizvodnja na tem odkopu je sicer 6000 ton.
Ob koncu leta smo načrt proizvodnje za letos izpolnili in ga celo presegli za okoli 50.000 ton. Če bi ta premog tudi prodali, bi bili še bolj zadovoljni.
Naj dodam, da so v jami opravljene tudi vse druge aktivnosti, ki strežejo proizvodnji in morajo prav tako nemoteno delovati.
Kot vodja jamske reševalne čete naj še omenim, da so reševalci letos v jami posredovali dvakrat: pri razrušeni progi in prekomernih koncentracijah plinov na k.-65 južno krilo v jami Preloge. Sicer pa je požarna varnost zagotovljena že z dobrimi preventivnimi ukrepi, tako da na tem področju ni bilo težav.
Vsem sodelavcem se ob izteku tehnično zelo zahtevnega leta zahvaljujem za dobro sodelovanje in jim želim srečno, uspešno in delovno mirnejše prihodnje leto!
SREČNO
1995
dr. Milan Medved, pomočnik tehničnega vodja za raziskave in razvoj
V letu 1994 smo se na področju razvojno raziskovalne dejavnosti ukvarjali s številnimi problemi, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem našega premogovnika. Osrednja pozornost naše razvojne dejavnosti je bila letos posvečena problematiki odkopov. V ta namen nam je z angažiranjem vseh področij rudnika (finančnega, proizvodnega, elektro-strojnega, projektnega in razvojnega) uspelo zastaviti tako celovit projekt, kot je visokozmogljiv odkop na koti 25/b v jami Pesje. Oprema in tehnologija, združeni na tem odkopu nam omogočata, da tudi v RLV govorimo o odkopih nove generacije.
T udi na odkopu B/6b v jami Škale, ki pomeni nadaljevanje razvoja tehnologije utrjevanja in zapolnjevanja odkopanega dela sloja, ki smo ga pričeli po odkopu B/5b, smo dosegli nekaj zelo lepih razvojnih rezultatov. Na primer največji dnevni napredek, to je 9 metrov pri opravljenih 13. rezih oz. korakih podporja. Obenem smo v istem dnevu za odkop vtisnili 170 m3 utrjevalne paste, kar dokazuje, da sta tehnologija pridobivanja premoga oz. napredovanja odkopa in tehnologija vtiskanja paste ustrezno or-
ganizirani in predstavljata enovit tehnološki proces. To pa daje lepe obete tudi za načrtovano odkopavanje v severozahodnem predelu jame Preloge.
Poleg koristnosti projektnega načina dela, ki tudi v RLV vse bolj pridobiva na veljavi (nadaljevanje projektne šole s 13. projekti, ki pokrivajo vsa področja našega delovanja), se potrjuje tudi smiselnost registriranja rudniške raziskovalne enote v okviru M in istrstva za znanost i n teh nologijo.
V	letu 1994 nam je uspelo pridobiti neposredno sofinanciranje države na treh razvojnih projektih: logistični model transporta, uvajanje podatkovnih vodil in utrjevanje in zapolnjevanje jamskih prostorov. Poleg tega na državnem nivoju konkuriramo še s štirimi prijavami za sofinanciranje nakupa raziskoval ne opreme. Topa predstavlja dodaten vir sredstev za izvajanje razvojno-raziskovalne dejavnosti v RLV.
V	letu 1994 smo dokazali, da je razvoj sestavni del delovanja celega premogovnika. Takšen način sodelovanja si želimo tudi v bodoče. Ob pričakovanju novega leta pa vsem zaposlenim v RLV želim predvsem SREČNO!
NOVOLETNE POSLANICE
Marjan Tamše, pomočnik tehničnega vodja za tehnično področje
Glavna dejavnost Rudnika lignita Velenje je pridobivanje premoga. Vendar je vzporedno s tem treba opravljati celo vrsto dejavnosti, od katerih so nekatere celo primarnega značaja.
Zdenko Lah, pomočnik tehničnega vodja za elektro-strojno področje
Elektro-strojni sektor pokriva področje vzdrževanja in montaže opreme, transporta ljudi in opreme, klasiranja in
V	letošnjem letu so v jami nastopale velike težave, doseženi pa so bili tudi izjemni uspehi. Vsa ta dogajanja so med drugim sovisna tudi od kvalitete in gostote jamom-erskih, geoloških in geomehanskih podatkov, ki so osnova za izdelavo rudarskih projektov. Za to je potrebnega veliko dela, znanja in izkušenj.
V	letu 1994 smo v službah projektiranja izdelali 39 rudarskih projektov in več kot 50 različnih izvedbenih tehničnih dokumentov. Pri tem se mi zdi posebej pomembno to, da smo končno uspeli te projekte tudi ovrednotiti in izračunati ceno premoga iz posameznih delov jam RLV.
Na področju hidrogeologije in mehanike hribin so bile izvrtane 4 prospekcijske (zunanje) vrtine in enajst plitvih piezometrov za opazovanje podtalnice in premikov v naselju Resje. Iz odvodnjevalnega sistema jame je bilo prečrpano 4 milijone m3 vode, narejen je bil pomemben elaborat o rezervah premoga v Šaleški dolini, izdelali pa smo tudi 50 geoloških mnenj za tuje naročnike. Z geomehanskega vidika so bili obdelani stebrni udari in drugi nevarni pojavi v jami.
Jamomerci so opravili 25 prebojev, za kar so morali premeriti več kot 7 km jamskih prog. Opravili so vso geodetsko izmero pri izdelavi čistilnih naprav v TE Šoštanj,
drobljenja premoga, oskrbe z različnimi vrstami energije, tehnološke priprave dela, projektiranja elektro-strojnih delov rudarskih projektov, nabave nove opreme in rezervnih delov in še bi lahko našteval.
V letu 1994 smo poskušali omenjene naloge izvajati v skladu z možnostmi, ki pa so dostikrat omejene zaradi likvidnostnih težav podjetja, tako da nam včasih izvedene aktivnosti tudi niso najbolj v ponos. Kljub temu nam je uspelo skupaj z ostalimi sektorji v letu 1994 potrditi koncept visoko-produktivnih odkopov z etažo k.+25B, ki je prispevala pomemben delež pri doseganju planirane proizvodnje premoga. Vse aktivnosti oz. rezultati, povezani s tem projektom so eden pomembnejših dosežkov tudi za elektrostrojni sektor.
Nekaj dni nas še loči do konca leta, kije bilo za nas vse zelo težavno, tako zaradi omejitve proizvodnje v začetku leta, težke nesreče in zahtev po doseganju plana ob koncu leta. Kljub temu pa smo zdaj lahko zadovoljni z rezultati našega dela. Zato izkoriščam to priložnost, da zaželim sodelavcem v elektro- strojnem sektorju in tudi vsem drugim sodelavcem v podjetju bolj mirno in predvsem zdravo leto 1995. Srečno!
pripravi odlagališča sadre, na zaprtem krogotoku z odlagališča pepela, da o sprotnem usmerjanju priprav, izmeri jezer, deponij in terena niti ne govorim. V celem letu je bilo treba ažurirati 700 jamskih kart, samo za tuje naročnike pa je bilo izdelanih več kot 600.000 fotokopij.
Na področju rudarskih škod je bilo odkupljenih 8 stanovanjskih objektov in 8 stanovanj. Izgradnja nadomestnega stanovanjskega objekta v Šoštanju, Galip II, je končana, pričenjamo pa z izgradnjo kanalizacijskega sistema na območju Starega jaška. Izvedena je rekultivacija severnega dela Škalskega jezera v izmeri 16 ha, sanirana obala Velenjskega jezera v dolžini 700 m ter očiščeno Turistično jezero. Ogromno dela je bilo treba opraviti tudi za pridobitev ureditvenih načrtov, projektov in različnih dovoljenj.
Brez vsega naštetega premoga ne bi mogli odkopavati.
Priznati moram, da delavci naših tehničnih služb dobro opravljajo svoje delo. Zato želim, da bi z dobrim delom nadaljevali in ga še izboljšali. Njim in njihovim družinskim članom želim veliko zdravja in sreče v letu 1995!
NEKAJ ŠTEVILČNIH MEJNIKOV
Delovni načrt proizvodnje za leto 1994: 4 mio ton (+-5%)
-	rebalans delovnega načrta maja: 3,820
mio ton	I
-	rebalans delovnega načrta junij: 3,700 mio ton
Proizvodnja:
1. april - 1 milijon ton
16. junij - 2 milijona ton
9. november - 3 milijone ton
9. december - 3,5 milijona ton
22. december - 3,7 milijonov ton (dosežen
letni plan)
Število delovnih dni za proizvodnjo premoga: 242 (brez delovnih sobot 239) Najmanjša proizvodnja v letu:
4. avgust - 5000 ton - 160,8 m odkopne fronte
Največja proizvodnja v letu:
1. december - 26.000 ton - 583 m odkopne fronte
Najmanjša mesečna proizvodnja:
avgust -164.000 ton - 364 m odkopne fronte Največja mesečna proizvodnja: november-433.100 ton - 542,5 m odkopne fronte
naprej na 5. strani
NOVICE
Marjan Hudej, pomočnik tehničnega vodje za proizvodnjo
Vsako leto proti koncu leta vsi razmišljamo, kako v novo leto, kaj je ostalo za nami, kaj
smo naredili, kako smo bili uspešni, ali smo bili dobri, ali nismo bili.
Kaj pomeni 9000 ton odkopanega premoga na enem odkopu na dan, kaj pomeni z enim odkopom napredovati 9 metrov na dan, kaj pomeni izdelati 25 metrov jamske proge v enem dnevu, kaj pomeni odkopati 26.000 ton v enem dnevu in jih odpeljati na površino, kaj pomeni toliko in toliko opreme zvoziti v jamo, jo sestaviti, vzdrževati, razstaviti... in zopet vse znova?
Na koncu leta vseh preslanih naporov nikakor ne moremo pozabiti. Niti ne moremo mimo dogodkov, ki so nas presenečali, niti nesreč, ki so nas spremljale. In ne moremo niti mimo mučnih občutkov, ki smo jih morali skupno prestajati.
In kakšne želje nas ženejo naprej v novo leto? Prepričan sem, da to ni materialna lakomnost in ni niti tekmovanje z drugimi in s samim seboj.
Zagotovo vem, da si vsi skupaj zelo želimo varnosti, tudi kakšne dobre iznajdbe, ki bi olajšala vsakodnevne napore. Želimo si, da bi še naprej tako vzajemno sodelovali.
Prav res pa upam, da nas življenje v novem letu ne bo preveč preizkušalo in da ne bo veliko takih priložnosti, ki bi omajale naše zaupanje v poklic, ki smo si ga izbrali.
Največja produktivnost odkopne fronte:
maj - 37 ton/meter/dan
Najmanjša produktivnost
avgust - 20,5 ton/meter/dan
Največja proizvodnja na enem odkopu v
enem dnevu
10. december - 9000 ton (odkop B k.+25 jama Pesje)
183 ton/dnino, 85 ton/meter/dan Posredovanje reševalne čete RLV:
1. september - odkop B k.-65 v jami Preloge (32 reševalcev)
12. oktober - odkop B k.-65 v jami Preloge (18 reševalcev)
Glasilo Rudar izdaja Rudnik lignita Velenje - Ureja redakcijski odbor - Diana Janežič (odgovorna urednica), Ivo Avberšek-Hans (tehnično urejanje), Božena Steiner, Aca Poles, mag. Boris Salobir, Peter Pušnik -Naslov uredništva RLV, Partizanska 78, 63320 Velenje, telefon 853-312, interno 18-15 - Naklada 4000 izvodov - Tiska Tiskarna Bizjak Velenje.
Po mnenju Ministrstva za informiranje z dne 14. 2. 1992, št. 23/67-92, se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3, tč. 13 Tarife prometnega davka.
KAKO PRODATI PREMOG
Med 24. in 26. oktobrom letos je bila v Hamburgu, v Nemčiji svetovna konferenca o trženju premoga - COALTRANS 94. Med šeststo udeleženci iz 37 držav jih je bilo tudi sedem iz Slovenije in med njimi dva predstavnika našega premogovnika, to sta bila mag. Evgen Dervarič, svetovalec predsednika poslovodnega odbora in Boris Močilnik, vodja ekonomsko-komercialnega sektorja. Mag. Dervarič je za četrto letošnje predavanje rudniškega Društva inženirjev in tehnikov pripravil nekaj zanimivih podatkov s te konference.
Na konferenco je prišlo največ udeležencev iz Evropske unije (60%), po 10% pa iz Zahodne Evrope, Vzhodne Evrope, ZDA in od drugod. Zanimivo je, da je bilo iz Avstralije, ki izvaža tretjino vsega svetovnega izvoza premoga, le 2% njihovih predstavnikov. Prav tako zgovoren je podatek, da je bilo med udeleženci 10% kupcev, tretjino so predstavljali predstavniki trgovskih podjetih, po 20% pa ladjarjev, ki prevažajo premog, in rudarskih podjetij. Posebej ladjarji med seboj tekmujejo, kdo bo ponudil konkurenčnejše storitve prevoza premoga. Sicer pa je bilo razbrati, da je trg premoga zelo zaprt, posel je zelo
težko dobiti, kajti okoli pet firm diktira cene in druge pogoje. Zato je konferenca potekala na dveh nivojih: z razpravami o trženju premoga in z lobiranjem.
Svetovnih zalog premoga je ogromno; toliko, da bi premog lahko odkopavali še 200 let. Največje zaloge premoga imata ZDA in nekdanja Sovjetska zveza, za njima je Kitajska. 90% vsega odkopanega premoga se pokuri v bližini premogovnikov, kajti premog je občutljiv na transport. Seveda je bilo osnovno vprašanje, okoli katerega se je vrtela konferenca, kako plasirati premog na trgu. Razvidno je bilo, da je prihodnost v prodaji premoga v škat-
lah. Tak nakup je mogoč vsak dan, ni transportnih stroškov in ni težav s skladiščenjem. Temu se prilagaja tudi tehnologija kurjenja premoga (različne vrste peči) in skrb za okolje. Za naše predstavnike je bila najbolj zanimiva tematika o pretvorbi premoga v električno energijo. V svetu zajema v strukturi goriv za električno energijo premog 20%, nekaj nad 40% pa plin, vendar uporaba premoga narašča. Zanimivo je, da je v zadnjih dvajsetih letih proizvodnja premoga v evropski sedmerici upadla, naraščata pa poraba in uvoz. Prognoze do leta2005 kažejo, da bodo te države uvažale vedno več premoga, svoje zaloge pa bodo ohranile kot strateške rezerve. "Evropski" premogi so namreč dragi in težko dostopni.
Drugače pa je v Indoneziji, kjer sedaj odkopljejo 4 milijone ton kvalitetnega premoga na leto, načrtujejo pa do leta 2000 proizvodnjo 20 milijonov ton. Ta premog, ki vsebuje le 1% pepela in 0,01% žvepla, uvaža tudi Slovenija za potrebe Termoelek-trarne- toplarne v Ljubljani. Na njenem dvorišču stane indonezijski premog 429 SIT/tono, velenjski 470 SIT/tono, trboveljski pa 650 SIT/tono.
NOVICE
NOVA PRIDOBITEV CSŠ VELENJE
120 LET V
DVANAJSTIH
SLIKAH
Letos spomladi je poslovodni odbor našega podjetja imenoval projektno skupino za pripravo celostne podobe podjetja. Vodja skupine je Božena Steiner, člani pa so dr. Milan Medved, Marjan Hudej, Aca Poles, Peter Pušnik, Tatjana Krenker in Diana Janežič. Skupina je opravila že precej dela, največ pa ga bo imela prihodnje leto, ko bo velenjski premogovnik beležil 120 let obstoja.
Za to priložnost je projektna skupina idejno in vsebinsko zasnovala koledar za leto 1995, ki ga je oblikoval in izdal Studio Rebernik. Koledar v dvanajstih mesecih v sliki in besedi opisuje 12 desetletij razvoja in rasti premogovništva v Šaleški dolini od leta 1875 do danes. V njem se staro prepleta z novim; med številnimi ohranjenimi fotografijami, tudi izpred sto let, so ustvarjalci koledarja izbrali tiste, ki so najbolj zaznamovale posamezno desetletje. Vsaki "stari" fotografiji so dodali fotografijo zadnjega obdobja. Celoten koledar je tako skupaj z besedilom prerez stodvajsetlet-nega razvoja premogovništva v Šaleški dolini in hkrati prikaz vzporednega razvoja doline, Velenja, drugih dejavnosti in seveda rasti velenjskega premogovnika. Nenazadnje pa je koledar za leto 1995 tudi uvod v leto, v katerem bo velenjski premogovnik zabeležil 120 let delovanja. V njem se bomo z različnimi prireditvami spomnili mnogih pomembnih datumov, dogodkov in ljudi, ki so zaznamovali razvoj premogovništva.
Prva obletnica, še starejša, pa je bila že letos, in sicer 18. decembra. Takrat je minilo 150 let, odkar je leta 1844 "Rudarska družba v Zagorju ob Savi", pod okriljem katere je bila takratna rudarska posest v Šaleški dolini, dobila prvi dve dvojni jamski meri za premog v dolini. Meri sta se nanašali na poskuse eksploatacije lignita v Pesju, kijih je bilo treba legalizirati. S podelitvijo dveh jamskih mer so bila legalizirana raziskovalna in eksploatacijska dela v krovninskem sloju lignita.
V	sredo, 14. decembra, je bilo na Srednji elektrotehnični in računalniški šoli slovesno. Odprli so nove učne prostore -specializirani učilnici za pouk laboratorijskih vaj in za praktični pouk. S tem so zaključili prvo fazo projekta razvoja in opreme specializiranih učilnic, ki je plod lastne inovacijske dejavnosti profesorjev te šole.
V	učilnicah je šest oz. dvanajst delovnih mest za učence in delovno mesto za učitelja, vsa mesta so računalniško podprta in imajo številne pripomočke za vaje. Učilnici naj bi bili model ureditve učilnic za ta dva predmeta na elektrotehničnih šolah v Sloveniji, zato je projekt finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport republike Slovenije. Učenci - demonstratorji so povedali, da so nad takim delom navdušeni. Prav tako pa so bili baje navdušeni tudi učitelji iz vseh slovenskih elektrotehničnih
šol, ki so imeli v novembru v učilnicah tridnevni seminar. Šola je projekt uspešno predstavila na razstavah učil doma in v tujini, med drugim letos na svetovni razstavi učil v Baslu, o čemer smo v Rudarju posebej pisali.
Premalo vemo, da naš Center srednjih šol Velenje slovi po bogati raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je plod dobrega sodelovanja med profesorji-mentorji in učenci. Veseli smo, da bodo imeli naši otroci dobre možnosti za kvaliteten izobraževalni proces in da bomo v podjetje dobivali dobro usposobljene delavce, ki bodo kos novim izzivom.
Ob iztekajočem se letu Centru srednjih šol Velenje za oba velika dosežka v tem letu -za obnovo Gimnazije in za specializirani učilnici Srednje elektrotehnične in računalniške šole - čestitamo!
Položaj teh prvih jamskih mer na današnjih situacijskih kartah nam pokaže, da je bilo središče prve, imenovane Velenjski rov, na področju, kjer je sedaj glavni vhod v industrijsko področje jame Preloge, druge pa vzhodno od sedanje razdelilne trafo postaje.
SNEMANJE NOVE TV ODDAJE
Televizija Slovenija je v decembru začela snemati novo oddajo razvedrilnega programa MOJSTRI, ki bo predvidoma na malih zaslonih v nedeljskih večerih spomladi prihodnje leto. Zamišljenaje kot serija sedmih oddaj, v katerih se bodo v tekmovanjih v različnih spretnostih in poklicih pomerila moštva osmih slovenskih mest.
V parih bodo tekmovali Ljubljana in Jesenice, Rogaška Slatina in Slovenska Bistrica, Mozirje in Slovenj Gradec ter Velenje in Trbovlje.
Večino tekmovanj bodo posneli v hali Tivoli v Ljubljani, nekatera pa zaradi njihove narave na terenu. Tako je ekipa TV Slovenije 12. decembra posnela tekmovanje med Trboveljčani in Velenjčani v plezanju na vrh dimnika trboveljske termoelektrarne, ki je s 300 metri višine najvišji dimnik v Evropi. 13. decembra pa so televizijci posneli tekmovanje v postavljanju lesenega podboja v rudarskem učnem prostoru v RLV.
Za ekipo Velenja sta tekmovala Ivan Brezlan in Jože Ržen, v rezervi pa je bil Jože Žalar. Za ekipo RRPS Trbovlje pa sta tekmovala Janez Borštnar in Anton Fištrek,
Tekmovalci-prvi z leve Jože Ržen, četrti pa Ivan Brezlan-z voditeljico Špelo Trefalt.
v rezervi pa je bil Franc Brumen. Tekmovanje je kot sodnik spremljal Franci Jug iz Mežice.
Naloga tekmovalcev je bila izdelava poševnega žleba v deblo oz. stojko, nato zagozde in čepa ter za tem sestavljanje s stropnikom. Sodnik je meril čas izdelovanja in postavljanja ter ocenjeval kvaliteto in varnost del. Kako se je kdo odrezal, boste lahko videli na ekranih prihodnje leto. Tekmovanje je povezovala Špela Trefalt, sodnik Jug je komentiral izdelovanje posameznih elementov, vodja obrata Praktično izobraževanje Drago Bizjak pa je postregel z obilico najnovejših tehničnih podatkov o RLV.
NOVICE
ČESTITKE ZA USPEH
V ponedeljek, 5. decembra, so se v Vili Široko v Šoštanju na priložnostni svečanosti zbrali vodilni in vodstveni delavci podjetja. Na njej so počastili praznik zaščitnice rudarjev sv. Barbare in s spominskimi darili nagradili osebne uspehe treh naših sodelavcev, ki so te dosegli v času od lanskega decembra do sedaj.
Slovesno razpoloženje so naprej ustvarile učenke velenjske glasbene šole Fran Korun-Koželjski, ki so zaigrale nekaj skladb na harfo in flavto. Zatem pa je prisotne nagovoril dr. Franc Žerdin, predsednik poslovodnega odbora RLV.jim čestital ob dnevu sv. Barbare, nato pa spregovoril o nagrajencih.
Prvi med njimi je mag. Simon Zavšek, dipl. inž. geologije, ki je pridobil naziv magistra tehničnih znanosti 15. decembra 1993. Magistriral je z nalogo o stabilnosti jamskih prog, ki jih je obravnaval z vidika vedno bolj zahtevnih tehnoloških procesov odkopavanja premoga v RLV v vedno večjih globinah. Mag. Zavšekdela kot vodja geomehanskih del v hidrogeološki službi. Naslednji, ki je bil deležen čestitk sodelavcev, je bil mag. Slavko Plazar, ki je junija letos z magistrsko nalogo "Kakovost kot faktor varnosti v podjetju Rudnik lignita Velenje" pridobil naziv magistra organizacijskih ved. Moto njegove naloge je: kakovost je ustreznost, zanesljivost, varnost. Mag.
Plazar je tehnični vodja elektro službe Jamske mehanizacije.
4. julija letos je pridobil naziv doktorja rudarskih znanosti dr. Milan Medved, ki je s štiriintridesetimi leti postal eden najmlajših doktorjev znanosti v Sloveniji. V svoji disertaciji z naslovom "Prispevek k poznavanju degradacije okolja pri jamskem
pridobivanju debelih slojev premoga" je obravnaval del problematike rudarskih škod. Izdelal je lastno prognozno metodo za napovedovanje ugrezninskih dejanj pri odkopavanju debelih slojev premoga in računalniški simulacijski paket za to metodo, ki jo danes v RLV uspešno uporabljamo. Dr. Medved je vodja sektorja za raziskave in razvoj.
Dr. Žerdin je vsem trem sodelavcem za njihove uspehe čestital in poudaril, daje bilo vanje vloženega veliko raziskovalnega in angažiranega dela. Dejal je še, da je njihovo uspešno delo lahko izziv vsem nam za nadaljnje izobraževanje in dobro delo.
Diana Janežič
ZAKLJUČNA
REŠEVALNA
VAJA
Člani jamske reševalne čete RLV vsako leto ob koncu leta pripravijo zaključno reševalno vajo. Letošnja je bila 17. decembra. Predpostavka vaje je bila podobna primeru, ki se je v jami letos res zgodil, to je bil stebrni udar na križišču odvozne proge. V vajo so vpletli še nekatere druge predpostavke - zarušitev odkopa, povečane koncentracije metana -, tako da je bila vaja precej zahtevna. V njej je sodelovalo 6 ekip z reševalnimi aparati ali skupno 30 reševalcev. Med vajo so morali rešiti štiri ponesrečene rudarje.
Po oceni vodje jamske reševalne čete Marjana Kolenca so reševalne ekipe dobro opravile delo, nekatere ugotovitve iz vaje pa bodo v nadaljnjem delu čete posebej obdelali in preučili. Tudi predsednik poslovodnega odbora RLV dr. Franc Žerdin je vajo ugodno ocenil. V njej se je pokazalo, je poudaril, da lahko v takšnem primeru, kot je bil tokratni, najbolj učinkovito pomagajo jamske reševalne ekipe, kajti do prihoda zunanjih ekip preteče preveč časa.
Med vajo je vodstvo reševanja v sobi dežurnega rudnika prek računalnika spremljalo naraščanje koncentracij metana in ogljikovega dioksida v zarušenem prostoru v jami in ugotavljalo hitrost naraščanja, medsebojno odvisnost ter predpostavljalo ukrepanje v resnični akciji.
Reševalna četa RLV šteje sedaj 150 aktivnih članov in 48 članov vodstva. Ob koncu letošnje vaje je četo zapustilo 10 članov. Pet iz zdravstvenih in drugih razlogov, to so bili Drago Boškič, Stojan Grubelnik, Raif Lukavačkič, Jusuf Muharemovič in Branko Prezelj, pet pa zato, ker so letos dopolnili starostno omejitev 45 let. To so bili Vinko Čajič, Ervin Kordiš, Miha Pušnik, Miro Volf in Branko Pohar. Reševalci in vodstvo se jim je za sodelovanje v četi zahvalilo s kipci jamskega reševalca in kristalnimi vazami.
Ob koncu še nekaj podatkov, kijih je po vaji povedal vodja centralne jamske reševalne službe Slovenije Ivan Čuljak. V Sloveniji sedaj deluje v devetih reševalnih četah 340 aktivnih reševalcev. Letos so sodelovali v enajstih posegih, od tega sta bila dva v RLV, medtem ko so leto prej sodelovali v 20 akcijah. Prihodnje leto bo jeseni 20., jubilejno srečanje vseh jamskih reševalcev, pripravili pa ga bomo v velenjskem premogovniku.
OBVESTILO PODJETJA HABIT
Vse, ki nameravate vložiti prošnjo za dodelitev družbenega najemnega stanovanja ali prošnjo že imate vloženo, obveščamo, da morate do 31. januarja 1995 oddati svojo prošnjo oz. obnoviti staro.
Obrazce za prošnjo dobite pri vseh vratarjih v RLV, delavci Skupnih služb pa tudi pri gospodu Francu Kosu v pritličju upravne zgradbe RLV v Prelogah.
Izpolnjene obrazce pošljite ali oddajte v tajništvo podjetja Rabit na Kersnikovi 11 v Velenju.
Rabit, podjetje za upravljanje s stanovanji
Nagrajenci: dr. Milan Medved, mag. Slavko Plazar in mag. Simon Zavšek (od leve proti desni)
IZOBRAŽEVANJE
OBISKI OSMOŠOLCEV V RLV
V strateški usmeritvi premogovnika Velenje je predvideno njegovo nemoteno obratovanje daleč čez leto 2010, rezerv premoga pa je seveda še bistveno več. Vzpodbujati interes osnovnošolcev za rudarske poklice tako ostaja pomembna naloga.
Na poklicno odločanje učencev lahko vplivamo predvsem:
-	s stiki s svetovalnimi delavci na osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Žalcu, Preboldu, Dobrni, Slovenj Gradcu in Mislinji,
-	s programom obiska v RLV, kjer je treba s kvalitetno vsebino vzpodbuditi zanimanje osmošolcev za rudarske poklice, predvsem pa je treba poudariti posebnosti rudarskega poklica, odnos do dela, odgovornost in potrebnost dobrega dela,
-	s povezovanjem s Centrom srednjih šol,
-	z analizo aktivnosti skupaj s svetovalnimi delavci po opravljenem vpisu.
Program obiska osmošolcev v šolskem letu 1994/95 je bil konceptualno razdeljen na dva dela. V prvem so se učenci seznanili z zgodovino in dejavnostjo RLV, s sedanjo organiziranostjo in razvojnimi perspektivami podjetja. Ogledali so si garderobe, svetlikamo, reševalno postajo, sobo dežurnega, vhod v jamo in film o našem premogovniku.
Skupina učencev med ogledom rudarskega učnega prostora
Drugi del obiska je bil namenjen seznanjanju učencev z rudarskimi poklici - rudar, rudarski tehnik, elektrikar (energetik, elektronik), elektrotehnik ter strojni mehanik in strojni tehnik. Sodelavci v obratu Praktično izobraževanje so jim razložili pogoje vpisa v šole, štipendiranja, potek šolanja in opravljanja prakse, zdravstvene zadeve in možnosti kasnejše zaposlitve v RLV. Učencem so nekatere stvari tudi nazorno pokazali v rudarskem učnem prostoru ter v elektro in strojni delavnici.
Skupno število osmošolcev, ki so se na tak način seznanili z našim premogovnikom, je bilo čez 700, prišli pa so iz 18 osnovnih šol in prav vsi poudarili, da smo daleč naokoli edino podjetje, ki se že vrsto let predstavlja tudi na takšen način.
"Rudar, gol do pasu, rine voziček, ki ga je poprej napolnil s premogom. Lignit je iz sten odkrušil s krampom in na voziček naložil z lopato. In ker se zemljišča zaradi rudarjenja pogrezajo, bo nekoč tudi mesto Velenje zalila voda." Takšne predstave naših mladih obiskovalev o rudarjenju so sedaj le še zgodovina, o številu tistih, ki bodo (morda) postali naši novi sodelavci, pa bomo več vedeli marca, po končanem vpisu v srednje šole.
Peter Pušnik, dipl. soc.
Služba za organizacijo, nagrajevanje, izobraževanje in informiranje
Ludvik Kavčnik, vodja praktičnega izobraževanja v rudarskem učnem prostoru.
"Že tri leta vodim ekskurzije različnih skupin udeležencev po rudarskem učnem prostoru. Za skupine osnovnošolcev velja, da večina učencev pozorno in z zanimanjem posluša. Iz nekaterih šol pridejo učenci pripravljeni, seznanjeni z namenom in vsebino, postavljajo nam vprašanja, po obisku pri nas pa nam vodstvo šole pošlje tudi zahvalo. Menim, da bi na šolah svetovalne službe morale več storiti za poklicno izobraževanje učencev in učence bolj motivirati.
Učence v rudarskem učnem prostoru seveda najbolj navduši delovanje strojev in srečanje s poklicem rudarja. Menim, daje koristno, da si to ogledajo. Tudi ankete učencev v 1. letniku rudarske šole kažejo, da so se mnogi odločili za poklic rudarja prav ob ogledu rudarskega učnega prostora.
Ker v drugih podjetjih takšnih ogledov ne izvajajo, lahko ogled v RLV prevaga pri odločitvi za določen poklic, prav gotovo pa mnoge pritegne tudi možnost štipendiranja in kasnejše zaposlitve pri nas."
Željko Pompe, učitelj praktičnega pouka. "Te obiske učencev ocenjujem pozitivno, kajti učenci spoznavajo delovna mesta oz. poklice in se tako lažje odločajo pri izbiri poklica. Poleg tega je dobro, da spoznajo podjetje, da dobijo občutek, da lahko vedno pridejo po informacije o vsem, kar jih zanima. Proti mojim pričakovanjem se jih kar veliko tudi res oglasi po organiziranem ogledu. Pripomnil bi le to, da so skupine učencev morda prevelike, da bi se lahko bolj posvetili posameznikom, ki jih več zanima.
Opažam, da je zanimanja med učenci za poklice v rudarstvu kar veliko, manj pa za poklic elektrotehnika v rudarstvu, vendar dovolj za naše potrebe."
Drago Seme, vodja praktičnega izobraževanja kovinarjev:
"V povprečju učenci zelo z zanimanjem sprejemajo informacije, poslušajo, tudi kaj vprašajo. Bolj kot osnovni podatki, ki jih o izobraževanju dobijo, jih seveda zanima ogled prostorov in strojev. Zato so takšni obiski zanje zelo koristni.
Naš namen je, da jim predstavimo poklice, za katere se lahko pri nas izobražujejo, jaz pa jim vedno omenim tudi nekaj tipičnih del, ki jih opravljajo delavci s temi poklici v okolju, od koder prihajajo. Tako si lahko lažje predstavljajo, kaj vse bi z določenim poklicem lahko delali.
Skupine se med seboj razlikujejo. Nekatere sprejmejo ta ogled le kot izlet izven šole, nekatere pa zelo pozorno spremljajo vsebino, kajti v šoli jih pripravijo na ogled in jim povedo, čemu je ekskurzija namenjena. Boljši odziv je tudi od skupin, ki pridejo spomladi, ko se šolsko leto že približuje koncu in se učenci bolj zavedajo, da se morajo odločiti za poklic."
Za mnenje smo povprašali tudi dva učenca I. osnovne šole iz Slovenj Gradca, udeleženca ekskurzije 9. decembra!
Marko Knez: "Kaj bom po poklicu se še nisem odločil, razmišljam pa o poklicu strojnega tehnika. Ogled proizvodnih prostorov v Rudniku lignita Velenje se mi je zdel zanimiv, najbolj pa ogled elektro delavnice. Pravzaprav je bilo vse zanimivo. V šoli še ne govorimo veliko o poklicnem usmerjanju, mislim pa, da tudi v nobeno drugo podjetje ne bomo šli gledati proizvodnje." Dušan Sedar: "Tudi jaz še nisem odločen, kaj bom po poklicu. Razmišljam, da bi se vpisal v elektro tehnično šolo. Ne bi pa delal v jami. Vse, kar smo videli v Rudniku lignita Velenje je bilo zanimivo, posebno rudarski učni prostor."
PREVENTIVNA REKREACIJA
NAJBOLJŠA JE NALOŽBA V ZDRAVJE
Medicinsko programirani aktivni oddih stopa letos v enajsto leto svojega obstoja. Od skromnih, a pogumnih začetkov je v vseh teh letih prerasel v odlično organizirano in strokovno vodeno obliko skrbi za zdravje in ohranjanje delovnih sposobnosti delavcev našega premogovnika. Vsega tega ne bi bilo brez podpore vodstva podjetja ter zavzetih posameznikov in služb, ki medicinsko programirani aktivni oddih vodijo in izvajajo.
Skrb za preventivno zdravstveno varstvo delavcev opredeljuje 239. člen podjetniške kolektivne pogodbe. Tako nad izvajanjem tega programa bdi tudi sindikat podjetja. Kako je program potekal letos, smo se pogovarjali s predsednikom rudniškega sindikata Jožetom Kožarjem.
Rudar: Letos je prišlo pri medicinsko programiranem aktivnem oddihu do nekaterih organizacijskih sprememb, kar pa ne vpliva na njegovo vsebino in izvajanje. Kdo zdaj vodi to področje?
Kožar: "Medicinsko programirani aktivni oddih teče vse od svojega začetka v okviru kadrovsko splošne službe in ob sodelovanju sindikata. Do maja letos je to delo vodil Boštjan Aljaž, ki je potem podjetje zapustil, vendar z obvezo, da letošnji program izpelje do konca. Kdo bo to delo prevzel v prihodnje, še ne vemo. Toda pri sindikatu ne glede na to zahtevamo, da se ta dejavnost nadaljuje ter da mora ostati na vsaj že doseženem nivoju, ki je visok.
Dela na tem področju ni malo. Zato smo že pred leti usposobili rekreatorje, ki program izvajajo. To so Janko Špindler, Alojz Gluk in Zvone Čosič. Z njihovim odnosom do dela so zadovoljni udeleženci programov in tudi mi, zato se jim v imenu sindikata zahvaljujem."
Rudar: Koliko dela ste opravili letos? Kožar: "V različne programe medicinsko programiranega aktivnega oddiha je bilo letos vključenih:
-	168 delavcev v Šmarjeških Toplicah in v Strunjanu, za katere je stroške krilo podjetje,
-	okoli 220 delavcev v Šmarjeških Toplicah kot samoplačnikov,
-	110 upokojenih delavcev v Šmarjeških Toplicah kot samoplačnikov,
-	60 delavcev, ki so organizirano letovali v Umagu ter
-	skupina jamskih reševalcev, ki so bili na oddihu v Lendavskih Toplicah.
Poleg tega teče v zimskem času organizirana vadba v zimskih bazenih, savni in trim kabinetu v Topolšici in v Velenju. Posameznik je v tem programu deležen enajstih vadb po 2 uri.
Vse te oblike so za zaposlene poleg tega, da so koristne za zdravje in dobro počutje, tudi ugodne glede cen in plačilnih pogojev.
Ker že dolgo in stalno sodelujemo z nekaterimi zdravilišči, na primer Šmarješkimi Toplicami, nam ponudijo res ugodne cene, njim pa se naš obisk izplača, ker jim zapolnimo sicer bolj "mrtve" mesece. Naše podjetje pa omogoči svojim delavcem, ki gredo na oddih kot samoplačniki, ugodne plačilne pogoje -plačilo na 9 obrokov -, kajti v krepitvi zdravja in izboljševanju delovnih sposobnosti delavcev spoznava tudi svojo korist.
Bolj kot vse to pa je spodbudno, da se vedno več delavcev odloča za aktivno preživljanje oddiha, in to predvsem zato, ker želijo nekaj storiti za svoje zdravje in dobro počutje. Mnogi so po udeležbi na takšnem oddihu spremenili tudi način življenja, preživljanja prostega časa, prehrano. To pa je res dolgoročna naložba v zdravje."
Rudar:	Rudnik lignita Velenje je
pravzaprav eno redkih podjetij, ki v teh časih še skrbi za to področje življenja delavcev. Je tako?
Kožar: "To je res in to nam priznavajo povsod, kjer se pogovarjamo o tem. Nobeno podjetje v Sloveniji nima preventivnega zdravljenja tako dobro vodenega in izvajanega, zato smo povsod, kjer se pojavimo, dobrodošli. Zame je to najbolj pametno naložen denar, posebno v našem podjetju, kjer je delo naporno, delovni pogoji težki in po nekaj letih puščajo posledice na zdravju. Zato si pri sindikatu zelo prizadevamo, da bi dosežen nivo storitev ohranili. Seveda bi jih želeli še razširiti, vendar nas omejujejo premajhna finančna sredstva. Vsekakor se za medicinsko programirani aktivni oddih v prihodnjem letu še ni bati, pa tudi za naprej ne, če bo vodstvo podjetja še naprej imelo takšen posluh in dajalo toliko podpore kot dosedaj."
Diana Janežič
SREČNO
1995
NOV TRENER RUDARJA
Po vrsti pogovorov od konca jesenskega dela nogometnega prvenstva v sezoni 1994/95je bil v začetku decembra končno sklenjen dogovor z novim trenerjem članske enajsterice nogometašev Rudarja. V spomladanskem delu jih bo vodil Bojan Prašnikar, dosedanji trener SCT Olimpije.
Igralski kader za zdaj ostaja domala isti. Prosta igralca sta Džafič in Zimet, na služenje vojaškega roka pa je odšel Šoštar. Ekipo pa je treba okrepiti. Po besedah predsednika NK Rudar Janka Luknerja potekajo razgovori s tremi igralci, ki naj bi, če bo šlo vse po sreči, zaigrali v spomladanskem delu. To so Cimerotič iz SCT Olimpije, Pranjič iz Publikuma in Ibranovič iz Primorja. Seveda ta imena še niso potrjena, kajti pogovori z vodstvi klubov, katerih člani so sedaj, še potekajo. Novi trener Rudarja Bojan Prašnikar (na sliki) je na
tiskovni konferenci 12. decembra za naše glasilo povedal: "Glavna naloga Rudarja bo osvojitev osmega ali višjega mesta v spomladanskem delu prvenstva. To mesto uvršča ekipo v novo enotno deset člansko ligo. Treba se bo precej potruditi in ekipa Rudarja je z morebitnimi okrepitvami sposobna konkurirati najboljšim enajstericam.
V klub bo treba uvesti več profesionalizma, tako pri igralcih kot pri vodenju kluba. Igralce bomo ločili na dobre in slabe, nikakor pa ne na domače in tuje. Dokazati se bodo morali z igro in le z dobro igro bodo lahko uvrščeni v igralno ekipo.
S pripravami začenjamo 5. januarja prihodnje leto, do takrat pa ne bomo počivali. Le dobro pripravljeni igralci bodo sposobni odigrati naporne tekme spomladanskega dela prvenstva. Vsaka tekma bo kvalifikacijska in ne smemo si privoščiti spodrsljajev. Dobre rezultate bomo dosegali tudi s pomočjo gledalcev, ki jih bomo še kako potrebovali."
Za konec še podatek, ki ga je povedal predsednik poslovodnega odbora RLV dr. Franc Žerdin: v januarju se bo pričela izgradnja pokritih tribun na stadionu. Tako bodo gledalci lahko spremljali nogometne tekme in druge prireditve na stadionu pod streho in na udobnejših tribunah.	Drago Kolar
KRONIKA
P3SHL0 SE JE LETO 1994
jmam
Začelo se je leto družine.
Velenjski premogovnik sta 18. januarja obiskala minister za gospodarske dejavnosti Slovenije Maks Tajnikar in državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Minister je napovedal reorganizacijo elektroenergetskega sistema, državni sekretar pa zagotovil ceno energetskega premoga 5,5 DEM/GJ.
V Šmarjeških toplicah je preživelo sedemdnevni aktivni oddih 105. rudniških upokojencev.
FEBram
3. februarja je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, s katerim je velenjskemu premogovniku pripisala 3 milijarde 950 milijonov SIT izgube. Med drugim smo morali odpisati terjatve do TE Šoštanj za leto 1992 in poslovno leto 1993 zaključiti šele 12. januarja 1994.
Delegati delavskega sveta so na 19. redni seji zahtevali, da mora RLV obiskati državni sekretar za energetiko Boris Sovič in pojasniti tak odnos države do premogovništva. Sprejeti so bili ukrepi za "preživetje" v letu 1994. Imenovane so bile tri delovne skupine za pripravo programov za povečanje prodaje premoga, zmanjšanje stroškov poslovanja in defenzivno zaposlovanje. Korigiran je bil delovni koledar in letni delovni načrt.
Potekali so seminarji in učne delavnice: o komuniciranju, o vodenju kot medosebnem odnosu in o kakovosti.
m RREC
Zaradi povečanja učinkovitosti vodenja in poslovanja podjetja je poslovodni odbor 1. marca izvedel nekaj kadrovskih zamenjav na vodstvenih delovnih mestih.
Razpisanih je bilo 100 kadrovskih štipendij za šolsko leto 1994/95.
Zavod ERICo je 9. marca predal namenu laboratorij z novo opremo za ekološke raziskave (visokotlačni tekočinski kromato-
graf). Laboratorij je odprl prof. dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
RPR3L
Marca imenovane delovne skupine so pripravile programe, ki so jih potrdili na izvršilnem odboru za gospodarjenje in na sejah svetov obratov.
KOGA JE LETOS S PALICO NAJBOLJ PO GLAVI MINISTER ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI?
Na sestanku direktorjev podjetij elektrogospodarstva in premogovništva pri državnem sekretarju za energetiko Soviču je bilo RLV dovoljeno povečati prihodek za leto 1994 za milijardo 41 milijonov SIT in priznana cena premoga 6,05 DEM/GJ. Nadaljevala so se pogajanja sindikata z vlado glede politike plač, izplačila regresa za leto 1994 in tarifnega dela kolektivne pogodbe.
Izdelan je bil še en zaključni račun za leto 1993.
Velenjski premogovnik so obiskali člani društva vzdrževalcev Slovenije.
V	zahodnem delu odkopnega polja RLV na koti -130 v centralnem delu jame Preloge se je začela izgradnja novega črpališča.
V	jami Preloge na koti -100 je bil narejen preboj in dokončana druga faza pristopnih prog za odvodnjavanje triade.
Od 23. aprila do 2. maja so delavci Klasirnice in Jamskega transporta menjavali gumitrak30 na glavnem izvozu Pesje. 14. aprila je naše podjetje obiska prof. dr. Peter Čamp, vodilni evropski strokovnjak za področju Human Resource Manage-menta.
22. aprila je bil slovesno odprt prenovljen mestni stadion.
mm
Uspešno je bilo končano poskusno odkopavanje na etaži B/5b s hkratnim utrjevanjem in zapolnjevanjem za odkopom. To je bil eden največjih projektov uvajanja novosti v tehnološki proces v zadnjih letih in projekt, ki je bil izvajan po principih projektnega vodenja.
Pospešeno je potekala izgradnja čistilne naprave v TE Šoštanj, pri kateri so veliko delo opravili tudi jamomerci RLV.
Kino klub Paka film je dokončal 55-minutni film o RLV z naslovom Premog je luč.
jmuj
Popravljen je bil letni načrt proizvodnje premoga in zmanjšan s štirih milijonov ton na 3,7 milijona ton.
15. junija je RLV obiskal direktor Gorenja Jože Stanič s sodelavci.
Slavko Plazar, tehnični vodja elektro službe Jamske mehanizacije, je pridobil naziv magistra organizacijskih ved.
Predstavnika RLV sta se udeležila mednarodnega simpozija o hribinskih udarih in nenadnih vdorih premoga, hribine in plina v rudnikih, ki je bil v Sanct Petersburgu v Rusiji.
V Kranjski gori je bila mednarodna konferenca sindikatov energetike srednje evropskih držav.
KRONIKA
Začele so se prireditve ob dnevu rudarjev.
1UL12
2. julija smo praznovali rudarski praznik. Na 33. skoku čez kožo je med 80. mladimi rudarji in dvema rudarkama prva skočila čez kožo Dragica Kotnik, članica poslovodnega odbora RLV za gospodarjenje. Slavnostni govornik je bil Boris Sovič, državni sekretar za energetiko. Likvidnostne težave v elektroenergetskem sistemu so se tako zaostrile, daje prišlo do prvega zamika izplačila plač na datum po 20. v mesecu.
4. julija je mag. Milan Medved, vodja sektorja za raziskave in razvoj pridobil naziv doktorja rudarskih znanosti.
Druge počitniške kolonije v Fiesi se je udeležilo 105 otrok.
RVGHST
3. avgusta seje v jami Pesje načelu D kota 40 sprožil ste brni udar, v katerem so bili hudo poškodovani trije rudarji: Stanislav Petelinšek, Sakib Mešič in Jože Knezar. Jože Knezar je po treh tednih za posledicami nesreče umrl.
Začele so se težave na več odkopih v vseh treh jamah. Skupni primanjkljaj odkopa glede na delovni načrt je bil v avgustu 75.100 ton.
Ponovno je začel obratovati IV. blok šoštan-jske termoelektrarne.
SEPTEMBER
Težave na odkopih so se nadaljevale in primanjklaj glede na letni načrt se je bližal 200.000 tonam.
Z delom je začela projektna šola RLV 1994, katere vodja je bil dr. Milan Medved. Obravnavala je 13 projektov z različnih področij, v njej pa je sodelovalo 28 udeležencev. Solo je vodil prof. dr. Anton Hauc.
16. septembra je RLV prejel odločbo Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije o ocenitvi deleža družbenega kapitala v premogovniku.
V začetku septembra je bilo v Trbovljah 19. srečanje jamskih reševalcev Slovenije in Hrvaške.
OKTOBER
Sprejet je bil popravek delovnega koledarja, v katerega smo zapisali delovne sobote v novembru in decembru, da bi tako dosegli letni delovni načrt.
DEKLET NA SKOKU LETOS NI MANJKALO!
Na deponiji je bilo v začetku meseca 380.000 ton premoga, ob koncu pa229.000 ton.
Minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar je predal v uporabo sistem zaprtega krogotoka transportne vode.
V	Ženevi je bilo 4. zasedanje delovne skupine za premogovništvo pri Komiteju za energetiko Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki so seje udeležili tudi predstavniki Slovenije in RLV.
V	Topolšici je bila 17. seja IV. komisije mednarodnega združenja jamomercev, kjer so svoje strokovno znanje predstavili tudi predstavniki RLV.
Slovenijo in RLV je obiskala madžarska sindikalna delegacija.
Mag. Boris Stropnik, direktor Zavoda za ekološke raziskave ERICo je pridobil naziv doktorja kemijskih znanosti.
Svojemu namenu je bila predana prenovljena velenjska gimnazija.
V razstavnem prostoru Gorenje Servisa je bila odprta razstava likovnih del članov rudniške likovne skupine PIN. Bila je prva v ciklusu razstav po šestih razstaviščih.
R0VEMBER
Proizvodnja se je začela vračati v normalne okvire in načrtovane količine.
28. novembra smo pričeli z zbiranjem certifikatov v hrambo.
Sindikat RLV je sprejel sklep o izstopu iz Sindikata dejavnosti energetike in neudeležbi na kongresu SDE Slovenije.
DECEMBER
1. decembra je bil dosežen rekorden odkop v enem dnevu v vsej zgodovini premogovnika - 26.000 ton na 583 metrih odkopne fronte.
Dosežena je bila največja proizvodnja doslej v eni izmeni - 10.000 ton.
Dosežena je bila tudi največja proizvodnja doslej na enem odkopu; najprej 8000 ton, a je bila že 9. decembra presežena za 1000 ton.
Dosežena sta bila še rekordni odkopni učinek - 183 ton na dnino - in rekordna produktivnost - 85 ton na meter na dan.
Na odkopu B6/b so bili doseženi izjemni uspehi pri poskusnem injektiranju tekoče paste za odkopom. Za odkopom je bilo zapolnjenih 170 m3 paste, dosežen največji napredek odkopa v enem dnevu - 9 metrov in pri tem narejenih 13 rezov.
9. decembra je bil dosežen odkop 3,5 milijona ton premoga, 22. decembra pa letni delovni načrt - 3,7 milijona ton.
LETO V ŠTEVILKAH
-število zaposlenih na dan 15. 12,- 4121, od tega moških 3890, žensk 231
-	nanovo prišlo skupaj 118
-	odšlo skupaj 226 (upokojitev 106, v TO 65)
-	izobrazbena struktura
Vlil stopnja - 2, VI1/2 - 5, VII/1 - 96, VI 86, V 798, IV 2374 , II 293, 1467
-	povprečna starost zaposlenih - 36 let
ODŠLI SO V POKOJ
Slavko SOLINA, upokojen 22. novembra
Rodil se je 1. marca 1959 v Celju. Oče ene hčerke, Lucije.
Od 5. septembra 1974 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Klasirnici, kjer se je tudi upokojil. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Rafael HROVAT, upokojen 30. novembra
Rodil se je 26. novembra 1946 v Gradencu pri Novem mestu.
Poročen z Mileno, rojeno Kic. Oče dveh otrok: Andreja in Leje.
Od 29. maja 1969 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1970 je bil premeščen v Jamo zahod, zdaj jama Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1970 je opravil izpit za pol kvalificiranega in leta 1975 za kvalificiranega kopača. Sodeloval je v udarniških akcijah za izgradnjo Velenja.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Jože HUDEJ, upokojen 30. novembra
Rodil se je 15. julija 1948 v Spodnjem Razborju pri Slovenj Gradcu. Poročen s Katarino, rojeno Juvan. Oče treh otrok: Marjana, Bernarda in Damjana.
Od 22. februarja 1969 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1991 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1970 je opravil izpit za polkvalificira-nega in leta 1972 za kvalificiranega kopača. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Franc JURKO, upokojen 30. novembra
Rodil se je 21. julija 1943 v Cirkovcah. Poročen z Ido, rojeno Podpečan. Oče treh otrok: Mira, Roberta in Renata.
Od 21. maja 1973 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa že od leta 1960 do 1964. Leta 1973 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1981 je bil premeščen v Kopalnico, upokojil pase je kot kopalničar v obratu HTZ.
Leta 1974 je opravil izpit za pol kvalificiranega in leta 1975 za kvalificiranega kopača. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Stanislav TEVŽ, upokojen 30. novembra
Rodil se je 27. januarja 1946 v Mozirju.
Od 20. decembra 1968 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran
kopač v Jami zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1994 v Priprave, kjer se je upokojil.
Leta 1972 je opravil izpit za polkvalificira-nega in leta 1973 za kvalificiranega kopača. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Štefan KOPITAR, upokojen 30. novembra
Rodil se ja 24. decembra 1948 v Lazah.
Poročen z Majdo, rojeno Zaljuberšek. Oče enega otroka: Marka.
Od 5. oktobra 1968 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa v letih 1966/67 v rudniškem delu RŠC. Leta 1968 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v Priprave, kjer se je upokojil kot poslovodja razstreljevanja.
Leta 1984 je končal šolanje za rudarskega tehnika in opravil izpit za nadzornika v metanskih jamah ter leta 1985 tečaj za mentorja.
Bil je dejaven v delavskem svetu podjetja in obrata ter v sindikatu. Bil je delegat zbora združenega dela v občini.
Sodeloval je v udarniških akcijah za izgradnjo Velenja.
Nagrajen za 20 let dela v RLV ter dobitnik odlikovanj in priznanj za delo v teritorialni obrambi občine Velenje.
Stanislav KRIŽAN, upokojen 30. novembra
Rodil se je 23. marca 1948 v Trličnem pri Šmarjah pri Jelšah. Poročen z Ivanko, rojeno Grm. Oče treh otrok: Brigite, Davida in Stanka.
Od 19. avgusta 1970 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa od leta 1966 do 1968. Leta 1970 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1989 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Stjepan LOVRIČ, upokojen 30. novembra
Rodil se je 1. januarja 1945 v Zelenikah pri Doboju, Bosna in Hercegovina. Poročen z Marijo-Miro, rojeno Jurak. Oče treh otrok: Stanka, Jasne in Igorja.
Od 1. avgusta 1974 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1989 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve. Leta 1975
je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1976 za kvalificiranega kopača. Bil je dejaven v delavskem svetu in sodeloval v udarniških akcijah.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Jože MAHER, upokojen 30. novembra
Rodi se je 25. novembra 1948 v Mariboru. Oče treh otrok: Aleksandra, Damjana in Boštjana.
Od 1. oktobra 1968 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač pri rudarskem praktičnem pouku. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Karl POTOČNIK, upokojen 30. novembra
Rodil se je 25. oktobra 1948 v Trličnem pri Šmarjah pri Jelšah. Poročen z Jožefo, rojeno Mešiček. Oče dveh otrok: Draga in Roberta.
Od 28. aprila 1970 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa v letih 1966/67 v rudniškem delu RŠC. Leta 1970 se je zaposlil kot kvalificirani rudar v Jami zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1977 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Branko MLADENOVIČ, upokojen 30. novembra
Rodil seje 11. februarja 1943 v Golubinju pri Majdanpeku, Srbija.
Poročen s Slobodanko, rojeno Pekič. Oče dveh otrok:	Selinke in
Ljubiše.
Od 13. oktobra 1976 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1969,1970 in 1972. Leta 1976 se je zaposlil po poklicu kvalificirani kopač kot inštruktor v jami pri rudarskem praktičnem pouku. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1989 v jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Marijan PAVIČ, upokojen 30. novembra
Rodil se je 14. februarja 1946 v Obodnici pri Tuzli, Bosna in Hercegovina. Poročen z Maro, rojeno Brčina.
Oče treh otrok: Milice,
Ružiče in Marka.
Od 13. februarja 1979 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot pol kvalificiran kopač v Jami Preloge. Leta 1989 je bil
ODŠLI SO V POKOJ
premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1979 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Bil je dejaven v delavskem svetu podjetja.
IVAN POGORELČNIK upokojen 30. novembra
Rodil se je 13. maja 1946 v Plešivcu.
Poročen z Olgo, rojeno Dobnik. Oče enega otroka: Natalije.
Od 1. aprila 1975 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa od leta 1965 v rudniškem delu RŠC. Leta 1975 se je zaposlil kot kvalificiran elektrikar v Jami Škale. Leta 1977 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer se je upokojil kot elektro poslovodja.
Leta 1977 je končal šolanje za elektro tehnika jaki tok. Leta 1970 je opravil izpit iz eksplozijske zaščite za delo v rudarstvu, leta 1979 izpit za elektro nadzornika in leta 1985 za mentorja.
Bil je dejaven pri sindikatu, v delavskem svetu obrata in podjetja ter član in predsednik komisije za varstvo pravic delavcev. Sodeloval je v udarniških delovnih akcijah za ureditev Velenja.
Nagrajen s priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda in priznanjem za 20 let dela v RLV.
Karel PUŠNIK, upokojen 30. novembra
Rodil se je 3. junija 1948 v Plešivcu. Poročen z Marijo, rojeno Apšner. Oče dveh otrok: Ervina in Karoline.
Od 30. avgusta 1968 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1966. Leta 1968 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1983 v Praktično izobraževanje, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Ciril SKLEDAR, upokojen 30. novembra
Rodil se je 5. junija 1942 v Štetenbergu pri Žalcu. Oče dveh otrok:
Verice in Tomislava.
Od 1. avgusta 1975 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1961/62 in 1964/66. Leta 1975sejezaposlil kot kvalificiran kopač v Jami zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v Kopalnice in vzdrževanje in se upokojil kot kopalničar v obratu HTZ.
Rudi VRHOVNIK, upokojen 30. novembra
Rodil se je 14. aprila 1946 v Šoštanju. Poročen z Olgo, rojeno Strahovnik. Oče
štirih otrok: Matjaža, Nataše, Sebastjana in Borisa.
Od 17. februarja 1970 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1992 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1975 je opravil izpit za strelca v metanskih jamah.Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Ivan SLAPNIK, upokojen 30. novembra
Rodil se je 7. junija 1948 v Rotu pod Menino pri Mozirju. Poročen z Jožico, rojeno Jauševec. Oče dveh otrok: Valerijein Jureta.
Od 2. septembra 1968 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojščine pa že od leta 1966. Leta 1968 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami zahod, sedaj jama Preloge, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Jože VERT0VŠEK, upokojen 30. novembra
Rodil se je 10. decembra 1939 v Krškem. Oče treh otrok: Zlatke, Saše in Nives.
Od 19. februarja 1962 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1961. Leta 1962 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, upokojil pa se je kot priučeni čevljar in nadzornik čevljarskih del v HTZ.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste počastili njegov spomin in ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
'ZAHVALA
Jože Kortnik
10. decembra 1993 meje zapustil moj dragi brat
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko na grobu.
Dragan Maksimovič.
brat Milan
v snuuM
V noči s sobote na nedeljo, 11. decembra, je v prometni nesreči ugasnilo življenje našega mladega sodelavca
M.ILANA ROBNIKA,
kvalificiranega tapetnika v obratu HTZ.
Milan se je rodil 9. julija 1965 v Slovenj Gradcu. Otroška leta je preživljal na kmetiji staršev v Podkraju. Osnovno šolo je obiskoval v Velenju, potem pa se je izučil za poklic tapetnika.
Prve delovne izkušnje si je nabiral v tapetništvu Cehner, 18. januarja 1988 pa se je zaposlil v obratu HTZ, kjer je delal v galanterijsko-tapetniškem oddelku. Bil je priden delavec in prijeten fant.
Ustvaril si je družino in z njo snoval načrte, počasi uresničeval želje. Žal pa je tragičen trenutek na cesti končal njegovo mlado življenje.
Zapustil je ženo in dve hčerki.
Milan Robnik je bil pokopan na pokopališču v Podkraju 14. decembra. Na njegovo zadnjo pot ga je pospremilo veliko njegovih sodelavcev, prijateljev in krajanov Podkraja.
Ohranili ga bomo v lepem spominu!
ZAHVALA
Iskreno zahvalo izrekava vsem najinim sodelavcem in sindikatu RLV, ki ste nama ob smrti
najine Žalike
izkazali neizmerno pomoč in pozornost.
Bojan in Milena Miklavžina
IVOVO LETO
Francoski dramatik Corneille je rekel: "Način, kako podarimo, je pomembnejši od tistega, kar podarimo. " Obdarovanje je umetnost. Darujemo zato, da izkažemo čustva, poklanjamo ob posebnih priložnostih, zaradi dolžnosti, hvaležnosti, zato, da bi se nas obdarjenec spominjal.
Marsikdaj je darilo le v celofan zavita slaba vest zaradi premajhne pozornosti, " pomanjkanja" časa, brezbrižnosti. Ob sprejemanju daril in dajanju pa je govorica telesa zelo zgovorna. Če je med obdarjencem in darovalcem prisrčen odnos, se v njunih očeh prižgejo iskrice sreče, veselja, veselega presenečenja in takrat velikost, vrednost, uporabnost in kar je še zunanjih lastnosti daril, niso pomembne.
Posebno božično-novoletni čas je čas pričakovanj in obdarovanj. Vsak od nas si želi, da bi vsaj en dan, vsaj eno noč preživel drugače. Najraje z osebo, osebami, kijih ima rad, v nežnem razpoloženju čustev,
v poklanjanju daril, prijaznih besed, topline. Splet vseh teh dejanj nam takšen dan ali noč za vedno vpiše v spomin. Lep ah grd.
Božič in zadnji dan v letu si naredimo še posebej prijazen, prijeten. Zbrana družina, okrašen dom, svečano pogrnjena miza, nevsakdanje jedi, posebni običaji -vsega tega smo se naučili od svojih staršev. Nekaj dodamo sami, po svojem okusu in načinu življenja, in si naredimo praznik. Takšen, da nam daje moč in veselje do življenja tudi za dni, ki niso prazniki, a jih takšne vedno lahko občutimo. Zato, ker živimo z ljudmi, ki jih imamo radi, ki jih spoštujemo in cenimo. Naj bo to naša ožja ali širša družina, prijatelji.
Naredite si prijetne praznike, obdarujte ljudi tako, da boste ob tem najprej srečni vi. Darujte svoja čustva, svoj čas in pozornost, ne le predmetov. In veliko ljubezni v novem letu!
Diana Janežič
Srce o ljubezni ne govori, marveč šepeče, (ruska misel)
Angeli smo, a le z enim krilom. Da bi mogli poleteti, se moramo objeti. (L. de Crescenzo)
Nikoli ne morem reči jaz, če prej ne rečem ti.
Ljubite drug drugega, toda iz ljubezni ne delajte spon; naj med obalami vaših duš raje valuje morje. Napolnjujte čašo drugega, toda ne pijte iz iste čase.
Delite si kruh, toda ne jejte iz istega hleba.
Pojte in plešite skupaj in veselite se, toda vsak naj ostane sam. Podobno kot je vsaka struna na lutrgi sama, pa vendar skupaj odzvanjajo isti napev. (Kahlil Gibran)
Čas je...
prehiter za tiste, ki jih je strah, prepočasen za tiste, ki čakajo, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki veseljačijo. Za tiste, ki ljubijo, je čas večnost.
Mm TISOČI 61 TE SPOZNALA
Med tisoči spoznala tvoj korak bi v vseh mogočih ritmih nog hitečih; in v sanjah še spoznala mirni dih bi tvoj med tisoči pokojno spečih.
S temo v očeh bi tvoje lice našla, z ušesi mrtvimi tvoj čula smeh; če veter še tako bi pota zgladil, bi našla tvojo sled v peščenih tleh.
Le beži pred menoj, le, kamor koli. Čeprav na najbolj skrito pot zaviješ, se vendar - kakor grešnik pred vestjo -pred mojo mislijo nikjer ne skriješ.
Mila Kačič
MOJA ©LAN
Moja mala dlan
bi kakor sladka misel
rada šla ti čez obraz teman...
Prižgala spet ti svetli žar v očeh, na lepem čelu rahlo bi počila, potem pa ljubkujoča izgubila se v toplem gnezdu - kuštravih laseh.
Moja mala dlan
bi kakor vroča želja
rada šla ti čez obraz teman...
Skrivnostno bi v uho zašepetala čarobni rek, ki ti smehljaj izvabi in osivel spomin otme pozabi.
Na ustnah bi zamaknjena obstala.
Moja mala dlan
bi kakor mehka ruta
rada šla ti čez obraz teman...
Ta moja mala, strahopetna dlan!
Od daleč boža žalostne smehljaje v očeh ti, ki bi plakale najraje.
Boji se, da se boš obrnil stran.
Mila Kačič
IVOVO LETO
SREČA
Otroci so ogledalo; če jih obdaja ljubezen, jo odsevajo. Če ljubezni ni, nimajo kaj odsevati. (Anthony de Mello)
Revni mislijo, da bodo srečni, ko bodo obogateli. Bogati mislijo, da bodo srečni, ko se bodo znebili ran na želodcu.
Nekateri ljudje se ne bodo nikoli ničesar naučili, ker vsako stvar prehitro razumejo. Modrost navsezadnje ni postaja, na katero prispemo, ampak način potovanja. Kdor prehitro potuje, spregleda pokrajino.
Vse zlo na zemlji ima en sam vzrok: "To pripada meni!"
Človek tako hitro živi, da nima časa biti srečen. (Anton Trstenjak)
Življenje je, kar se nam zgodi, ko pridno delamo druge načrte.
Kadar se pojavita veselje in radost, jima moramo odpreti vsa vrata in okna, ker nikoli ne prideta ob neprik-ladnem času. (Schopenhauer)
Človek šele takrat spozna, da je bil srečen, ko tava po ruševinah izgubljene sreče. (Goutry)
Za prepir sta potrebna dva, pri tem pa pozabljamo, da za žalitev zadostuje eden.
Bodočnost nas muči, a preteklost zadržuje. Samo zato nam sedanjost ubeži. (Flaubert)
Starost ni žalostna zaradi tega, ker prenehajo radosti, temveč zato, ker ugasne upanje. (Richter)
Bogat je tisti, za katerega je življenje neprestano odkrivanje. (G. Duhamel)
DARILA
Dobra je darovana potica, ako človeku spomina ne greni.
Kogar ljubiš - obdaruješ, kogar ne ljubiš - darila ne jemlješ!
Vsakdo pravi: daj, daj, daj.
A nobenega ni, da bi rekel: na, na, na.
Kjer je vsega dosti, rado tistega ni, kateremu bi se rado dalo.
Malega daru se veseli, velikega se boj!
©L@¥IIK
Življenje, ki ga živimo, je kot drveči vlak. Sedimo na njem in skrbimo za svoje ugodje, čeprav vemo, da pelje v pogubo. Če hočeš iz vrtoglave vožnje izstopiti, moraš spoznati resnico. Vsako tvoje spoznanje o življenju zmanjšuje njegovo hitrost, ker je težava manjša. Ko se naposled vlad na tvoji postaji ustavi, spoznaš popoln nesmisel njegove nadaljnje vožnje. Tedaj sam izstopiš v resničnost. (Andrej Grabar)
Izogibaj se ljudi, ki te silijo, da se jim prilagodiš. Čuvaj kot zaklad tiste, ki ti pustijo, da si resnično ti. (Andrej Grabar)
V bistvu so vsi položaji tega sveta porojeni iz odnosa človeka do človeka. Niso dani kar sami po sebi. Dva človeka sta kakor narobe obrnjeni dlani.
Ko se obrneš k človeku in če se še on obrne k tebi, tedaj sta dlani v naravnem položaju in se med njima odpre življenje.
Celje - skladišče
D-Per
Na označenih poljih v križanki dobite tri značilnosti tega letnega časa. Izpišite jih na dopisnico in nam jo pošljite v Uredništvo Rudarja, RLV, Partizanska 78, 63320 Velenje do 20. januarja 1995. Med pravilnimi rešitvami bomo tri dopisnice izžrebali in avtorje rešitev nagradili s knjigami.
Želimo vam uspešno reševanje ter prijetne praznične dni!	Uredništvo!