Leto I V Ljubljani, dne 16 milja 1926 Naše vrtnice *>tev. 33 to pripušča, bo vrtnice sam cepil in žlahtni!. V gozdu si bo meseca oktobra nabral močnih zdravih divjakov, to so stebla divjih rož in jih presadil v vrt.Vsajenega divjaka pripognemo na zemljo, pokrijemo z smrekovimi vejami, na katerem položimo prst ali hlevni gnoj in tako očuvamo, da ne pozebe. Pomladi ga dvignemo in pri-vežemo h kolu. Ako je koncem junija ali julija dosti močan, ga okuliramo na živo oko, v drugi polovici junija ali avgusta okuliramo pa na speče oko. Za okuliranje, ki ga izvršimo le v lepem vremenu, rabimo dober oster nož in moramo ravnati zelo pazljivo, da ne za-režemo očesa ali debla. Okolirane vrtnice na živo oko bodo pognale še isto leto, one na speče oko pa šele v prihodnji pomladi. Kdor ima tako sreči; i roko, da mu okuliranje uspe, ta bo imel gotovo veliko veselje nad svojimi gojenci. Kakor že omenjeno, nekaterim vrstam vrtnic zelo škoduje mraz. Take vr- te moramo bolj skrbno zakriti kakor one, ki so manj občutljive. Nadalje je vrtnice treba tudi prirezovati in sicer slabo rastoče bolj v živo, kakor one z dolgimi poganjki. Pomladi rože okopljemo in jih pognojimo s hlevskim gnojem. Predno cveto in ko so odcvetele, jim korenine zalijemo z gnojnico. Ker potrebujejo tudi apno, jih jeseni obsujemo z apnom ali zidnim ometom. Prijatelj rož bo kmalu spoznal, da imajo rože, kakor pač vsaka lepa stvar na svetu, poleg dobrih prijateljev in častilcev, tudi nebroj krvnih sovražnikov, ki jim zavidajo njih srečo in krasoto in jih skušajo na vsak način uničiti. Kot take zatiralce rož si je usoda izbrala razne listne uši in gosenice. Najnevarnejši bolezni rož, ki uničita nebroj najlepših naših prijateljic, sta rožna rja in rožna plesen. Rožna rja napade liste in jih uniči; ko odpade listje, roža ne more več dihati in pogine. Rožna plesen pa se pojavi največkrat na vrtnicah-plezalkah. Bel vlažen prah pobeli listje, cvetove in mladike ter jih ovira v raz-. voju. Gosenice in uši preženemo z 1 do 2% tobačnim izvlečkom, najobčutljivejše protisredstvo rožni rji je 1 do 2% galica in plesnobo pa uničimo z žveplenim prahom, ki ga pri lepem vremenu potresemo ua napadene dele vrtnic. Z lepimi vrtnicami znatno dvignemo ljubkost naših domov in kras cele pokrajine, ki privabi tudi tujce v naše kraje. Največ rož in najlepše vrste, katerih je na stotine, so gojili Slovenci v okolici Gorice, v Št. Petru, kjer se je izlivala cela pokrajina v en sam vrt dehtečega cvetja. Kdor je to pokrajino videl pred vojno, začetkom meseca rožnika, tega ne bo nikoli pozabil in bo večkrat premišljeval, kako dragocene pokrajine in kako dragocen del našega naroda smo izgubili. Kakor pravljica je bila pokrajina v lepih poletnih večerih, ko je vse dehtelo po opojnih rožah, v mrak pa je žuborel mehak spev slavca. «Vrtec ogradila bom, rože nasadila bom...», tako se glasi naša narodna pesem, rojena v duši našega naroda. In najmanj polovica naših narodnih pesmi govori o divnem cvetju, o rožah, o nageljnih, rožmarinu itd. če hodiš po naših kmečkih vasicah, že od zunaj lahko presodiš, kdo v hiši biva; ali so v hiši mlada dekleta, ali je v hiši mlada gospodinja ali pa, če stanujejo v hiši ljudje, ki so brez čuta, trdosrčni. Malo kateri narod je tako vezan na cvetje kakor smo Slovenci. Kaj je lepšega, kakor kmečka hiša z vrtom, kjer cvete različno cvetje in te že z okenj pozdravljajo pisane prijateljice. Med najlepše cvetje pa spadajo vrtnice, ki znatno okrase vrtove. Čudne misli vstajajo v človeku, ko ogleduje te bajne oblike, ki so najboljše poosebljenje ženstva in človek se ne more dosti načuditi veliki mogočni stvarnici. ko vse to gleda. Ali ni tisto popje res tako, kakor mlada deklica, in par dni na to, ko se razvije cvet, ali ni roža slična ljubečemu dekletu? Kadar pa je roža popolnoma odprla svoj bajni cvet, izgleda kakor mlada skrbna žena v svoji polni krasoti. Kaj li je lepšega in dražjega za fanta, kakor šop dehtečih rož, ki ga mu podari njegova najdražja. Pa ne samo pri nas, tudi drugod zelo gojijo lepe rože in po velikih svetovnih razstavah tekmujejo, kdo bo kaj lepšega razstavil. S prenašanjem rožnega prahu od cveta na cvet in še z nekaterimi drugimi pripomočki, katere pa drže posamezni vrtnarji in sploh vsi tisti, ki se bavijo z gojenjem rož, zelo tajno, so ustvarili že nebroj naj-očarljivega cvetja. Med najbolj znane lepe vrste spadajo čajevke, ki jih spoznamo po gladkem svetlozelenem lubju, po dolgih vejicah in precej redkem, ali nekoliko večjem trnju. Ker so mladike nežne in dolge, zato vise velik nekoliko koničasti cvetovi navzdol. Čajevke so navadno rumenkaste, bele al roza barve in so bolj občutljive kot njih drugovrstne sestrice. Precej poznane so pri nas remontantke, opojno dehteče rdeče, včasih temne in mehke kakor baržun. Te imajo temnejše in bolj hra-povo listje in lubje posejano z gostim manjšim trnjem. Med novejše vrste spadajo čajeve križanke, nastale iz čajevk in temojitantk, cveto v najrazličnejših barvah. Nadalje pri nas precej gojimo p o 1 i j a n t e ali mnogocvetne vrtnice, ki pokrivajo grmičje od poletja do jeseni in jim mraz ne škoduje. Poleg omenjenih dobro uspevajo pri nas in tudi le kot rožno grmičevje bengalke in burbonke. Kot tretjo skupino vrtnic pa poznamo še razne plezalke. To so sicer navadne vrtnice, ki pa poganjajo izredno od 3—5 m dolge poganjke, na katerih vise celi grozdi najlepšega raznobarvnega cvetja. Plezalke navadno krase kake ograje, vrtne hišice itd. Lepše uspevajo, ako rastejo prosto, kgjcor pa neposredno ob zidovju, kjer cvetju primanjkuje zraka in IaSi. Plezalke razmnožujemo s podtaknjenci. Vrtnice raznih' vrst prodajajo v vrtnarijah, a so precej drage. Kdor hoče imeti poseben užitek z gojenjem rož in mu seveda čas Ivan Majaron (na levi), ustanovitelj in dobrotnik, na desni pa Franc Drašler, sedanji starosta borovniškega Sokola, ki je obhajal petnajstletnico svoje ustanovitve Nova okoliška deška osnovna šola v Celju, ki so jo začeli zidati Dr. Fran Detela, bivši ravnatelj novomeške gimnazije in znameniti pisatelj, je v nedeljo, 11. t. m., umrl, star 76 let. Napisal je mnogo poučnih in veselili povesti iz življenja na kmetih. Novi most pri Sv. Janezu v Bohinju, stoji ravno kraj jezera, kjer priteče iz njega Bohinjska Sava, ki se pri Radovljici združi s Podkorensko v našo veliko Savo. Sokolski dom v Borovnici, ki je bil zidan Slavnostni sprevod po prihodu prvega vlaka na postajališče Gorenja vas — Reteče izdatno pomočjo Ivana Majarona z Planinska koča na Klopnem vrhu na Pohorju Novo postajališče Gorenja vas — Reteče med Škofjo Loko in Medvodami Nikola Tesla, ede i največjih izumiteljev 'ia svetu, je rodom iz Like, živi pa v N