ŠTEV. 6 LETO IV
★
JUNIJ 19 8 8
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Poročilo samoup. organov
UO je imel v času od 4. do 27.
maja dve redni seji na katerih so
razpravljali sledeče:
—	Člani UO so potrdili prodajno ceno za avtomobilske apoteke in sicer 35,20 N din.
Nadalje so potrdili prodajne cene za naslednje artikle: Komprese 20 x 20 (za avtom, apot.) 0,10 N din. Ovoji za p. p. tip 7 1,83 N din. Ovoji za p. p. tip 8 2,06 N din. Trioglate rute 20/19 1,74 N din. Kaliko ovoji tkani 30 cm 20/19 1,27 N din. Kaliko ovoji tkani 15 cm 14/11 0,57 N din. Kaliko ovoji tkani 50 cm 20/19 2,12 N din. Muli ovoji tkani 15 cm 12/8 0,52 N din.
—	Sprejeli so sklep, da se tov. Babnik in tov. Dolenc V. udeležita dvodnevnega posvetovanja glede produktivnosti in kvalitete bombažnih tkanin, ki bo v Mariboru.
—	Odobrili so nakup pisalnega stroja 01ympia v vrednosti 3.050,-N din za potrebe komercialnega sektorja — uvoz-izvoz.
—	Potrdili so predlog tehnične službe, da bi sprejeli na počitniško prakso prbližno 30 otrok, v glavnem deklice,; delale bi v konfek-
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Pavla Kamin, Vida Grlica, Lamovšek Milena, dipl. ing. Helena Breznik, Dano Juter-šek, Ivan Kosirnik, Lovro Mokorel, Miro Pavlič, Mirko Požek, Franc Perše in Viljem Dolenc (odgovorni urednik.
Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 700 izvodov
ciji, starosti najmanj 14 let. Sprejeli bi jih za dobo dveh mesecev t. j. julij in avgust.
—	Prostovoljno gasilsko društvo Zeje-Trojica je zaprosilo za pomoč v gotovini ali materialu, ker nameravajo prirediti vrtno veselico, saj jim letos poteka 10. leto od ustanovitve društva. Člani UO so prošnjo odstopili komercialni službi, da jim podari kakšno praktično darilo za srečolov.
—	Prošnjo za denarno pomoč je naslovila Krajevna organizacija ZZB Vir, katera bi rada za praznik razveselili izčrpane in bolne tovariše. Člani UO so v ta namen odobrili 100 N din.
—	Tekstilna srednja šola, Kranj — 4. letnik nameravajo ob koncu šolskega leta organizirati ekskurzijo. Na tej šoli imamo 3 štipendiste, za to so člani UO sprejeli sklep, da se razredni skupnosti dodeli v ta namen 300 N din.
Delavski svet je imel v tem času eno redno sejo, na kateri je razpravljal o sledečem;
—	Pravilnik o delovnih razmerjih člen 75 pod točko 1 določa za polaganje izpitov na vseh srednjih šolah izrednim študentom za vsak izpitni rok po 3 dni izrednega plačanega dopusta.
—	Člani DS so predlog komisije za družbeni standard za dodelitev finančnih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti potrdili.
—	Tov. Kraševec Mileni so dodelili v uporabo sobo, katero je do nedavnega zasedala tov. Mavrin Slavica.
—	Odobrili so nakup 3 kontrolnih naprav za merjenje kalibra filtrov v vrednosti 13.800 N din, ker so sedanji že stari in jih je potrebno obnoviti.
M. O.
Pol leta boža nami
Čas kar hitro mineva. Še dobre tri tedne in leto 1968 bo razpolovljeno. Za nami bo preživeta polovica, ki bo terjala obračune našega dela, pred nami pa preostala doba, ki nam bo dala možnost, da poskušamo zamujeno nadoknaditi, slabo odstraniti, uspešno pa nadaljevati.
Za točne obračune je torej zdaj še prezgodaj. Zaustavimo se lahko le ob posebnostih, ki so krojile naša pota v teh šestih mesecih.
Najprej kliring — medsebojna poravnava obveznosti in terjatev med veliko in raznoliko družbo jugoslovanskega gospodarstva! Zveza ga je »sforsirala« kljub opozorilom gospodarstvenikov in ekonomistov ter kljub toliko opevani reformni neizprosnosti. Z napačno razvitim materinskim nagonom je nežno pobožala z njim slabe gospodarje — seveda na račun dobrih. Tudi na naš račun. Denarna sredstva so začela dotekati počasneje in našemu računovodji se je pobelilo še nekaj las. Osebni dohodki so se sicer redno izplačevali, prenekateri načrt pa je moral počakati. — »Ceha« za solidarnost s slabo vodenimi podjetji! In kar odkrito povejmo; z reformo je nekaj narobe!
V pričakovanju sprostitve cen so se grosisti želeli čimbolj založiti. Prodaja v prvih šestih mesecih je bila spričo tega rekordna in naši komerciali je šlo na smeh. Računo-vadstvu pa malo manj, saj prodaja še ni plačilo za prodano blago. Zaloge so dosegle ob koncu aprila svojo najnižjo raven v dolgi vrsti minulih mesecev. Z majem so se ce-
Prispevki iz in od osebnih dohodkov
Osebni dohodki so sestavljeni iz neto osebnih dohodkov in prispevkov iz in od osebnih dohodkov. Prispevki iz in od osebnih dohodkov se obračunavajo od bruto ali od neto osebnih dohodkov. V našem pod-jatijki obračunavamo piiispevke od bruto osebnih dohodkov, kar je v skladu s tozadevnimi predpisi in raznimi pojasnili zveznih organov. Obračun osebnih dohodkov po bruto principu daje podatke tudi o tem koliko je delavec iz svojih osebnih dohodkov plačal posameznih prispevkov, kar se je z uvedba bruto osebnih dohodkov tudi želelo doseči.
Osebni dohodki s prispevki predstavljajo v našem podjetju četrtino
Pol leta bo za nami
ne res sprostile, prodaja se je nekoliko zaustavila — kot je bilo pričakovati — pričakovati pa je tudi, da bo z meseci bolje.
In čisto naše — tovarniške po1-sebnosti? Gospodarski načrt za letošnje leto je predvidel pet osnovnih karakteristik:
1.	da preidemo na popolno skrajšani delovni čas — s tremi prostimi sobotami v mesecu. — To smo storili.
2.	Da zadostimo ob tem prehodu pogojem, ki jih zakon o prehodu na 42-umi delovni teden predpisuje (najmanj islti obseg proizvodnje in prodaje* isti neto produkt na delavca in najmanj enake realne osebne dohodke). — Za neto produkt na delavca bomo dobili podatke ob polletnem obračunu, ostalim pogojem pa smo zadostili.
3.	Da sei prilagodimo novim tržnim prilikam z ostrim poslovnim posluhom in iskanjem novosti ter visoko kvalitetno proizvodnjo. — Koraki so storjeni, pot pa je še dolga.
4.	Da vztrajamo pri začetem delu na reorganizaciji podjetja z vso ostrino in popolnostjo. — Tu nismo takorekoč nič naredili. Pa bi lahko in še morali bi.
5.	Da moramo dokončati rekonstrukcijo bejilnice in misliti na nadaljnjo modernizacijo in razvoj tovarne. — Sredi maja smo šele oblikovali dokončni investicijski plan za letošnje leto, vse nada-Ijne faze izvajanja tega plana pa so torej še, pred nami. Teh faz je kar dosti, leto pa bo vse krajše. Verjetno prekratko za uresničitev plana.
Pol leta bo torej za nami. Potegnili bomo črto in si rekli pošteno besedo: delali smo, prizadevni smo bili, lahko pa bi bili še bolj.
T. L.
lastne cene izdelkov in so zato pomemben činitelj pri oblikovanju prodajnih cen. Višina osebnih dohodkov v lastni ceni je različna v posameznih panogah gospodarstva in v posameznih podjetjih. Višina povprečnih osebnih dohodkov na posameznega delavca zaradi tega močno odstopa. V praksi imamo primere, da delavec v podjetju, ki ima boljše pogoje prejme dvakrat večje osebne dohodke kot delavec na enakem delovnem mestu v drugem podjetju, ki ima slabše pogoje. Te razlike so včasih tudi večje.
Osebni dohodki v posameznih vejah gospodarstva so npr. v letu 1967 tako hitro naraščali, da so morali zvezni organi z administrativnimi ukrepi preprečiti tako naraščanje.
Pri sedanjem sistemu ugotavljanja dohodka kakor tudi nasploh ni lahko ugotavljati kolikšen delež doseženega dohodka je rezultat prizadevanja delovnega kolektiva in kolikšen delež je dosežen iz drugih naslovov npr. tržnih pogojev, monopolnega položaja in podobno. Menim, da bi moralo biti pri tistih gospodarskih organizacijah, ki na lažji način pridejo do večjega dohodka precej več pozitivne zavesti v tem smislu, da bi več sredstev kot doslej vlagali v razširjeno reprodukcijo, odpirali nova delovna mesta tar tako reševali tudi problem nezaposlenosti.
Tudi primerjava višine osebnih dohodkov na posameznih enakih ali podobnih delovnih mestih v drugih gospodarskih organizacijah ne bi bila odveč. Taka primerjava le pripelje do razmišljanja in mnogokrat do vsklajevanja pretiranih o-sebnih dohodkov z realnimi.
Osebni dohodki so torej element lastne in prodajne cene. Cim večji je delež osebnih dohodkov v lastni ceni tem večja je normalna tudi prodajna cena. Osebni dohodki pa so sestavljeni iz neto osebnih dohodkov in prispevkov.
Stopnje prispevkov od rednega delovnega razmerja so za letošnje leto predpisane v sledeči višini:
od bruto OD v % od neto OD v %
Prispevek od deloVnega razmerja in prispevek
za izobraževanje	12,90	19,11
Osnovni prispevek za		
socialno zavarovanje	17,50	25,93
Prispevek za otroško		
varstvo	1,80	2,67
Prispevek za zaposlovanje	9,30	0,44
Skupaj	32,50	48,15
Sredstva za stanovanjsko		
izgradnjo	4,00	5,93
Prispevek za Skopje	1,00	1,48
Dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (za kritje stroškov invalidskega zavarovanja, ki presegajo povprečje stroškov tega zavarovanja in za kritje večjih obveznosti invalidskega zavarovanja, ki so posledica nesreče pri delu)	0,20 0,30
Izredni prispevek za Zdravstveno zavarovanje (za kritje primanjkljaja zdravstvenega zavarovanja iz leta 1967)	0,64 0,95
Za lažje razumevanje navajamo primer obračuna prispevkov iz in od osebnih dohodkov in sicer od neto zneska:
S din
Delavec je v enem mesecu dosegel neto osebni dohodek v višini	100.000
Prispevek od delavnega razmgrja, prispevek za izobraževanje, osnovni prispevek za socialno zavarovanje, prispevek za otroško varstvo in prispevek za zaposlovanje znaša skupaj 48,15% ali	48.150
Bruto osebni dohdek	148.150
Ta obračun je treba razum?,ti tako, da je delavec dosegel bruto o-sebni dohodek v višini 148.150 S din, da pa je moral plačati imenovan? prispevke da lahko uživa pravice glede brezplačnega šolanja, zdravstvenega varstva, otroškega varstva, pridobivanja pravice do p*okojnine in pravice do pomoči v slučaju nezaposlenosti.
Od bruto osejbnih dohdokov je treba obračunati še:
S din
4 % stanovanjski prispevek ki znaša	5.926
1 % prispevek za Skopje, ki znaša	1.482
0,20 % dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki	znaša	296
0,64 % izredni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki znaša	948
Skupaj	8.652
bruto osebni dohodki	148.150
Vsega neto osebni dohodki in vsi prispevki	156.802
Iz danega primera vidimo, da ie treba od vsakih 100 S din ki jih delavec prejme obračunati in plačati neikaj manj kot 57 S din.
Poleg naprej omenjenih prispiev-kov mora naše podjetje od bruto osebnih dohodkov obračunati in plačati še 1,25 % dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in sicer zaradi tega, ker bolezenski izo-
Naš razgovor
Izbira naših izdelkov se je v zadnjem času zopet povečala. Po dolgotrajnih posvetovanjih in pogajanjih z merodajnimi organi je bil sprejet naš osnutek za priročno avtomobilsko škatlo prve pomoči namenjeno osebnim in drugim avtomobilom.
Zaprosil sem vodjo komerciale tov. oec. S. Bajca, da bi s tem v zvezi odgovoril na naslednja vprašanja:
Kako ste osvbjili idejo, da bi pričeli s prodajo tega preprostega izdelka?
Kje ste naleteli na težave in kakšne so bile?
Kakšen uspeh pri prodaji tega izdelka pričakujete?
PRISPEVKI IZ IN OD
OSEBNIH DOHODKOV
stanki z dela presegajo povprečje bolezenskih izostankov z dela pod-jelij vključenih v Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana.
Od dopolnilnega dela, dodatka za borce, za delo z manj kot polovico polnega delovnega časa, od osebnih dohokov pripravnikov, od prejemkov vajencev itd. pa so določene drugačne stopnje in vrste prispevkov.
V tem članku se ne bi spuščal v to ali so stopnje prispevkov iz in od osebnih dohodkov previsoke, vsekakor pa je število prispevkov preštevilno. Za tako število prispevkov je potrebno mnogo administrativnega dela v gospodarskih organizacijah. banki in pri zavodih za socialno zavarovanje.
F. R. računovodja
Ali bo vplival na povečanje števila zaposlenih?
Ali pripravljate še kakšen nov izdelek za naše tržišče?
V državah, kjer je modernizacija na visoki stopnji razvoja je vsako vozilo obvezno opremljeno z avto-moibilsko apoteko za prvo pomoč pri nezgodi. Pri obiskih tujine sem videl, da so v izložbah različni tovrstni izdelki. Zato sem se začel resno ukvarjati z mislijo, da bi tudi mi prodajali tak izdelek, ki seveda ni n amenjen izključno lastnikom avtomobilov, saj so radi razvijajočega turizma — weekendi, družinski izleti — večja možnost, da pride do nezgode. Končno pa so prišle zahteve in pripombe o potrebnosti tega izdelka tudi s tržišča. Ker izdelek zahteva precej strokovnega znanja, predvsem glede posameznih sestavnih delov, smo začeli s posveti na glavnem odboru RK Slovenije in centralnem odboru RK Jugoslavije že avgusta meseca leta 1965. Na žalost se, je zaradi različnih vzrokov izdaja JUS predpisa o vsebini škatle zavlekla do januarja tega leta. Če bi dali izdelek v prodajo že prej, bi nam lahko potrošniki očitali neso-lidnost, saj bi morali po izidu predpisov spreminjati vsebino škatel. Zato smo s tem izdelkom počakali.
na tržišče pa smo dali potovalne apoteke kot piodhodnico. Te so se lepe uveljavile med potrošniki.
Veliko težav je bilo pri sestavljanju vsebine škatel prve pomoči, vendar pa je glede na naše dolgoletne izkušnje le prodrl predlog o sestavi, ki ga je tudi sprejela komisija Pri centralnem odbora RK Ju-
goslavije. Nič manjše niso bile težave pri izbiri embalaže, ki mora biti odporna do določenih mehaničnih, toplotnih in vremenskih vplivov. Tudi tu smo uspeli in smo našo idejo in osnutek zaščitili pri patentnem uradu v Beogradu.
Vsebini škatle smo poleg predpisanih izdelkov dodali še škarje in 5g vate. Predpisno vsebino sestavljajo:
—	en povoj za prvo pomoč 12 cm širok in 1 m dolg z blazinico velikosti 16 cm x 10 cm,
—	podoben 10 cm širok in 5 m dolg povoj z blazinico 12 cm x 10 cm,
—	8 cm široka in 5 m dolga kaliko povoja,
—	dva V« meterska omota sterilne gaze,
—	5 kompres iz gaze velikosti 2 cm x 20 cm,
—	5 viečk z zdravilnimi obliži za rane Tosamaplast 1 cm široki in 1 m dolgi,
—	lepilni obliž 1 cm širok in 1 m dolg,
—	trioglata ruta iz gostega kaliko platna,
—	10 zaponk,
—	britvica z držajem za paranje obleke,
—	polivinilna vrečica,
—	priloženo navodilo je izdal centralni odbor RK Jugoslavije in te v treh jezikih; srbskohrvatskem, slovenskem in makedonskem.
Prve vzorčne količine avtomobilskih apotek smo opremili in dali v pro-
dajo v mesecu juniju. UO je zanje odobril ceno 35,2 N din na katero odobravamo veletrgovini 10 % rabata in 3 % kasaskonta. Menim da znesek ni velik, saj je bil naš cilj cenenost izdelka, ki bo omogočila, da ga bodo nabavili prav vsi vozniki motornih vozil. Upam, da smo v tem uspeli.
TOSAMA DANES
Kritika našega časopisa je zadnje čase kaj različna. Večini sodelavcev podjetja je časopis pogodu, tudi če preberejo v njem kakšno objektivno kritiko. Tisti, katerih se pa kritika kolikor toliko dotika so naravno mnenja, da na tak način kva-
liteta naše Tosame pada. Popolnoma razumljivo je, da kvaliteta od številke do številke niha, ker v časopis pišejo naši ljudje z različno stopnjo izobraženosti in različno sposobnostjo do sestavljanja člankov. Zato ni nikjer rečeno, da nekdo z manj šole ne more napisati boljšega sestavka, kot bolj izobražen. ker je zato pač treba imeti nadarjenost. Pisatelji in pesniki se rodijo in ne naučijo. Kdor pa smatra, da je zaradi objektivne kritike ki je bila več kot zmerna, padla vrednost časopisu, je to prav gotovo samo njegovo osebno mnenje. Zato polagam na srce vsem so-trudnikom časopisa, da naj vsako kritiko čim bolj podkrepijo z otipljivimi dokazi, sicer bo brezvredna.
Ce se je na nekem sestanku zavzel nek sklep ali se je o nečem razpravljalo, pa potem tega v zapisniku ni ali se je mnenje predrugačilo, je čez čas kaj težko ugotavljati in dokazovati resnico, ker spomin lahko vara. Resnica je ta, da samo misli na pismenem dokumentu ne more nihče več spremeniti; oziroma je to veliko težje storiti. Naš časopis naj bo javni informator o dejanskem poslovanju in razvoju podjetja, s katerim živimo. Krivo obveščanje in tudi poskusi necbveščanja so lahko usodni... Trdim, da je To-sama tudi danes bolj odraz časa, našega poslovanja in odnosov, kakor pa česar koli drugega.
Dipl. ing. Franc Rožič
NAS RAZGOVOR
Kljub reklami za ta izdelek pa bi težko kaj zanesljivega rekel o prodaji, dokler ne; bo sprejet zakon o obvezni opremljenosti vseh avtomobilov z apoteko. Pričakujem tudi močno konkurenco ostalih sanitetnih tovarn in podjetij. Nekateri bodo seveda le kompletirali po svoje zamišljene škatle s skupnimi izdelki. Tržišče bo izbiralo! Mi smo na tržišču prvi! Pričakujemo seveda, da bo naš izdelek uspel saj je prišlo kljub kratkemu času že prvo mednarodno priznanje.
Prepričan sem, da bo potrebno zaradi razširitve zmogljivosti in izbire izdelkov prav kmalu, poleg sedaj na novo sprejetih delavk, še povečati število zaposlenih.
Seveda ne mislimo ostati le pri tej novosti. V načrtu je še veliko novih izdelkov vendar pa komercialni in tehnološko izdelovalni pogoji skupaj s težavami embalaže trenutno še ne dovoljujejo, da bi že prišli z njimi na trg. (Ker so to poslovne tajnosti je razumljivo, da tov. Bajec ni hotel biti gostobeseden pri tem v'prašanju). Mislim, da bomo s temi novimi izdelki prav tako uspeli, saj je tudi lepo opremljene VIR->Vesna vložke tržišče sprejelo in pohvalilo. (Tudi tukaj se je domači osnutek vrečke odlično obnesel.
In sedaj še zadnje vprašanje:
Kaj bi lahko rekli glede na pomembnost izdelka?
Samo tole: Bolje je pri sebi imeti avtomobilsko apoteko brez nesreče, kakor v nesreči ostati brez avtomobilske apoteke za prvo pomoč. S tem lahko rešiš življenje sebi, sopotniku ali pa pomagaš drugim v primeru nezgode.
Za izčrpne in iskrene odgovore se tov. oec. S. Bajcu zahvaljujem in mu za uspeh, ki je povezan s tem izdelkom v imenu TOSAME čestitam.
Viljem Dolenc
SOGLASNO
Predsednik CDS tov. Cerar Ivan je imel pri zadnji točki dnevnega reda razno težko odločitev, ko je predlagal za člane DS ali gredo na izlet ali ne. Prisotni člani so po dolgi diskusiji predlog soglasno sprejeli. Sedaj je bila organizacija izleta poverjena predsedniku CDS, Kmalu smo dobili vabila naj se javimo ob 6 uri zjutraj pred tovarno. Kot ponavadi tudi tokrat nismo bili točni ter smo
odpeljali s polurno zamudo proti Štajerski in naprej na Koroško. Naš cilj so bile Ravne na Koroškem. Med potjo smo se ustavili v Velenju ob umetnem jezeru in ker ni bilo nobenega interesenta za plavanje, razen dveh stalnih gostov — labodov, smo odpeljali naprej, okrepčani s slovensko specialiteto.
Po živahni diskusiji v avtobusu smo se bližali cilju. Ko smo prišli na
SPREJETO
Ravne pred železarno, so nam kaj hitro nataknili na glave varnostne čelade. Naša dekleta so bila na vso moč prikupna z roza čeladami, niso pa bile preveč udobne za frizuro, ki se ni smela pokvariti.
To, da v železarni izdelujejo jeklene izdelke in da so tu zelo težki pogoji dela,, ne bom opisoval, ker smo bili že mi, ki smo si samo ogledovali njihovo delo, premočeni.
Po ogledu tovarne smo šli v Dom železarjev na kosilo in tu se je morala pokazati »neenotnost-« članov DS, kajti eni so bili za rdeče drugi za belo. Kljub temu je bilo dobre volje na pretek. Da ne bi ostali kar pri dobri kapljici, smo se odpeljali naprej, kjer smo si ogledali v Delavskem muzeju razstavljene predmete iz Mežiškega rudnika, makete prvih strojnih naprav v rudniku in
Občni zbor DITTS
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije, podružnica Jarše, je imelo svoj občin zbor 16. maja 1968 v prostorih menze v Jaršah.
Občni zbor se je pričel s polurno zamudo. Udeležilo se ga je le 25 članov od sedemdesetih. Kot gost ljubljanskega DITT je na občni zbor prišel prof. ing. Franc Smolik. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: Janez Strojan, dipl. ing. Franc Peterlin in dipl. ing. Boža Pogačnik.
Uvodno poročilo je podal dosedanji predsednik dipl. ing. Branko Novak, ki je povedal naslednje:
»■Tri leta so minila, odkar smo se sestali na zadnjem občnem zboru in dve leti je od zadnjega plenuma. Odboru, ki ste mu zaupali vodenje društva, je potekla mandatna doba in preden izvolite nov upravni odbor, dovolite, da na kratko pregledamo delo našega društva, pa tudi delo ZITT Slovenije v tem času.
O delu društva je danes treba govoriti nekoliko drugače, kot pred leti. Pred vse nas tekstilce, je čas prinesel nove probleme, probleme obstoja posameznih podjetij in tekstilne industrije nasploh, probleme borbe za potrošnika.
Vse to je do zadnjih moči okupiralo vsakega člana, da na svojem mestu stori čim več. In rezultati so vidni, čeprav še daleč ne moremo biti zadovoljni z današnjim stanjem. Zato moramo to borbo še nadaljevati in to je dolžnost, tako članov, kot društva in ZITT Slovenije in Jugoslavije.
In kako je naš odbor sodeloval pri reševanju teh problemov? Kakšnih posebnih akcij, kot veste, nismo izvajali, čemur je pravzaprav vzrok to, da društvo sestavljajo člani iz več podjetij. Vseskozi pa smo sodelovali z ZITTS oziroma z njegovim republiškim odborom, o čemer vas pravtako želim seznaniti.
Problematiko obstoja, delovanja in modernizacije tekstilne industri-
SOGLASNO SPREJETO
železarnah, železarske izdelke ter celo pravilnik, ki govori o pravicah in dolžnostih delavcev na delu in ki ima letnico 1852.
Malo pred odhodom iz Raven smo imeli zadnjo, toda ne zaključno zasedanje DS. Določiti je bilo treba Pot domov z vmesnim postankom. Predlogov je bilo toliko, kolikor je bilo udeležencev izleta.
Tako nismo sprejeli nobenega dokončnega sklepa in smo oblikovali Potovanje nazaj domov po odločitvi večine. Ustavili smo na zadnji točki dnevnega reda: "Pri Konšku«. Ko je bila diskusija na višku je predsednik DS zaključil sejo. Zasedanje je bilo končano in tako tudi izlet.
F. P.
je, je ZITT Slovenije izbrala kot svojo glavno nalogo. V ta namen je posredovala pri vrsti merodajnih forumov v republiki in v zveznem merilu. Organizirala je nekaj posvetovanj in akcij v zvezi s povečanim uvozom tekstila v lanskem letu, predvsem pa lahko omenim sestanek, ki bo kot rezultat tega dela, pri predsedniku Zvezne gospodarske zbornice, tovarišu Tonetu Boletu in se ga bosta udeležila predsednik RO tovariš Tadej in pa član RO tovariš Barbič. Na tem sestanku bo ZITT posredovala tovarišu Boletu odklonilno mnenje do stališča, ki ga je ZIS zavzel do domače tekstilne industrije.
RO ZITT je protestiral proti nameravani ukinitvi ljubljanske tekstilne fakultete, oziroma njeni pripojitvi k kemijskemu oddelku. Akcija je ob slični akciji Poslovnega združenja, kot vse kaže uspela, čeprav pr bolem še ni dokončno rešen.
Naj omenim še delo RO ZITT v komisijah. Pri tem delu je naš odbor pokazal zadovoljive rezultate.
Komisija za kontrolo kvalitete je začela izvajati vserepubliško akcijo za poenotenje kriterijev kontrolnih oddelkov. Podjetja imajo dostikrat prav zaradi neenotnih kriterijev pri klasiranju izdelkov in reševanju reklamacij precejšnje izgube in lahko postanejo celo predmet izsiljevanja trgovcev.
V prihodnjih dneh namerava naše društvo v povezavo s to komisijo organizirati v Jaršah posvetovanje za kontrolne oddelke vseh tekstilnih podjetij področja Domžale. Jarše, Mengeš in Kamnik.
Tudi pri delu terminološke komisije, zadovoljivo sodelujemo. Komisija pripravlja izdajo tekstilnega slovarja, ki ga je sicer izdal v angleškem, nemškem in španskem jeziku ITC v Ziirichu. Naša izdaja bo vsebovala nemške, angleške in slovenske tekstilne izraze. Delo pri kvalitetnem prevajanju v slovenščino je zelo težavno in zahteva precejšnje poznavanje svetovnih jezikov in še posebej strokovnih izrazov.
Najmanj je bilo storjenega na že dolgo zelo kritičnem področju, dopolnilne izobrazbe članov DITT, kot tudi na področju razvedrila. Verjetno so prav službene dolžnosti in pa seveda čas, v katerem živimo, krivi, da to delo tudi v preteklem obdobju ni zaživelo, čeprav vedno znova ugotavljamo, da je potrebno začeti.
Nadalje bi bilo treba v bodoče bolj organizirano sodelovati z upravami podjetij glede udeležbe naših članov na mednarodnih in domačih sejmih, kajti večjemu delu članstva delovno mesto ng dovoljuje službenih potovanj na take razstave. Vendar bo ta problem rešljiv le z najožjo povezavo med upravo pod-
jetij in novim odborom. To pa bo lahko storil novi UO le, če bodo v njem člani, ki bodo pokazali voljo do dela, zato jg naša naloiga, da v odbor izvolimo res take ljudi!«
Tovariš predsednik je v svojem poročilu načel še nekaj problemov, nakar jg svoje poročilo zaključil. Sledilo je še poročilo blagajnika, temu pa je sledila diskusija, ki pa ni bila preveč razgibana in je imel delovni predsednik bolj težko nalogo.
Sledile so volitve in v nov upravni odbor so izvoljeni naslednji: Dipl. ing. Branko Novak Id upi ati Jarše Dipl. ing. Niko Matičič Iduplati Jarše Vida Andromako
Iduplati Jarše Dipl. ing. Nika Bajuk Iduplati Jarše Ing. Jože Klešnik
Iduplati Jarše Pavla Kamin
Tov. sanitetnega m. Domžale Dipl. ing. Helena Breznik
Tov. sanitetnega m. Domžale Dipl, ing. Marko Mazgon Univerzale, Domžale,
Janez Strojan
File, Mengeš
Dipl. ing. Vasiljka Ibrahimagič Trak, Mengeš
H. B.
Konjiček
Glavni urednik me je zadolžil, da napišem članek o konjičku, ki ga imajo sodelavke — o lepljenju razglednic na zid. Ko sem se zanimala, zakaj so tako pridno lepile razglednice, nisem slišala nič kar bi bilo romantično — niti spotakljivo. Odgovarjale, so mi namreč vse pb vrsti isto stvar. V konfekciji (vatarice, navijalke ovojev), kakor tudi v ekspe-ditu sem dobila tale odgovor; »Kdor od naših ožjih sodelavcev nekam potuje, se nas spomni z razglednico, ki jo potem za spomin obesimo na zid. Na ta način se je v konfekciji nabralo že kar precej razglednic, ki so zavzele precejšen prostor. Kakšne so bile razglednice? Čisto navadne. Lepe rože, zaljubljeni pari (oblečeni seveda), potem mucke — takšne majhne z velikimi očmi in pentljami raznih barv, slike pokrajin, pa tudi kakšen osliček se je znašel med njimi. Sedaj v konfekciji ni več razglednic. ki bi pokrivale stene. Zakaj? Vprašala sem vodjo konfekcije zakaj je prepovedala lepljenje razglednic in sem dobila približno takle odgovor: »Mejnim, da to ni estetsko in ne spada v tovarno. Smatram, da je lepo imeti slike, ki so primerne in lepo uokvirjene — na hodnikih, nikakor pa mi niso všeč stene, polne raznih razglednic.« Tako sedaj v konfekciji ne lepijo več razglednic, pa tudi pišejo si jih ne več.
K. P.
V »Blagajni« imajo poleg »najbolj cenjenih sličic«	V obratnem knjigovodstvu si želijo pete stene, saj so
tudi zbirko razglednic	vse štiri že okrašene z razglednicami
Zbiranje razglednic v pisarnah
V mizarski delavnici se pa zbirka ni omejila le na razglednice.
Vsakdo ima svojega konjička. Nekdo zbira cigaretne škatlice, drugi se ukvarja s športom’ ali pa sanjari o Indiji Koromandiji, nekdo pa — malce čudno se sliši, pa vendar je to res, s skrbnostjo spravlja vsak tisočak, ker je zadovoljen ko ugotavlja, da se mu elastična nogavica čedalje bolj debeli.
Pri nas v tovarni pa lahko opazimo po obratih in pisarnah, da se prav radi ukvarjamo z zbiranjem razglednic. Tudi to je konjiček. Verjemite mi, da se mi zdi. kar posrečeno, ko se človek včasih zazre v steno in gleda lepo nalepljene razglednice, od katerih so nekatere prav prisrčne in gre človeku na smeh. Kajne, čudno? »Pri številkah se pa res ne utrudi«, bo marsikdo rekel za delo v pisarni. Vendar ni tako. Poznam veliko ljudi, ki pravijo, da jim tako delo ne diši, ker nimajo obstanka. Vidite, ljudje smo lahko tudi skromni in se razveselimo z razglednicami.
V obratnem knjigovodstvu smo prve začele z zbiranjem razglednic.
Na praksi je bila štipendistka, ki je šla na šolski izlet po Jugoslaviji. Dale smo ji 1000 din z namenom, da bo pošiljala razglednice. Pred štirimi leti je bilo to kar veliko, saj so bile razglednice po petdeset dinarjev in se nam jih je kar precej nabralo. Vsakemu, kdor je, šel na izlet ali dopust, pa smo se vneto priporočile.
Ko so drugod opazili, kaj se dogaja pri n«s, so s,e tudi ostali navdušili za zbiranje. Nekaj časa je bilo pravo tekmovanje, katera soba bo imela lepše razglednice.
Ker je pa vsaka pesem samo nekaj časa lepa, smo se tudi te naveličale. Še vedno rade nalepimo na karton razglednico, Vendar tistega navdušenja ni več. Na to nas še spominjajo polni kartoni na stenah.
Kaj pa pravi o tem naš računovodja, tov. Roglič?
»Če s® to dela izven delovnega časa, nimam nič proti.«
M. L.
Mladinski aktiv tovarne »TOKO« je, organiziral izlet na Gorenjsko z ogledom tovarne čevljev »PEKO« v Tržiču, Bohinja, Bleda in Begunj.
Morda vprašanje: zakaj so bili zraven tudi mladinci iz »TOSAME«. Prav nič čudnega, saj imajo v tem aktivu kljub velikemu številu zaposlene mladine enake probleme. Za vsako organizirano ekskurzijo ali izlet je premalo prijavljencev. Ugotavljamo vzroke in vedno se najde odgovor:	previsok življenski
standard, čeprav morda le ni samo to. Se teže je razumeti, če je izlet organiziran, stroški so minimalni, možnost ogleda sosednjih nepozna-
nih podjetij, potem pa še .predelov naše lepe Slovenije, znamenitosti in drugo. V takih primerih se podobne težave ne bi smele pojavljati. Vabilu mladinskega aktiva »TOKO« smo se sicer odzvali, dali so nam 15 prostih mest, toda odzvalo se nas je le sedem.
Bil je lep sončen dan in vrhovi Karavank so se bleščali v jutranjem soncu. Najprej smo se pripeljali v Tržič. V tovarni »PEKO« je to soboto obratovala večina oddelkov in smo lahko videli ves proces proizvodnje od surovin do končnih izdelkov — čevljev, katere so nekateri tudi kupili. Tovarna zaposluje
okoli 1260 delavcev in to predvsem žensk. Največ delovnih operacij delajo sede, v nekaterih oddelkih pa imajo že vpeljan tekoči trak.
Po ogledu tovarne smo se odpeljali v Bohinj in si ogledali tudi slap Savice. Po kosilu smo jo ubrali proti Bledu, kjer smo se ustavili le za nekaj časa. Vabile so nas še Begunje. Tudi v tem kraju je bilo zelo prijetno in kar prisrčno smo se zvečer še tam malo zabavali ob domači glasbi.
Tako nam je prehitro minil ta dan, ki smo ga preživeli skupaj z mladinci tovarne »TOKO« na prelepi Gorenjski.	T. A.
ono n nekdaj 0001' in danes
Ta naslov naj bi bil kažipot prispevkom TOSAMI, preko katerih bi e v grobem prikazal opažanja na ogromni napredek urejanja te veli-® uržave, koilkor je bilo pač dano ideti po programu, po katerem je Potovala jugoslovanska sindikalna • KUPina po Sovjetski Zvezi.
Konec aprilu smo se zbrali v J-^radu pred Domeim sindikatov stari sindikalisti iz treh republik, dvanajst iz Slovenije 94 pa iz Sr-^Je in Makedonije. Dva avtobusa V. nas pripeljala na letališče Sur-rin pred stroge cči, kjer smo doži-eii prvi pretres (prtljage) in izpol-1 i prijave izdelkov, ki so potrebni Pregleda.
Me.d tem pa se je elegantno pojavilo pred zgradbo letališča mo-kocno štirimotorno turbo-reakcijsko etaioi I L 18. Nekaj rrmut zatem "tno bili ža v letalu in motorji so ahrumali. Prikupna stevardesa nas te lopo pozdravila in ponudila ob-ezn,e bombone tor predstavila mlado dekle, ki naj bi bila naš vodič na vsem potovanju.
Med tem pa smo bili že visoko >ad oblaki, kateri so nas prikrajšali j1 togi-XI na Jugoslavijo. Z več ali manj tesnobe v srcu smo molčali vtise prihranili vsak zašit?;. Na
n.1 7000 metrov pa je bilo ko-, 'j ln družba se je razživela in ne-mtieri so si šli ogledat pilotsko ka-drugi petičnejši pa v buffet. potovali smo preko Bolgarije proti jueisi na Črnem morju in nato v Javni liniji proti Moskvi. Po nekaj e“jh smo zagledali zemljo ln že j mo pristajali na ogromnem letališču v Moskvi, katero jo bilo pol-no srebrnih ptic vseh velikosti in 'k' Prva zapoved je bila — foto-, :al'ra,nje prepovedano — pa je jtlub temu ušel drobec svetlobe na ' Kriti. film. Nato so resni možje, ob-ozeni z odlikovanji; imeli spet pol-? teke dela z Jugoslovani navaje-demokracije. Po raznih popi-** j Podpisih smo zapustili letali-me. Ni še minilo 15 minut, ko smo avozili v predmestje Moskve. Več w. eno uro smo se vozili po velemestu in kar požirali lepote in urejenost, le pomladi še nismo srečali, arava je bila še mrtva.
Moskva je ogromno mesto s sko-a.l 7 milijoni prebivalci s 9000 uli-,ami noo modernimi hoteli, 90 kino dvoranami, 22 gledališči, s 300 km Podzemnih železnic, s 85 postaja-
loJCer smo PrisP^i tik pred 1. ma-m le bdo mesto še lepše in bolj
svečano, kajti stotisoče zastav, panojev, slik in ostalih prikazov gospodarstva je pričakovalo veliko prvomajsko parado vojaštva in sovjetskega ljudstva.
Namestili so nas v nov moderen hotel na severu Moskve, ki sprejme 6000 gostov. Povsod smo bili Jugoslovani prisrčno sprejeti z obveznimi dobrodošlicami. In kadar je kazalo* slabše, nas je vedno in ob vsaki priliki vodič opozarjal sicer vljudno, da je naše bivanje strogo določeno po programu, ki ga pa ni moč v nobenem primeru menjati.
Nadaljevanje
Moskva kakor smo jo videli
TM*
§s|%išs8
tešit
Eden od najlepših montažnih hotelov v Moskvi
Pogled izza obzidja Kremlja na Moskovsko nabrežje
Planirani in doseženi finančni uspeli ia čas od 1. januarja do 30. aprila 1968
V novih dinarjih
1.	Realizacija po izdanih
fakturah med letom...........
2.	CELOTNI DOHODEK..............
3.	Porabljena sredstva .........
4.	NETO PRODUKT (2 — 3)	.	.	.
5.	Celotni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek . . .
6.	DOHODEK (2 — 5)..............
7.	Za OD (77% od dohodka) . . .
8.	Ostanek dohodka (23 % od
dohodka).....................
Doseženi rezultati v mesecu aprilu so ugodnejši od povprečnih mesečnih rezultatov doseženih v obdobju januar — marec 1968. Ta ob-
po planu	doseženo	Index
14.417.767,52	17.385.689,78	121
14.434.517,52	13.987.273,24	97
9.399.689,86	9.511.439,35	96
4.534.827,66	4.475.833,89	99
10.495.801,92	9.984.964,06	95
3.938.715,60	4.002.309,18	102
3.032.811,01	3.081.778,07	102
905.904,65	920.531,11	102
čarun, kot vsi drugi mesečni obračuni med letom so začasni in nepopolni.
F. R.
Kadrovske vesti
v Času od 12. e. do 11. 7.
PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN;
Konfekcija; 14. 6. Peternel Greti, 15. 6. Belcjan Anica. 17. 6. Kepec Marjeta, 24. 6. Kamin Pavla, 25. 6. Velkavrh Iva, 26. 6. Sedušak Ema, 27. 6. Udovč Marija, 28. 6. Juhant Vera, 30. 6. Lenček Malči. 1. 7. Kla-kučer Marica in Pirnat Marija, 8. 7. Marenk Vida, 10. 7. Polajnar Anica.
Filtri: 15. 6. Žebovec Helena in Hrovat Vida, 21. 6. Kočar Peter. 5. 7. Dragar Vinko.
Tkalnica ovojev:	19. 6. Vulkan
Jurij, 21. 6. Hribar Alojz. 25. 6. Bur-keljca Alojzija, 29. 6. Kerč Milka, 11. 7. Breznik Olga, 7, 7. Judež Milica, 9. 7. Kočar Ljudmila.
Tkalnica gaze: Iglič Marija 4. 7., 6. 7. Rožič Ana.
Tkalnica Zvezda: 22. 6. Požar Anton.
Avtomatska tkalnica: 2. 7. Peterka Ivanka.
Pripravljalnica:	18.	6. Hribar
Pavla, 21. 6. Cafuta Ana, 1. 7. Poj-bič Lojzka, 5. 7. Rokavec Marija.
Belilnica: 19. 6. Gaberšek Alojz, 29. 6. Kovič Vida, 7. 7. Gaberšek Ciril.
ZAHVALA
Vsem darovalcem se za venec in izraze sožalja za pokojnim očetom, iskreno zahvaljujem.
Vodlan Feliks
ZAHVALA
Zahvaljujem se svojim sodelavkam za njihovo pozornost in izkazano sožalje ob smrti mojega očeta. Iskreno s« zahvaljujem tudi za darovani venec in udeležbo pri pogrebu.
Tomažič Marija
ZAHVALA
Ob priliki odhoda v pokoj, se vsem sodelavcem in sodelavkam iskreno zahvaljujem za lepa in dragocena darila, obenem pa tudi za tako številni obisk na poslovilnem večera. Še enkrat — prisrčna hvala za vso izkazano pozornost,
Marija Dolinar
Mikalnica: 20. 6. Judež Alojz, 22.
6.	Deletič Milica, 5. 7. Grošelj Ciril. Tajništvb: 28. 6. Kump Ciril, 5.
7.	Cedilnik Anica.
Tehnični sektor: 3. 7. Borštnar Dušan.
Računovodstvo: 23. 6. Kerč Olga, 24. 6. Grajzar Vera, 1. 7. Marinček Marija.
Komerciala: 26. 6. Stražar Anica, 27. 6. Dolenc Anton, 1. 7. Ravnikar Ciril, 9. 7. Podbevšek Ana.
Pomožni obrati: 16. 6. Andrejka Anton, 9. 7. Volkar Ivan.
Želimo vse najboljše!
V MESECU MAJU SE JE RODILA;
Rahne Mariji — hči.
Čestitamo!
POROČILI SO SE:
Klopčič Rezka — por. Demšar, Jarc Tončka, Cerar Marija in Svetlin Vinko.
Na skupni poti želimo veliko razumevanja!
Nagradna vstavljanka
1.	o------------— -
2.	—	O----------- —
3.	—	—	o	—	—	—
4.	------------O--------
5.	—	—	—	—	O	—
6.	—	—	—	—	—	O
1.	Vino iz Gadove peči
2.	Rojstni kraj Otona Zupančiča
3.	Gladiti obleko
4.	Postopek, pravda
5.	Obrtnik
6.	Močan
Diagonala iz levega v desni kot vam da ime našega izdelka.
VSTOPILI V PODJETJE;
20. 3. Leskovec Janez — vodja nabave, 25. 4. Dolgan Dušan — elektrotehnik, 13. 5. Nakrst Anica — konfekcionarka, Majdič Stanislava
—	konfekcionarka, Milič Ivana —• konfekcionarka, Žebovec Olga
—	konfekcionarka, Rogan Marta — konfekcionarka, Lederer Elizabeta — konfekcionarka, Klopčič Ivana — konfekcionarka, Drolc Cvetka — konfekcionarka, Klopčič Apolonija — konfekcionarka, Deletič Milica — mikalka, Ovsec Anica —• konfekcionarka, Vodlan Frančiška — mikalka, Narobe Marija — pakovalka, Orehek Marija — pako-valka, Brusnjaj Marija — pakovalka, 14. 5. Brcar Leopoldina — konfekcionarka, 15. 5. Rihtarič Jožica
—	konfekcionarka, 17. 5. Kraševec Daniela — konfekcionarka, 20. 5. Urbanija Helena — pakovalka.
AŠ
KE HODI DOMOV BREZ
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IN VSTAVLJANKE
Zdi se, da so pozivi ojunačili precej omahljivcev, saj je to pot TOSAMIN nabiralnik kar pokal, tako je bil nabit z rešitvami (žal vmes ni bilo nobenega članka). Med 42 rešitvami je bilo nekaj napačnih. Žreb je namenil nagradi tovarišici Heleni Žebovec in tovarišu Jožetu Štruklju.
Vse neučakane nagrajence ih o-stale dopisnike pa obenem obveščam, da nagrade in honorarje obračunavamo vsake tri mesece.