večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer. Urednlitvo In upravniitvo: Kolodvorske ulico štev. 15. — Z urednikom ae more govoriti vsak dan od 11. do 13. uro. — Rokopisi so ne vračajo. — Inseratl: Sostatopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav ljanji daje se popust. — Velja za Ljubljano v upravnižtvu: r.a colo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt lota 1 gld. BO kr., na moaoo 60 kr., poiiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja »a oolo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden moseo 86 kr. Štev. 198. V Ljubljani v sredo, 26. avgusta 1885. Tečaj II. Rusija in Anglija na Koreji. Vedno bolj in bolj približuje se Evropi oni del sveta, kateri nam je ostal toliko časa nepoznan, kateri nam je izginil skoro za poldrugo stoletje iz duševnega kroga in na katerega sporo*1) se je izražal skoro samo še v pravljicah. Vse bilo je zavito v nekako skrivnostno temo. One azijatske države, katere za mnogo presezajd po številu prebivalcev Evropo, stopajo v svojem razvoji v vedno ožjo zvezo z zapadnim svetom; zdaj ja ta zveza prijateljska, zdaj zopet sovražna. Tako se stikajo narodi, kateri so si po svoji zgodovini, svojem značaji, svojih običajih in veri popolnoma različni, in ni dvojbe, da bolj razviti narod vpliva na bolj zaostalega, da Evropa zmaguje nad Azijo. Tako se spravlja razvoj posamičnih narodov, s katerimi pride Evropa v dotiko, vselej na drugi tir. Japanska vlada si uže prizadeva v svojem ozemlji udomačiti evropsko omiko in obilje; Kitajska zdaj tudi ni več obdana z neprozornim zidom. Nebeško kraljestvo pokazalo je v slednji vojni proti Francozom, da se ne zna samo bojevati proti evropskemu orožju, da je v stanu tudi si nad zapadno vojsko priboriti zmago. Evropa stopila je torej v ozko dotiko z dvema prostranima azijskima državama, in evropski kulturi odprla so se zopet nova pota. Toda to še ni dovelj. Ono v slednjem času Pri evropskih državah moderno hrepenenje po pridobitvah novega ozemlja, odprlo je Evropi zopet dalnja pota. Pred nekaterimi meseci potegnilo 80 je kraljestvo Koreja med evropske prepirne predmete, razen tega pa so angleške vojne ladije v prisotnosti ruskih vozil zasele mali korejski otok Listek. Prokleta! (Itanian Spisal Emilo Richobourg; po E. Vacanovi pretlo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) »Ah! On tedaj ni hotel?" opetuje Mellier po času, kakor bi sam sebi govoril. Potem plane k omari ter vzame celo obleko iz uje. »Kaj u tu delaš?" povpraša Rouvenat začudeno in nemirno. »Saj vidiš, preoblečem se,“ odgovori posestnik žalostno. »Sedaj? In kam li misliš iti?“ Jacques Mellier stopi z bliskajočimi sp otm* svojemu staremu slugi. -Ti me torej imaš za toli mekužnega, za toli na ovreanega) ^ b0jem pustil nedolžnega člo-ve a mes o sebe obsojati? Jaz sem ubil roparja svoje Cesti. Imenujejo to zlodejstvo /umor, dobro! a, da bi drug za mo prenašal kazen? Nikdar! Nikoli! . . . Prašaš, kam n grem? Idem v gaint-Irun. Tam hočem kričati v svot, da je Jean Renaud nedolžen, in potem - se usmrtim! Po rt Hamilton ter ga utrdili. Ta otok leži med kraljestvom in južnim Japanom, v korejski cesti, torej važna pozicija. Skoro ob jednem pa so za-seli tudi Rusi na južni strani Koreje ležeč večji otok Q uel pa rt. Ta otok meri okolo 200 štirijaških kilometrov ter broji nad 10 000 prebivalcev. To so po obsegu sicer male pridobitve za obe državi, tudi se tu nimate nadejati posebnih zakladov, — a to ozemlje je toliko večje važnosti v strategičnem oziru. Anglija pridobila je z novo osvojitvijo za svoje ladijevje prostor, od koder je v stanu napadati vspešno vsa ruska pristanišča v Tihem morji in zabraniti more ruskim ladijam, voziti tam mimo. Tudi ruska pridobitev je silno važna, da-si v drugem pomenu; Rusija osvojila si je namreč ono točko, od koder more vplivati na Korejo ter tudi napada angleško brodovje. S kako pravico pa sta si Angleška in Rusija osvojili te točke, se pač vprašati ne sme, in tudi ne treba; jedna osvojitev morala je imeti v posledico drugo. Ogledimo si nekoliko te nove pridobitve evropskih držav. Koreja je dobro urejena, civilizo-vana država, katera je s Severno Ameriko in z nekaterimi evropskimi državami sklenila pogodbe. Nemška parobrodna črta, katera se je pred kratkim subvencionirala, se tudi staka v korejskem pristanišči Intsiun-Chemulpo. Ta angleška osvojitev bila bi tako rekoč čisto navaden rop, dasi ni vedela Anglija vsaj navidezno pridobiti pravnega naslova, da je namreč od Kitajske dobila dovoljenje za to osvojitev. Kitajska je namreč razširila omiko na Korejo ter ima nad njo še vedno duševno nadoblast. V 1. 1876. priznal je Japan nezavisnost Koreje in pozneje za vrstjo tudi večina evropskih vlastij Od tedaj tekmujeta v Soulu, Rouvenat prekriža roke na svojih prsih. „Tega ne storiš," de jezno. -- »In kedo bi li bil toli drzen, da bi me od tega odvračal?" — „Jaz." — „In zakaj?" — »Ker nečem, da tako storiš." Jacques Mellier udari v krčevit smeh. »Ne, jaz tega nečem," nadaljuje Rouvenat, vzravnavši se pred svojim gospodarjem polen ponosne energije. »Jaz tega nečem, ker samoumor je mekužnost in tudi zlodejstvo! Včeraj nisem ti mogel vstaviti morilne tvoje roke; pa danes hočem tvoje namene preprečiti, to ti prisezam! Ti si ubozega, mladega, nehudobnega človeka, ki ni druzega zakrivil, nego da je tvojo hčer ljubil, čakal na deželni cesti in neusmiljeno si ga ubil. To je bilo mekužuo, Jacques, to je bilo nesramno! Pa ne dovelj na tem . . . brez vsega srca in neizprosno si zavrgel svojo hčer! Nesrečnica je obupna odšla, in nikdar je morda ne bomo več videli! In po tem, ko si vse to storil, hotel bi sedaj iskati pozabljenja v smrti! To bi bilo seveda priležno! . . . Jacques odgovori mi: če bi iz nova začel, bi li usmrtil mladega moža?" — »No, ne!“ odgovori posestnik ves v zoni. glavnem mestu, Japan in Kitajska, kdo da bi dobil večji vpliv. Znano je še, da je v minolem letu, meseca septembra razjarjena množica japanskih pristašev umorila sedem ministrov. Na to nasilstvo odgovorili so kitajski strankarji z jednakim glasom, posekali so jednega kraljevega sinu, pomorili nekatere nove ministre, poslopje japanskega poslaništva pa so izročili plamenu. Kakor omenjeno, Angleška skuša dokazati pravni naslov te pridobitve s tem, da se sklicuje na dovoljenje od strani Kitajske, katera ima nadoblast nad Korejo, s tem pa spravi v sovraštvo Kitajsko z Rusijo. Vender kakor se kaže, se za to Anglija malo briga. Saj se je vender še pred kratkim poročalo, da je Anglija Kitajsko nagovorila, naj sklene mir s Francosko, in malo pozneje razširila se je v svet važna vest, da je Anglija sklenila s Kitajsko proti Rusiji pogodbo. To je sicer vest, katera se ni še uradno potrdila, a osvojitev Quelparta, od koder more Rusija vplivati na Korejo, Japan in cel6 na Kitajsko, gotovo ne bode v Pekingu vzbudila posebnega veselja, če ne bode celo užgala proti Rusiji sovraštva ter provzročila vojno. In Rusija dobro pozna ta svoj položaj, ona dobro ve, da jej preti kmalu vojna s Kitajsko, in z veliko skrbnostjo se jej skuša ogniti, vedoča, da bi zdnjo, če tudi zmaga, ne bila ugodna, sicer pa ima tudi drugod dosta opraviti. Vender prišel bode čas, ko se ne bode več možno izogniti tej vojni, kajti Rusija v svoji ekspanzivni politiki zadela bode prej ali slej močno ob kitajske interese. Ko so v 1. 1860. Angleži in Francozi prodrli zmagovito do Pekinga, tedaj je prestrašenemu cesarju Hien-fongu odvzel rusk general, pozneje tako slavni „In svojo hčer, bi-li jo zapodil?" — „Njo? Da! Gotovo!" — »Nu, hočeš li vedeti, kaj vidim v tvojih odgovorih: da, če tudi uže pričenjaš svoje strašno zlodejstvo obžalovati, vender ne gane se še nič v tvojem očetovskem srci. In vender si ljubil svojega otroka! Pojdi, zaman poskušaš, da bi se sam varal: ti jo še zmerom ljubiš! Da, lože je, vzeti si življenje z jednim mahom, kakor ubiti si srce samo! Ne hodi v Saint-Irun, pravim ti! Pusti, da prenese Jean Renaud sam svojo žrtvo. Kar tebe tiče, živi in pokori se črvu svoje vesti. Črv na tvoji vesti, čuješ Jacques, črv na tvoji vesti, bodi ti kazen. Jaz te bodem še gledal upognenega pod težo te kazni, in slišal bodem, kako bodeš v divji žalosti klical po svojem otroku!" — „Molči, Rouvenat, to me boli!" — »Pa dan pride," nadaljuje stari služabnik, „ko se bode Bog usmilil tvojih solza; potem ti bode On, ki je neskončno usmiljen, odpustil. Saj odpusti tudi največjim grešnikom, ki se ne vpirajo Njegovi volji in ki so dosegli, grevajoč se, Njegovo milost." — »Rouvenat, pusti me, da idem." — „Ne, pravim ti, ne!" — »Tedaj hočeš ti, blagi, modri, popolni človek, da obsodijo nedolžnika!" — „Jaz se ne vstavljam volji božji." — »In kaj li hočem potem še po- Ignatiev, severni del Mandžurije, in jeden del ob Tihem morji do korejske meje. Od tedaj vladajo tu vedno med Rusijo in Kitajsko mejni prepiri. Rusija je v osrednji Aziji mohamedanska vlast, in v mošejah v Samarkandu in Bochari opravljajo se vedno molitve za „belegacara“ (nasproti »črni", kitajski). Povsodi razširjeno je veliko spoštovanje pred ruskim orožjem, in vseh Mvhomedanov oči uprte so v Vzhodni Turkestan, katero ozemlje pripada uže delj časa Kitajski. V slednjem času pa se je pričelo v tem ozemlji za Rusijo ugodno gibanje, povsodi se čujejo prošnje, naj pride „beli“ car na pomoč mohamedanskemu prebivalstvu, da, po celi osrednji Aziji čujejo se zahteve, naj bi „beli“ car zmagonosno svoje orožje prinesel v Vzhodni Turkestan. Ob vsej rusko-kitajski meji torej neprestamo tli, in gotovo ne bode dolgo, da se bode vnel grozen požar, vojska. Tedaj pa bode gotovo stala Angleška za hrbtom Kitajski ter jo ščuvala proti svojemu sovražniku, če ne bode tudi sama posegla vmes ter skušala uničiti ruski vpliv v srednji Aziji. In v tem boji igrali bosta točki Port Hamilton in Quelpart važni ulogi, zatorej tudi ni težko spoznati velik pomen te osvojitve. Angleška osvojila si ni le malega otoka, marveč tudi zaveznika, in Rusija pozicijo, s katere bode vplivala na Korejo in od tod morda tudi marsi-kako angleško ladijo storila neškodljivo. Robstvo v Braziliji. Pred kratkim raznašal je brzojav po svetu iz Rio de Janairo včst, da je odstopil ves brazilijansk kabinet zaradi sovražne mu zbornične večine. Taka včst o krizi brazilijanskega kabineta ima pač za nas Evropce sila malo važnosti, kajti brazilijanski kabinet pač nima z našimi političnimi dogodki nikake zveze. Toda odstop slednjega ministerstva vzbuja vender našo pozornost, ker ta kriza stoji v zvezi z osvoboditvijo brazilijanskih robov (sužnjev). In osvoboditev robov je gotovo jedno onih vprašanj, katero more zanimati vse človeštvo. Ogledimo si torej nekoliko razmere v južnoameriškem cesarstvu. Tam vlada torej še robstvo, vender so skoro vsi Brazilijanci, izimši posestnike in trgovce z robovi, načelno tega mnenja, naj bi se odpravilo. Vender pri tem nastane silna težava, ker je prehod od najnižje človeške stopinje v socijalnem življenji zvezan z mnogimi nevarnostmi, kakor jasno pričajo mnogi boji v Zjedinjenih Državah severo-ameriških; koliko je preteklo krvi, predno je ta institucija mogla tako blagodejno vplivati, kakor se je nameravalo. In brazilijan-skim državnikom niso neznani krvavi dogodki se-vero-ameriške povestnice, zatorej so oni skušali najti drugo pot za osvoboditev robov, mirno, nekrvavo pot. Večkrat uže skušalo se je to vprašanje rešiti po zakonodavskem potu, a vselej se ;eti na svetu?" — »Saj sem ti uže povedal: ke-ati se!" — »Pa Jean Renaud ima ženo, kmalu >ode rodila otroka, in jaz, jaz sem sam samičken, aznemam nobenega več " — »Nesrečnik, in tvoja ,51?« — nOna je mrtva, mrtva zame!" — »Da-les morda. Pa kar storim, dobro me poslušaj, lacques! kar storim, storim bolj radi nje kakor adi tebe. O, jaz mislim tudi na Genevičvo in »troka, kateremu ima kmalu dati življenje. Gospodar leuillonske pristave je bogat, on bode dajal ženi cruha, on da odgojiti otroka. To je, kar je Pierre Rouvenat, tvoj sluga sklenil; to je, kar bode Ja-:que8 Mellier, gospodar, storil!“ Nekaj minut bile so uloge zamenjane. Služabnik je bil prevzel avtoriteto gospodarjevo. On e zaukazoval, želel je; in krivec je zam&n poskušal svoje gospodstvo, moč svoje volje zopet pridobiti si; bil je premagan, ukročen, in nehoteč se je uklonil tej novi sili, ki gaje bila tako srčno a jela. Mellier zastoče. Kmalu ugasne ogenj njegovim ačem, glava mu teško pade na prsi in on se spusti ua stol. Rouvenat odstrani oba samokresa. Potem reče z glasom, ki mu je zopet postal mil in ljubezniv: je zopet odložilo, dokler se slednje ministerstvo na predlog ministra dona Antonia Saraiva ni zopet lotilo ga. A pad tega ministerstva bode naj-brže rešitev zopet zakasnil, če ne za delj časa odložil. Uže v 1. 1871. dne 28. septembra izdal se je zakon, kateri je zaukazal, da so odslej na dalje otroci, katere porodi sužnja, prosti. Prepeljavauja sužnjev iz Afrike bilo je uže nad 20 let prej prepovedano. Od tedaj bili so torej otroci sužkinj prosti; do svoje polnoletnosti le ostali so pri svoji materi, oziroma pri njenem gospodarji. Tako je bil storjen prvi korak za odpravo sužnjesti. Narod pozdravljal je z veliko navdušenostjo to blagodejno postavo. Ministerstvo Saraiva hotelo je iti dalje pri tem vprašanji, da, smatralo je rešitev tega vprašanja kot svojo najvažnejšo nalogo. Takoj drugi dan po svojem nastopu, dne 8. maja t. 1., je poslanski zbornici predložil Saraiva naslednji načrt gledč osvoboditve sužnjev: Vsi sužnji, kateri so dosegli 65. leto, so prosti; ostanejo pa pri svojem gospodarji, kateri jih mora na dalje oskrbovati. Od leta 1871. obstoječ državni zaklad za odkupovanje sužnjev naj se za mnogo pomnoži ter z njim odkupavajo naj se najstarejši sužnji, kateri imajo najmanjšo vrednost, najnižjo ceno. Potem naj se prično odkupovati sužnji na naselbinah, in sicer najprej pri takih naselnikih, kateri so se odločili, da ne bodo več kupili sužnjev, marveč upeljali svobodno delo. Odkupljen suženj mora svojemu gospodarju služiti še pet let za plačilo; potem stori lahko, kar mu drago, če se sužnji zamenjajo ali prodado v drugo provincijo, so prostf. Za brezposelne osvobojene sužnje naj se priredijo posebne kmetijske naselbine. Tega načrta pa ni hotela sprejeti zbornica, in zaradi tega odstopilo je ministerstvo. Kateri so bili vzroki, da je zbornica zavrgla ta načrt, se ne vč, vender se goji nadeja, da je zavrgla načrt le zaradi oblike, da pa ni sovražna sploh osvo-bojenju sužnjev. Novo ministerstvo moralo bode zopet, obrniti svojo pozornost na to vprašanje ob pravem času, inače bi mogli sužnji poseči s časom po orožji ter s silo si priboriti človeške pravice, kar pa bi bilo za deželo gotovo nevarno, škodljivo. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Včerajšnji listi prinesli so skoro vsi uvodne članke o shodu v Kroineriži, v katerih so izražali veselje ob tem sestanku, kjer se bode utrdilo prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo, ob jed-nem pa se bode zagotovil evropski mir. O rezultatu obiska našega ministra Kalno-kyja pri nemškem kancelarju Bismarcku v Var-zinu poroča »K. Z.“, da se nista državnika dosta »Mora biti blizu poluuoči, morava gledati na to, da dobiva počitka. Lehko noč, Jacques, da se vidiva jutri. Kadar vstaneš, bode trava na tvojih travnikih uže pokošena." In Pierre Rouvenat zapusti sobo svojega gospodarja. Dva dni pozneje, bila je ravno nedelja — obleče si Rouvenat po zajutreku pražnje oblačilo, vtakne dobro napolnjeno mošnjo denarja v svoj žep, vzame svojo palico ter ubere pot pod noge proti Civryu. Hotel je obiskati ženo Jean Re-naudovo. V treh dneh bila se je Genevieve strašno spremenila. Bila je senca same sebe, uboga žena. Ko jo ugleda tako bledo, suho, z vdrtimi očmi, začuti Rouvenat rezno bolest v svojem srci. »Dober daD, Genevieve", dčje. »Navlašč sem prišel v Civry, da bi vas videl." Ona udari v jok. »Nu, le pogum!" nadaljuje. — „Vi imate prijatelje, Genevieve, kateri vas ne zapustijo." — »Vaša navzočnost, gospod Pierre, dokazuje mi, da imam vsaj še enega prijatelja." — »Vi pozabite gospoda Melliera, Genevieve." — »Ab ne, pozabim ga ne, saj je bil zmerom tako dobpr za-me, za razgovarjala o carinskem vprašanji, da celo carinsko vprašanje ni dalo nikakega povoda temu obisku; zanikati pa se vender ne more, da se je pri tem shodu nekako ugladila pot ugodni rešitvi tega vprašanja. Ogerski narod pričel jo čudovito pešati, tako da se vsako leto dobi menj za vojaško službo sposobnih mladeničev. Z ozirom na to obrnil se je brambovski minister Fejervary do presvitlega vladarja s prošnjo, naj bi se zakon o novačenji nekoliko spremenil ter uredil razmeram primerno. V prošnji tej omenjal je gospod minister, da le zdanji mladi rod vidno slabejši, telesno slaboten, kar je pač pripisovati preobilemu uživanju mo&f opojnih pijač, osebito žganju; dalje je tožil'F | gospod minister, da je naborna komisija pri $ jem poslu večkrat tudi zelo malomarna. Tuje dežele. Kakor smo uže poročali, izgnala je nemško vlada iz, mesta Poznanja zopet 30 ruskih poda-uikov. »Kurjer Poznanski" pripoveduje, da se je iz okrožja Iuovraclav izgnalo uže 6000, iz okraja Krušvice pa 1500 oseb, iz okrožja Plešen 78, *z Kempena 50 družin. Iz Francoske se poroča, da se vse strank® pripravljajo uže na vso moč za bodoče volitve-1 Prej se je mislilo, da se bodo razne stranke združile ter vkupno postavile svoje kandidate, da b1 tako lažje prodrli. Osebito je mislila konservativna unija, da bode pri bodočih volitvah pridobila sj več sedežev, ker se je nadejala podpore, a zdaj se je uže pokazal razdor tako, da se more skor« za gotovo trditi, da bode pri bodočih volitvah dosegla še menj, nego je v letu 1881. V Španiji se čujejo vedno bolj glasni pr°' testi proti okupaciji Karolinških otokov od stran1 Nemčije. Najuovejša poročila sicer pravijo, da je nemška vlada zagotovila špansko, da ta dogodek nikakor ni v stanu motiti prijaznega razmerja mel' Nemčijo in Španijo, ob jeduem pa je tudi odločno odgovorila, da si Španija ne more prisvojiti nikakih pravic do Karolinških otokov. Kako se bode rešila ta zadeva, je težko določiti, skoro pa se more z gotovostjo trditi, da se knez Bismarck ne bode pustil plašiti po španskih grožnjah. Minoli teden bil je v Londonu velik ljudski shod, pri katerem se je obravnavalo o vladnih naredbah gledč mladih deklic proti zapeljivcem-Tega shoda udeležilo se je nad 30 000 oseb. G°' vorilo se je na jednajsterih govorniških odrih. K0' nečno sklenile so se resolucije, v katerih se je poudarjalo, da je vsakega državljana dolžnost, podpirati vlado pri izvedbi gori omenjenih naredb. V Irski dogajajo se vedno bolj pogostom* agrarni zločini. Minoli ponedeljek uapala je zopet tolpa oboroženih neznanih mož hišo nekega najemnika blizo Kilarneya. Predno je tolpa stopil* naju... kajti tudi on, nesrečnik, imel se je z* vse zahvaliti dobremu gospodu Mellieru. Ah Bog, vse mu je bilo nakloneno, ubogo in bogato. 1° vender ga to ni odvrnilo..., . O gospod Pierre, gospod Pierre, za-me je vse, vse preč!" — »To bo zle misli, Genevieve." — »Mogoče; pa ineoi je srce kakor počeno, gospod Pierre. V tem tre-notku bi v istini več ne živela, če bi ne bilo m*' lega bitja, ki se giblje pod mojim srcem in ki m' veleva, da naj dalje trpim. In vender, gosp°‘* Pierre, časih se sama sebe vprašam, da-li je p°" trebno, da je hočem postaviti na svet: saj mu bode živenje žalostno darilo .... otrok zločince1',' morilčev!" — »Genevieve, vi ste preostri p/j Jeanu Renaudu." — »Preostra! Za Boga, g Pierre, bi-li se nahajal sedaj v zaporu v Ves*11 . ’ da ni kriv? Jean Renaud je nesrečnik. moža na deželni cesti in z istim strelom /ja^j tudi srce svoje žene!" — »Če bi pa venile*' po krivem zatožen, Genevieva?" , , »O, vi ga zagovarjate, vi ste <*®b.rl*. a vam. Pa jaz vem, kaj se je godil« v ’«tmicoui u pred sodnikom. Jeana Renaud* « b“> ™> tuto strašno noč doma, in ko £a Piasai> Jt! je bil, kaj je delal? ni m uPftl odgovoriti. In tud. c v hišo, streljala je dvakrat v pritlično sobo. Družina je tedaj uže spala. Tolpa se je potem polastila v hiši nahajajočega se orožja ter odšla. Najnovejša poročila pravijo, da bode aigan-sko mejno vprašanje kmalu rešeno. Rusija je namreč na podlagi natančnih preiskav afganskega ozemlja stavila Angliji take predloge, da je bode ta lahko vsprejela. Rusija se hoče zulfikarski soteski popolnoma odreči, ne bode zahtevala, naj se to ozemlje utelovi. Dopisi. Iz Blagovice, dne 25. avgusta. (Izv. dop.) Ne bojim se ugovora, če trdim, da je bila miuola nedelja za Blagovičane od vseh letošnjih dva in petdesetih najimenitniša. Znano je, da uživajo naši duhovniki na kmetih splošno zaupanje in spoštovanje in da so žup-nijski predstojniki navadno tudi duševni voditelji cele fare. Zato vzbujajo osebne premembe in pre-meščevanja vselej občno zanimanje med prebivalstvom in zato se ni čuditi, da je privrela to nedeljo tako mnogobrojna množica iz dolzega črnega grabna v Blagovico k instalaciji novega gospoda župnika Ljudevita Škufce. Da je bila cesta pre-prežena s slavoloki, da je prišla k asistenciji skoro vsa sosednja duhovščina in da se je slovesnost vršila z vso svečauostjo, ni mi treba še posebe poudarjati, isto tako ne, da se cela blagoviška fara nadeja, da je dobila z novim gospodom župnikom za svojega duševnega voditelja moža, kateri se ne bode nikdar utrudil, skrbeti za njih Pravi blagor. Še nekaj imam na srci. Toliko se dandanes govori in piše o cerkvenem petji in zares našo popolno zadovoljnost zaslužijo vsi oni možje, kateri so prevzeli nalog povzdigniti, zboljšati cerkveno petje, kajti to je po nekaterih krajih zaostalo daleč daleč za našo napredno dobo. Nadejamo se, da se bode v tem oziru tudi pri nas v Blagovici kmalu kaj zboljšalo. Razne vesti. (Grozen zlo C in.) Iz Pariza se poroča o sledečem groznem zločinu, ki bodo v kratkem prišel prod sodišče: „Pred kakima dvema letoma kupila jo bila uže precej priletna gospica Elodino Menetret v Villemobleji pri Le Raincyju lepo hišo z velikim vrtom in parkom. Kmalu po svojom prihodu v vas vzela je gospica hčer necega ubozega tekalca, Euphraaijo Mor-cier, kot družico k sebi. Komaj pa sta živeli dva me-soca skupaj, ko gospica Mdnetret izgine. Ako so ljudjo Poizvedovali in popraševali pri Euphrasiji, kje da je gospica, pripovedovala je, da jo šla v samostan, a da ®l3li. da so bode kmalu naveličala samostanskega živ-y®»ja. To pripovedovanjo pa ni dobilo prave vere in tulfaj pred mano, ko sta žandarja našla izstreljeno Puško, mislite, je-li imel le besedico, da bi se zagovarjal? Ne, nič, prav nič ni rekel, strah ga je kil preobdal. O, on je izgubljen, povsem izgubljen ! Pa ropal ni, ne, ropal ni, na to bi prisegla. Saj bi sicer denarja, zlata, dragotin moral prinesti domov in bi te stvari tu skril; ne-Ii?“ „Nedvojno." »Nu tedaj: včeraj je bila policija tukaj; povsod je iskala: v omari, v skrinjicah, v skednju, cel6 v slamniku poateljinem, in vender ničesar ni našla." »Brdki Jean Renaud!" mislil si je Rouvenat »Ti si pisma sežgal “ Mlada žena ZOpet prične jokati, stiskajoč si obl’a* v predpasnik. »Genevieve", spregovori zopet Rouvenat, »na euillouu pomilujemo vas srčno vsi zaradi nesreče, kl vas je zadela, in gospod Mellier neče, da bi Pomanjkanja trpeli. Tu vzemite to mošnjo, sto in petdeset frankov je v njej!" Branila se je vzeti denar. »Jaz pa hočem, > > > srebru.........................83'60 Zlata renta............................................108’75 5°/„ avstr, renta......................................99 70 Delnice n&rodne banke.................................... 869’ — Kreditne delnice........................................ 289 80 London 10 lir stevling.................................. 124-46 20 frankovec.............................................. 9-885 Cekini c. kr........................................... 5‘89 100 drž. mark........................................... 61*10 Titjei. Dn6 24. avgusta. Pri Maliči: Grof Mardis z rodbino iz Pariza. — Herb, kr. taj. svetovalec; vitez Guttmann in Ernst, trgovec, z Dunaja. — Vitez Berger-Montecrociato, c. kr. poštni nad-svetovalec, s soprogo, iz Benetk. — Rude, soproga c. kr. stotnika, z rodbino; Lozar, zasebnica, in Dumerau iz Trsta. Pri Slonu: Springl, trgovec, iz Berolina. — Honigmann, trgovec, iz Ruske Poljske. — Fuhrmann, potov.; Um-lauft, učiteljica, in vitez Kellner, c. kr. major, s soprogo, z Dunaja. — Schrockenfuchs, veletržec, in pl. Bronclii, zasebnica, s sinom, iz Trsta. Pri Tavčarji: Lanzer, potov., z Dunaja. — Baxa, c. kr. sodn. pristav, s soprogo, iz Trsta. — Petruich iz Pulja. Pri Južnem kolodvoru: Montzka, želez, uradnik, z Dunaja. — Kunst, uradniška soproga, s sinom, in Scha-delock, trgovec, iz Trsta. — pl. Hersyenyi, c. kr. stotnika vdova, z Reke. — Zahrastnik s soprogo iz Radeč. ....... Laurič, zasebnica, iz Loža. — Sevar, komi, iz Zagorja. Pri Avstr, carji: Komeli Berta iz Aleksandrije. — Rossi Terezija in Marija iz Trsta. — Vargotič in Črnomlja. TTinrli so: Dn6 25. avgusta. Janez Malenšek, mizarjev sin, 7‘/2 mes., Streliške ulice št. 13, driska. — Avgust Ogrin, mizarjev sin, 1 mes., Trnovske ulice št. 7, ošpice. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Staujo j baro- ! Torape-roetra ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v m m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 48 | 735-94 | 736 -86 i 12 0 21-2 14-4 vzh. sl. | d. js. , jasno 0-00 Vožni red Rudolfove železnice, veljaven od I. junija 1885. Lj-dToljana-TerTolž:. Osobni vlaki Postaje 1.2.3. 1.2. 3. 1.2 3. 1.2.3 razred razred razred razroi po no6i zjutraj dopolud zvečer Ljubljana, juž. želez. od h. 12.16 6.40 11.40 6.35 Ljubljana, Rud. želez. 12.19 6 44 11.46 6.39 Vižmarjo 12.29 6 53 1155 6.48 Modvode 12.41 704 12.07 6 59 Loka 1256 7.17 12.21 7 12 Kranj 1.12 7.31 12.38 7 26 Podnart-Kropa . . . 1.30 7.48 12 56 7 43 popili. Radovljica (m. p.). Lesce-Bled 1.49 8 05 1.14 8,— •* 1.55 zjutraj 8.12 1.24 8.08 Javornik 216 8.29 1.46 8.25 Jesenice 2.27 8.39 157 8.33 Dovje 2.47 8 66 2.18 8.49 Kranjska Gora . . . 3.16 9.21 2.48 9.11 Ratečo-Bela Poč . . . 3.31 9.37 3.03 9 24 Terbiž prih. 3.48 9.55 3.20 9.38 TerToiži-lLi j rCbl j a,na. po noži zjutraj popol. uvežer Torbiž odh. 12 36 7.28 1.10 6.20 Ratečo-Bela Poč . . . 1.01 7.44 1.30 6.39 Kranjska Gora . . . 1 22 7.67 1.46 6.53 Dovjo 165 8.22 2 19 7.19 Jesenico 2.23 zjutraj 8.41 2.43 7.41 Javornik 2.30 8.47 2.50 7.48 Lesco-Blod 2.56 906 3.15 8.13 Radovljica (m. p.) M 3.03 9.12 3.22 8 21 Podnart-Kropa . . . r 3.27 9.29 3.44 8.44 Kranj 3.47 9.45 4 02 9.03 Loka 4.06 9.59 4.20 9.20 4.21 tlopol. Medvode 10.12 4.34 9.34 Vižmarje »* 4 84 10.23 4.46 9.46 Ljubljana, Rud. žel prih. 4.44 10.81 4.65 9.55 Ljubljana, juž. žel. . »I 4.50 10.35 5 — 10,— v- Zenitna ponudba. Trgovec in posestnik blizu Ljubljane, 26 let star, išče neveste. Imela naj bi 400—800 gld. premoženja, bila naj bi dobra gospodinja, starost ne čez 28 let (24—28 let). Pismene ponudbe s fotografijo naj se oddad6 pod naslovom : J. (i. poste restante, Ljubljana. (128) 3—2 Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo; daljo »r salicilno ustno vodo, m aromatična, vpljiva oživljajoče, zapredi pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr., (115) 7 mr salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpljiva zel<5 oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a 30 kr, Tržaškii Trstn. Tržaška komercijalna banka vsprejeinlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v alalnfkih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti. Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti. Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih. (G6) 30—16 Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so j)o SO kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. Itt. v. Kleinmayr & Fei. BamliBii-ova knjigarna v Ljubljani. ¥ s > > N iEL5BH5E5R5 » zavarovalna Poddružuica za Avstrijsko: Dunaj Giselastrasse štev. 1 v lastni hiši za življenje v Londonu. Poddružnica za Ogersk®1 Budimpešta . Pran Josipov trg št. 6, b v lastni hiši Aktiva družbe................................................................frk. Letni prejemok zavarovalnin in obrostij dne 30. junija 1884 ... „ Izplačila na zavarovalno in rentno pogodbo in kot tako nazaj kupljeno itd. od početka družbenega obstanka (1848) znašajo več nogo n V poslednjih dvanajstih mosecib prometno dobo predložilo se jo družbi za............................................................ „ novih zavarovalnih pogodb, in jo vsled toga skupna svota od po- četka družbenega obstanka predloženih pogodb narasla na „ Izkazo in vsa druga pojasnila podajo 87 284 4ff05 17 134 r” 149 800^°’ 03 992 275." ISM«”*’’66 generalno zastopništvo v Ljubljani, Tržaška cesta št. 3, H- nadstropje T7"a,l. ZesclhLlkso- (?°) »o-5 Odgovorni urednik J. Naglif. Tiskat« in zalagata Ig. v. Kleinmayr A. Ped. E*n' ,,or£ v Ljubljani.