47. številka. Ljubljana, nedeljo 37. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaj za i doni d ja vsak n. llvtemU ponedeljke in dneve po praznicin, tor velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta S gld., etrt leta 1 gid. — Z a Ljubljano brez pošiljanja na ■ 1« poleg gledališča ▼ „SVesćU". Opravništvo, na katero naj se blftftovdlljo pošiljati mrocnHl«; reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskaiai" v Koluianovej hiši. Don Karlos. Don Karlos pravi jo poln zaupanja do boga! Don Karlos baje tudi iskreno moli! Tako se poroča iz se vero španjskega bojišča, katera vest pred vsem svetom pričuje, tla temu kraljevemu razbojniku bije zadnja ura in da se mu uže vrv okrog vrata poklada. Njegovi prijatelji po svetu pa se bahajo sedaj, ko so ga zapustile moči Kruppovib ka-nonov, ter so razkropujejo navareški bataljoni, z njegovo molitvijo. Človeku, ki je s hladnim srcem prinesel v mirno deželo plamen in meč, razboj in požiganje, plenjenje in pustošenje, ki je to storil opiraje se jedino le na to, da so njegovi predniki lenarili na španjskem prestolu in trli svojo podložnike, ali res menite vsi bogoljubni gospodje, da takt mu človeku stoji na strani božja pomoč in njen vzvišeni blagoslov! Al imejte to za upanje! Prigodki v severnej Španiji kažejo, da je malo božje sreče pri tem pretendentu in re gimetih njegovih. Bitko za bitko izgublja, kraj za krajem so mu izvija iz rek, padla je Kstella in spretni vodniki čet, umikajo so, ka kor podgane iz stare barke, v mehke postelje sosednjega Francoskega in don Karlos je sam in dan za dnevom obklepujejo ga železne rajde ožje in ožjo in v kratkem mu bode zmanj kalo duška. In uže sedaj, je lehko videti, da bodo bog podpiral bajonete Prima de Tli vera, Loma in družin kraljevih generalov, ter zabučal iz alionziških topov zasluženo in uni čevalno obsodbo nad karlistično armado in vodnikom njenim. Don Karlos moli! Njemu je lehko moliti ! Zakaj tudi brez molitve mu je vedno odprt kak kotiček, skozi katerega so plazi črez visoke Pireneje, in malo ga briga, da so uni čene polja nnvareško in baskiške za mnogo let, — njemu bodo vedno pogrnena miza; malo se meni, da so razdrli njegovi razbojniški paj laši toliko mladega življenja, požgali toliko poslopij in naredili toliko beračev — nj »mil se zidajo palače povsod in v mehkih rokah bode pozabil kmalu težave merilnih bojev in prijatelji bodo skrbeli, da se s svetimi masami in drugimi obredi kmalu izmije krvava mu roka, s katero je umoril toliko nedolžnih. Kdo pa prinese trpečemu rodu tolažila v neizmernih britkostih, kdo zaceli mu rane globoke in posuši solze, katere toči nad nebroj-nimi grobovi? To jo vse malenkost, to je pozabljeno vse, saj don Karlos moli! Kaj se je nam pravilo o molitvi nepravičnega, grešnika, morilca, kateri premikuje ustna in pravi: gospod! gospod!, z rokami pa suče morilno orožje, prinaša strasti svojej krvave darove, ter v duši kuha grozno jezo in srd? Don Karlos moli! V potocih krvi se valja, in na razvalinah srečnih domov, — obdan z mrliči na okrog in v srcu z zavestjo, da vse to je uzročila pregrešna slavohlepnog njegova v nasprotji vsakoj pravici — odpre usta in predrzne se klicati na pomoč večnega stvarnika, gospoda, vse pravice in usmiljenja vladarja. Ali nij to strašna ironija in ali nij še hujša ironija, da druhali prijateljske kričijo, in ploskajo z rokami, da don Karlos — moli in klico boga pomoč ? S puhlo molitvijo pa se ne zakrijejo pregrehe, temuč (ako še nijsmo pozabili, naj glavnejših ukov katehese) kličejo so bliskovi božjega srda iz nebes. In ti ne izostanejo! Padajo uže sedaj nad don Karlosa in upamo, da ga razdrobijo popolnem. Pa če tudi ne! Nekedaj pa, ko bodo stal nesramni pretendent pred sodnjim stolom osode zgodovinske, bode izrekla ta, gotovo prokletno sodbo nad njim in tedaj bo pozabljena njegova hinavska molitev in odkrito bo srce njegovo — polno peklenskih močij in ta roka, katero skušajo prijatelji sedaj z molitvijo izmiti, — bode zopet krvava in pričala zoper hudobneža samega. K Leon. Državni zbor in ministerstvo. Iz Dunaja 24. febr. [Izv. dop.| Državni zbor ima skoraj vsak dan seje, da reši nakopičene predloge. V poslednjih dneh se zlasti z železnicami peča. Trgovinski minister jo zraven predlogov za zidanje novih železnic tudi predložil več nasvetov, kako bi se pomagalo nekaterim uže obstoječim železnicam, katere so zarad poprejšnjega slabega gospodarstva v nevarnem položaji, da bi morale konkurs napovedati. Državni zbor je dozdaj uže štiri lokalno železnhe privolil, a pri vsakej je bila opozicija večja; zarad žoleznice Drajberg-\Yolfsberg se je moralo imensko glasovati in samo slovenski in rusinski poslanci so odločili večino za zidanje te železnice. V včerajšnjej seji pa je opozicija tako močno nastala, da sta dva ministerska nasveta glede moravske centralne in dux-bodenbahske železnice bila o vržena. Vsled tega je bil velik hrup v strogo ministerijalnej stranki ter ministri so silno razkačeni. Vedno zopet se kaže, da ustavovorua stranka nij nobena celota in da ministerstvo uprav nema zanesljive večine v dežavnem zboru. V tacem slučaji bi v pravej ustavnej državi moralo ali ministerstvo odstopiti ali državni zbor raz-puščen biti, a pri nas se ne ravna tako strogo ustavno. Žalostno je, da v teh okoliščinah železnica Celje-Drajberg nema nobenega upanja, da bi dobila potrebne večine v državnem zboru (glej včerajšnji naš telegram Ur.); srečno, čo še popol- Listek. Izvir in vpliv toplote pri organizmih. (Spieal dr. J. Derč.) Telesa vidnega sveta delimo v dve glavni skupini — v organsko in neorgansko prirodo. Organična kakor neorganična telesa podložna so splošnim zakonom materije, in sestavljajoče jih prvino nahajajo so v obeh jedni in isti. Živali in rastline razpadajo pri kemičnej krajitvi v jednostavno prvine (elemente) neorganskih teles; pa združenje prvim je drugače pri organskoj in zopet drugače pri neorganskej prirodi. — Najpopolnejša ne-organska telesa — kristali — so zmirom le ag-gregati jednovrstnih molekulov, a organska telesa so sestavljena iz različnih tvarin, katere se kot take ne nahajajo v neorganskej prirodi in so za tega delj tudi organične tvarine (snovi) imenujejo. — Moči, kateri delate pri tvorenji jednovrstnih kemičnih spojin ste vlekoča moč (Attraktionskraft) in kemijsko sorodstvo (chemisehe Venvandtschaft.) — Agenspa, ki jo delaven pri snovanji tacih v neorganskej prirodi se ne nahajajočih organskih snovin imenujemo organsko moč, in ona je, ki prisili kemične prvine, da se združijo v različne organske tvarine, ki so po svojej sestavi različne od jednostavnih kemičnih spojin in ki se mej soboj združujejo v celoto, katero podlaga je umni, naravni namen. — To je pojem organizacije. Vzdrževanje individuvalnega življenja po skupnem delovanji različnih delov je misel, ki se izra-zujo v organizaciji. — Vsak del celote, ki svojo eksistenco podvrže končnemu namenu, kateri se ima po skupnem delovanji vseh družili delov doseči, imenuje se organ, in namenu primerno združeuje vseh organov v životno celoto: organizem. Kakor znano, so vsi organizmi sestavljeni iz obličnih prvin ali elementov. Jednej samej takej prvini pravimo stanica ali celica. Preiskava namreč nas uči, da rastlinski najmanjši organi, naj si imajo še tako različne obliko, naposled nijso nič druzega, nego preobražena in premenjena oblika jednostavne mehurčaste celice, iz katere se dado vsi drugi izvaljati. Kaj jodnacega nahajamo tudi pri mikroskopičnej anatomiji živalskega telosa. Vsako živalsko življenje se sprva začenja v takej celici, ki se potem pomnožova in v druge tvarine in oblike spreminja. Iz tacih celic so sestavljene rastline in živali, naj uže vsaka za so od druzih ločena sainostaluo živi, ali pa jih je več združenih v večje ali manjše tvarine, ki kot organi v posebne namene celoti služijo. Orgau nema temelja svojega obstanka v nem ne ovrže, ampak samo vrne vladi do prihodnje sesije. Pri jutršnjej seji pride na vrsto. Še celo železnica Drajberg-Wolfsberg, ki je pri drugem branji bila sprejeta, v nevarnosti je, da ne pade pri 3. branji. Najhujši prepir pa bode zarad trgovinske pogodbe z Rum u n i j o. A pri tej bode zmagalo ministerstvo, se ve da, kakor uže večkrat, na čudni način, da opozicija: desni centrum in Poljaci glasujejo za ministerstvo. Poslanska zbornica se odloži 29. februarja ter se meseca junija zopet snide na kratko zasedanje. Politični razgled. ]\otraiiJ«» «l«'ioI<\ V Ljubljani 2G. februarja. Velika je mi&orijt* v> ustnvnvv* *t#7» nemških krogih zavladala. Uže njih glavni organ „Neue Freie Presse," od petka piše v uvodnem članku, da je treba palico prelomiti nad ustavoverskim dunajskim parlamentom. Glasovanje njegovo prej ta dan „je naredilo globok, pa žalosten vtis (pravi „N. Fr. Pr.tt). Zbornica poslancev ne izpolni svoje dolžnosti, ne pozna je; ona je izpod-vezala vso vladno akcijo na gospodarskem polji (das Abgeordnetenhaus hat mit seinem gestrigen Votum jede Regierungs-Action auf dem volkswirthschaftlichen Gebiete unterbun-den.u Lepo spričalo za sposobnost nemških ustavovercev. Z yt#f/«>*/o«v«M*lfDojišča denes nij nič novega poročati. Turki si vse prizadevajo z obljubami, kako se bodo poboljšali, Andrassvjeve reforme sprejeli, kristijanskim Slovanom jednako pravico, kakor muselmanom dajali, — ali krsti volka, on ostane volk, Turek pa Turek. — Avstrijska vlada je začela na dalmatinskoj meji ostro postopati proti vstašeni. Iz Madrida se javlja o don #4Vrr/«.r##, o katerem denes na prvem mestu govorimo: Don Karlos in Lizaraga sta s 24.000 možmi, brez živeža in brez kanon, obkoljena in bi rada skozi Alduide na Francosko ubeg-nila. Dop INI. Iz Dinifijn 26. febr. [Izv. dopis.] (Nov federalistični časnik.) Sredi tega meseca je tukaj začel izhajati nov časnik *,Osterr€»lclilsclie Kunclaeliaii", za zdaj jedenkrat na teden, dokler si ne pridobi toliko naročnikov, da se v dnevnik spremeni. Urednik je W. Kitmberger, bivši urednik „Mo- ravskih Orlic". Časnik je organ poslancev desnega centra državnega zbora, katerega predsednik je, kakor znano, grof Ilohen-wart. Pisan je v federalističnem smislu ter zagovarja aktivno politiko. Od „Vater-landa" se „Oest. Rundschau" v tem razločuje, da v prvej vrsti zagovarja slovanske interese mej tem, ko se „Vat." pred vsem za cerkvene pravice poganja. Ker na Dunaji, odkar je „Ost in Westtt ponehal, nij nobenega časnika v slovanskem duhu pisanega, moramo z veseljem pozdravljati nov časnik in le želeti, da se kmalu bi začel vsak dan izdavati. Slovenci pa naj z obilim naročevanjem ta list podpirajo (naročnina velja za celo leto 5 gold.). Dr. J. V. Iz CTozIrJn 25. febr. [Izv. dopis.] („Gornje-savinjska posojilnica vMo-zirji.") Predsednik „gornje-savinjske posojilnice" g. Janoz Lipold jo dne 20. t. m. pozval vse ude posojilnice k občnemu zboru v Mozirje, kakor je bilo v „Slov. Narodu" uže naznanjeno. — Na dnevnem redu je bilo: 1. Polaganjo letnega računa in bilance za leto 1875 ; volitev pregledovalcev računov ali odobrenje računa po §. 17 društvenega pravila. — G. dr. Josip Vošnjak, državni in deželni poslanec je bil sprožil misel osnov ti v Mo-zirji posojilnico. — Radi tega se je zbralo dne C. aprila 1. 1874 pod g. dr. Vošnjakovim predsedništvom v Mozirji več vplivnih možakov, kateri so takoj posojilnico osnovali, katera je dobila ime „Gornje-savinjska posojilnica". — Isti dan se je vršila volitev petih udov v predsedništvo. — Voljeni so bili gg.: Janko Seljak, Anton Goričar, Anton Turnšek, Janko Lipold in Janko Tribuč. — Dne 17. maja 1. 1874 je voljepo načelništvo gospoda J. Seljaka volilo za predsednika, g. A. Gori-čarja za denarničarja in g. J. Tribuča za perovodja. — Dne 10. julija 1. 1874 je predsedništvo po g. notarju Miheljaku v Celji prosilo za vknjiženje posojilnice pri veleslavni c. k. okrožni sodniji v Celji in z odlokom od dne 18. avgusta 1. 1874 št. 4075 je bilo to dovoljeno, ergo društvo postavno utemeljeno in osnovano. G. Seljak je v seji dne* 20. marca 1. 1875 svoj mandat položil in moral se je voliti nov ud in tudi predsednik, pri katerej priliki je bil voljen g. Josip Lipold za uda in g. Janez Lipold za načelnika predsedništva. — Ob jednem se je vršila sprememba §. 9 in 18 društvenih statut. — 80. sept 1. 1875 se je predsedništvo obrnilo zopet na slavno c k. okrožno sodnijo v Celje, ter naznanilo izpremembo statutov, novo volitev in zopet prosilo za vknjiženje, — kar je bilo tudi z odlokom dne 20. novembra 1. 1875 št 6807 sprejeto. — 2. aprila 1. 1875 se je načelnik obrnil na razna društva; naznanil rojstvo novega društva in ob jednem to tudi po časopisih objavil. Dne 20. junija 1. 1875 je začela posojilnica prav za prav delovati, in kaže račun do konec leta 1875 dohodkov . 27477 gl. 70 kr. in stroškov pak . . . . 27170 w 20 „ ostalo je po takem ... 301 gl. 50 kr. gotovine v denarnici. Denarnica ima aktive . . 10906 gl. — kr. Pasive....... 1070G „ — „ ostane tedaj reservnega fonda 200 gl. — kr. za oskrbno leto 1875. . 2. Druga točka, katera je bila na dnevnem redu, je: Volitev novega predsedništva za prihodnje leto, in to po §. 10 društvenih statut. — Voljeni so bili na novo prejšnji gospodje in to je menda dobra zaupnica onim gospodom, kateri so brezplačno res dosta truda .in časa žrtvovali za narodno materijalno prosveto. 3. Tretja točka je bila: Posamezni predlogi. — Ker nij bilo posebnih znamenitih predlogov se je seja končala, potem ko so se računi jednoglasno potrdili. Tedaj prvo leto delovanja je uže šlo v zaton. — Začetek je bil sicer težak; boriti se je imelo z raznimi ovirami. A „viribus unitis" je šlo in zato moramo izreči najtoplejšo zahvalo ravnateljstvu. — Kakor je tedaj uvidno je posojilnica v jednoletnem delovanji prav dobro delovala in mi menimo, da bi se po vseh večjih trgih na Slovenskem snovalo jednaka društva „sebi in n&rodu na čast". — Tako se pomaga človeku, kateri je v zadregi na noge, da celo narodu. Resnične so Ariosta besede: „Studisi ognun giovare altrui, che rare volte il ben far senza il suo primo sia," ali pa: „Dem Nitchsten beizustehen, sei Jedes Streben; denn Gutes thun bleibt selten ohne Lohn", pravi Gries. Želimo tedaj da bi se ti dobrodelni zavodi tudi v bodoče delavnost in varčnost mej ljudstvom izbujali. V to pomozi bog in sreča junaška! Iz Novefft* mestu 25. febr. [Izv. dop.] V sledečem poročilu vam hočemo nekaj sebi, ampak v celoti, h katerej spada. Namen organov po tem takem nij samo lastni obstanek, ampak njih konkurenca za obstanek celote. Aggregatni deli neorganskih teles pa se nahajajo samo jeden poleg druzega, to je vsporedno, oni nijso odvisni jeden od druzega, in ne nehajo biti to, kar so, če se tudi od celote odkrušijo. Mi pravimo, organizem živi, zato ker nam kaže od početka do svojega pogina zaporedno vrsto določenih jedna od druge odvisnih prikaznij, razvitka in delavnosti. Moč, katera dela pri tem, je pa od onih v neorganskej prirodi delavnih popolnem različna in imonujemo jo organsko silo ali moč. Vsak del organskega telesa spreminja nepro-nehoma svojo tvarino, dokler živi. On sprejema nove snovi od zvunaj, jih predelava, preobraža in nadomestuje uže porabljene. To je lastno samo živečim organizmom, je prikazen le organske moči, in se imenuje menjava tvarine (Stoflvvechsel). Ko je ne- hala ta moč vplivati na organizem, pripade isti kemičnim silam, katere spravijo orga-nične tvarine zopet v oni stan nazaj, v katerem jih je hranila mrtva narava. Življenska delavnost (Lebensthii-tigkeit) organizmov se prikazuje posebno v rasti in razmno ži tvi (Fortpflanzung). — Če povprašamo po uzrokih, po sili ali moči, ki te prikazni življenja v rastlinstvu in živalstvu vzbuja, moramo odgovoriti, da nam je končni uzrok po svojom bitji popolnem neznan, in imenujemo ga moč življenja ali ž i v n o s t (Lebenskraft). Oni, ki so naravo opazovali le z mikroskopom občudovanja, torej povsod le čudeže videli, imenovali so to moč, božjo moč, rekši: Delovanje te posebne moči se vrši na tako skrivnosten način, da je videti, kakor bi se slutnja premišljeva-jočega človeškega duha v tem oziru ne smela spremeniti v gledanje na tem svetu. Mi čutimo sicer glasui šum življenja v radosti, katera nas prešine, ko gledamo v spomladi zemljo zavito v pisan plašč, mi čutimo urni tek našega bitja v otožnosti, koja nas nehote obišče, ko vidi naše oko gole veje samorasnih dreves, oznanujoče nam, da „na svetu vse mine." Mi slutimo to moč, pa od kod pride — kam gre, tega tedaj ne premišljamo, ne vemo. In kako bi mogel na priliko poet, ki je pel, „Kje so moje rožice," ubraniti se divjih, strastnih čutil v trenotku, ko se mu bliža „vesoljnega sveta gorje," — ter postaviti se na kateder suhega teoretičnega učenjaka in ž njim premišljati početek, razvoj in konec vso zemeljske naravne krasote. Mi pa moramo to. — Napredujočo opazovanje prirode je pokazalo, da se moč občnih prirodnih sil, kakor teže in kemijske sorodnosti toplote, svetlobe in elektriko razširja tudi na žive stvari, in da se ne ravno majheno število životnih prikaznij more razložiti iz vpliva teh sil na nje, če tudi mntfgokrat na jako zamotan način. (Dalje )irih.) natančneje javiti o propadu naše narodne stranke, pri tukajšnjih mestno občinskih volitvah, katere so se vršile 22. in 2*3. t. m. Znano vam je, da smo mi tukaj v II. razredu propali, vendar vam hočemo nekoliko razjasniti na kak način se je bilo to godilo. Volitve III. razreda so se vršile 22. t. m. do polu dne, ali vendar pri vsej prenapetej agitaciji nasprotnikov je bilo voljenih vendar v tem razredu mej G odborniki pet narodnih. — Fo polu dne pa se je volilo v II. razredu, in tukaj smo mi ravno najmenj propada pričakovali. Ali ozrimo se nekoliko po uzrokih našega propada. Volilcev je bilo skupaj 34, udeleževal-cev pa le 26, štirje so bili ne navzoči v mestu in drugi ostali 4 nij so hoteli nikakor glasovati. S pooblastilom jih je volilo 10 posestnic mej temi je dala le jedna sama narodnjaku pooblastilo, ali tudi ta jeden nij bil le od-padenecampak tudi izdajalec narodnjakov, in ko je ona to zapazila, je še ob pravem času pooblastilo nazaj zahtevala in ga du>-zemu zanesljivejšemu izročila. Volil je dalje tudi nekov mladi trgovski sin, kojega oče je pred malo tedni umrl, katerega očetovo za-puščenje še nij njemu ali njogovej družini vpisano. Jeden drugi si je pustil telegrafično pooblastilo poslati od jedne v Tržiču bivajoče posestnice. Slednjič so šo pritirali necega bolnega pol mrtvega kridatarja, kateri je bil pred malo leti zarad tega v Mokronogu z zaporom več tednov kaznovan. Torej gospodje! kateri ste mandate v tem razredu na tak način dobili, znate ponosni biti! Zoper tako krivično ravnanje bilo je pri volilnej komisiji od narodnjaka protestirano, ali se ve da brez vspeha. Torej na tak krivičen način izvršene volitve bi se moralo po pravici odvroči. Nek trgovec, kateri je bil v III. razredu od naše stranke voljen, glasoval je hitro v II. razredu za nasprotno stranko. Neki drugi trgovec, bivši veliko let zvesti domoljub, in tudi nekaj časa podpredsednik naše čitalnice, je pri tej priliki nasprotno deloval, ter nasprotno glasoval in se tudi od onih voliti dal. Slednjič šo omenimo nasproti dopisniku iz Novega mesta od 20. februarja, da nij pri nas ravno toliko nemarnosti, kolikor jo on v tem svojem dopisu graja, kajti v celem dolgem predpustu je imela naša čitalnica samo dva plesa, mej temi je bil jeden ples z vstopnino, kateri čisti dohodek je bil namenjen za nadaljevanje zidanja narodnega doma, in še ta ples pa jo prav pičel bil, a slednjič se je prepustila dvorana za jeden ples, na prošnjo tukajšnje mestne straže. Kar se pa tiče čitanja časnikov v našej čitalnici, naj se dopisnik sam tamkaj v bral-nej sobi prepriča, ali je resnično in vse tako gotovo, kakor si on upa trditi. — Te vrstice naj vam služijo o našem opravičenju. Več volilcev druzega volilnega razreda. Telegram „Slovenskomu Narodu". 1% Maribora, 26. februarja. Slovenski kandidat dr. Itadaj je pri denašnjej volitvi deželnega poslanca zmagal z 105 glasovi proti 81, katere je dobil nemškutarski kandidat "NVretzl. (Slava vrlim volilcem, stražnikom skrajne moje Slovenstva, kateri so tako važno našo pozicijo zopet oborili!! Ur.) Domače stvari. — (Mariborska zmaga.) Se drug telegram nam poroča isto kar je spredaj povedano, da so naši v Mariboru slavno zmagali, pa dostavlja, da je bil predsednkik volilne komisije naš slovenski deželni poslanec g. dr. Dominkuš. — Zmaga ta je v tukajšnjih narodnih krogih neizmerno razveselila. Včeraj so takoj o pulu dne mnogi prišli k nam v uredništvo vpraševat o izidu. — (O. Eduard Pavnik), rojak naš in narodnjak, promoviran je bil 25. t. m. v Gradcu za doktorja medicino. — (Denes) je slovensko gledališče. Začetek Izredno oV> ii. url. — (Umor), katerega smo omenjali včeraj, vršil se je po natančnih poročilih 24. t. m. v Dobravi pri Bledu. Mlad posestnik poročil se je bil pred letom z lepim dekletom, s katerim pak nikakor nij mogel živeti v miru, kajti obrajtal je bolj vino in alkohol, nego zakonsko ljubezen. Vsled tega popustila ga je žena in se vrnila k materi svojej. Mlad mož je sumničil taščo, da je ona pregovorila ženo njegovo, naj ga pusti, in sklenil vsled tega maščevati se na vsak način. V četrtek 24. t. m. prišel je z nabito puško v stanovanje svoje tašče, katera je ravno pri oknu nekaj opravljala. Ustreli jo od zadaj v vrat, da se takoj zgrudi, in v par trenotkih umrje. Hudodelnik šel je potem na skedenj, nabil tam vnovič puško in nastavil si pod brado, da so ustroli v glavo. Pa brzo se je preveč nazaj nagnil in krogla mu je predrla le pod-bradek, jezik in zgornje čeljusti do nosa. Teško poškodovan leži sedaj še doma in žan-darmi ga stražijo. Upajo, da ozdravi, ker zavesti — nij izgubil. — („Jugoslavenski stenograf",) časopis, katerega je 20. februarja izšla v Zagrebu prva številka, je list, ki nas uvaja v dosedaj neznana nam pravila Jugoslovanskega tesnopisa. Koder koli hče prispeti govorništvo do popolnega razvitka, treba je posamnih izglednih govorov in pisinenkami zaznamovati in jih rešiti pozabljenosti, da potler služijo drugim v posnemo. Velikansk korak napredka je storilo naše stoletje baš po vednosti stenografije. France Ks. Gabelsberger je oni slavni mož, — životopis njegov prinaša „ Jugosl. stenograf" — ki je izumil pisnionke, s katerimi krasne govore v državnih in deželnih zborih zapišo brzopisci, in le tako je mogoče časnikom donašati besedne boje svojih poslanikov za narodue pravice. Kar je ta ume-teljnost v javnem, diplomatičnem živenji, tak6 je prevelike koristi i v družbinskem in privatnem delokrogu. Dobrostim stenografije je živ dokaz njena splošna raba v vseh evropskih deželah in obilni broj nje čestilcev. List, ki nas podučuje, kako moremo pisati v domačem svojem jeziku stenografički, nam je le dober došel! Urednik njegov je skrbel po mogočesti, da je dovolj jasno pričel v prvem listu pouk v stenografiji. Ilazven toga sodr-žuje tudi „Jugoslavenski stenograf■', ki se deli v tiskani in litografovani oddelek, v prvem več poučnih sestavkov o stenografiji in nje koristi, omenjeni životopis Fr. K s. Gabelsberger j e v, epigram A u s o n i j e v ; Rimskemu stenografu, itd.; litografovani del pak prinaša razen pouka in rebuse stonografičke. Upamo, da najde list mnogo podporo pri naših domorodcih, osobito pak pri učeči se mladeži. Gena mu je nizka (1 gld. 40 kr.) in se pošilja uredništvu „Jugoslavenskoga stenografa", Nikolićova ulica, štev. 480 v Zagrebu. — (Denašnjemu „ S lovenskemu Narodu ") priložena je „Probenummer" od časnika „Oesterreichische Rundschau." Ker nam je tega lista le nekaj istisov došlo, sprejeli jo bodo vsi ljubljanski naročniki, in poleg pa tudi nekaj zvunanjih. K&zne vesti. * (Povod en j) je po svetu strašno škodo naredila, k» so Yse velike reke prestopile. Laba je izpodjedla pri Magdeburgu nasip^ in železniški vlak se je pogreznil. Plessu v Šle-ziji je Visla celo okolico več milj daleč preplavila, ljudje so morali iz stanovanj na hribe bežati; v petek je bila vsa Uudapešta v nevarnosti, Donova podira hiše, jezove in jarke. — V Komornu je odnesla voda jeden del obzidja. * (Uporni kmetje.) V petek se je v Zagrebu začela pred sodnijo obravnava proti 41 hrvatskim kmetom iz Vugrovca, ki so toženi zavoljo punta, ker nijso hoteli zagrebškemu škofu več desetine dajati in so se oboroženi bili vstavili. S*o*l»liio. P, n. mostnemu županu g. Antonu T.aschanu! Prisiljena Bva Vas javno vprašati: Jedi prav, da ako kak meščan od si. mostno gospodsko pomoči potrebuje^ pa gn Vi odbijate in pošiljat« k drugim uradom, kat ori so po svojej osnovi z zadovajoČo stvarjo pucati no mor*jo? Je-li temu krivo Vašo neznanje ali kaj? Nadalje je-li to priljudnost, da od okrajno gospodske nazaj k Vam p>suncj stranki t ko neuljuduo pred nosom ".ipirato vrata, pustivši stranko brez vse pomoči, kakor ste Vi blagi gospod župan preteklo ncdrljo meni Mariji Aubel storili? Pri nas še beraču kaj jodnaoega ne storimo. Kako pa da Vi stnatn storiti s strankami, katere veliko croz 2O0 gld. davka redno in pošteno phčujojo, to nam nij mogoče uganiti. • 8rt**it in ItMavija lultr/. V Ljubljani Sv Petra predmestju št. 141, (f>2i 24. februarja 1870. Začetek ob 6. uri zvečer. I^žel/io gledališče v Ljubljani. V nedeljo 27. februarja 187G. Pogumne Grorenjke. Zgodovinska igra s petjem v 8 dejanjih iz časov francoskega gospodarstva v llirij', po L. Geimov-nik-ovih „Die VVciber von Veld- a" poslovenil Okiški-PreSiren, godbo po narodnih napevih zložil A. Khom. Nov do«, zložil A. Stoki, in „Avo" iz opereto „Gnrenjski slavček", zložil A Forstor. Odgovorni vodja g. J. Kocelj. Osobe: Ignncii Novak, mairo v Zagoricah g. Jeknvec. Sofija, njegova hči — — — — gdč. Namretova. Anten Potočnik, mahov adjunkt g. Sclnuidt. Franc Galirič. hledski fajmošter g. Rus. Ludo vik Foquet, rec.iveur iz Radovljice------g. Trnovflc. Bourmeter, višji gozdnar bled- sk»»ga grada — — — — — g. Kocelj. F. Mogajner, sodnik iz Radovljico --—--— — g. Štirski. Prvi 1 lovoe-----S- V. Volta. Drugi j lovec-----g. Marolt. Jakob Klinar (Petran),| kinet in kupec l iz MU- g. Gorenec. Minka. njegova bči j nega g. Odijeva. Jakob Ivokalj, kmet J g. Stitrui. Ana Fcrjanka, lastnica blodskih topljic — — — —---gdč. Podkrajškova. M. bornikova. kmetica) gdč. Lcdarjova. Ja-e/., mlad brodnik t iz Ž a-- g. Eržen. Jože, kmet I lečega g. Bledkov. Matija, mlinar I g. Kajzel. Tone, 1 — — m. Karol. Cenka, J njegovi otroci--* * * Fraucek, J --* * * Stara Mota — —----gdč. Vrtnikova. Jurij, godec - — — —--g. Bezeg. Kooevsr — — — — — — — g. Ivan Uradni sluga — — — — — — g. Ncrcž Francosk žandarm — — — — g. Gozob. Zlatar. Kmetje in kmetico. Lovci. Francoski žandanni. Dejanje su godi v vaseh: Na Mlinem, v Zagoricah in ob krajih Bledskega jezera raesoca oktobra IS 13. Pri predstavi svira c. kr. godba 4ti. p> Ika pošeov vojvodo Sachson-Meiningfin Kasa se odpre ob '«S. uri — Začotek ob 6. uri zvečer. i*rihod}\ja slovenska predstava hod« p nedeljo 5. tnaret 1876. Dunajska borza 2iJ. februarja. (Iivirno tolegratidno poročilo.) Enotni dri. dolg v bai.kovoih . 6 1860 drL poaoi'lo.....111 , 50 Akcije uaaodn.i b&nkt? *S4 . — Kreditne akcije ... 176 25 London ......i 14 , no Napol. ....... 9 „ 19 C k. cekini ...... 5 39'/, . Srebro 103 00 Za maskerado „Sokolovo" se dobodo awr- maske «cs*c po n i z k e j ceni v ponedeljek in vtorek v IJaitsk4'J *■ »litinni v I. nadstropji po poln dne od 2.—4. ure. (49—3) Izurjeni komis, kuteri jo v stroki im*,/,i, liznnju, spi-ci-rijskegn in tkanega hlatjii dobro izurjen, sprejme se takoj v nekej prav živahnej župniji na Notrunjskent z dobrimi pogoji v službo. Več o tem se izve v Itacuni Andreja Schreperja t Ljahljaai. («51—1) BloveS amerikanski nepieniočljivi mazilni aparat za usnje „Goto" oil kar to mazilo občinstvo rabi, pridobilo si je splošno priznanje. Obuvalo, katero so namaže, po navodu, kateri jo vsakej škatljiei priložen, ne postane samo ncpremočljivo, temuč usnja traje tudi najmenj še jedenkrat toliko časa kot brezi maženja z „Goto*. Pravi „Gotow razpošilja na vzunaj na debelo in drobno proti poštnem povzetku, II 7/a ijtavmi zittoi/a v kolodvorskoj ulici št. 117, kjer se dobiva škatljica po 40 kr., kakor tudi v večjih tabak-trarikah in v drugih z „r. Avguštin <»oi/J. podoba r in pozlato valeč, pustne ulico hiš. št. 57, (poslopje slovenske čitalnice) v Ljllbljaui, ne zameniti z Leopold GGtzl, v istih ulicah r Kozlcrjcei hiši! priporoča (davnemu občinstvu, zlasti proč duhovščini in farnim prodstojništvom sledeče izdelke i Oltarju, križi i a pota, lece (priznice), urednike (lustre), prapore i l»t m/, n> j, uilui (l,n/i/(i/iiiii > po naročilu v vseh velikostih in po najnižje) omi. V zalogi ima zmirom pod be 'n kipe za oltarji-, k,'stne omare, urednike in križe za , podobi svetnikov in iz narav« vsake velikosti in ceno na platmi, kositar)] in papirji, zrcala itd. posebno dober kup so oljnat* slike. Sploh vse, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse to naglo in po vajnižjej ceni. Sprejema vsa naročila iz deželo, ter jih natanko in brzo i/.vrši. (9) ,,I4oiikor*|M» niham. (3) Vri R. Mik laticu, trgovcu manufakturnoga in kramarskega blaga v špi-talskej ulici v Ljubljani, dobi se vstike vrste kramarsko blago poleg pa tudi še vsake vrste suknenoga blaga ? a blaoe in suknje belo kotor.ine vsake vrsto lep porhent in izrvrsten tibet itd. in sploh dobro blago in po nizkoj ceni. (13) ■ Važno za isi(> leto. ■ Ker se s početkom novega leta prične nova mera, priporoča podpisani vse kositarsko nove mere, Eosebno se pa priporoča čestitim gospodom du-ovnikoin po d želi za vsa dela toga obrta, /a pokrivanje stolpov in cerkvenih streh naj si bodo z bakrom, s kositarjon ali cinkom itd. Sk4i .Vati. (10) šolski trg st. 295. Grostilničar Jurij Dolenc, na Poljanah št. 24 „pri mesarskem dvorišči" toči iz« vrstna hrvatska in dolenjska vina po nizkej ceni, tudi kupuje in prodaja poljske pridelke vsake biro. Pri njem je vedno Velita zaloga_(12) Pri Mihael Fakičii, trgovcu V Ljubljani (štacun* za vodo, magacin v gledališkej ulici) jo za'oga vsake vrste lesenega hišnega in kuhinjskega orodja slamnatih izdelkov, žime za blazine, dratemh mrei, žimatih sitov, pletenih korb itd. vso po nizkej ceni in izvrstno blago d. mačega izdelovanja. (13; V pekarijl Josip Čada, na starem trgu št. 33 dobi so vsak dan 3 krat fri-šno pečeni kruh vsake bire žemje kifeljci štruce itd. tudi se prodaja izvrstni in okusni kruh vsake bire na vago in sicer po nizkej coni nadalje sprejema kruh za peči, in prodaja izvrstni žrvenjak. (12) Ferdinand It udi, hiša banke „Slovenije" v zvezdi, priporoča svojo veliko -zalogo mnogovrstnih oljnatih podob (Oelfarbendruckbildi r) in srcalov po najmžjej ceni. (12) Gostilničar ,,i»ri Sokolu" na Ntoluciu trgu, priporoča svojo užo staro gostilno. Daljo naznanja, da ima tudi letos izvrstna vina in vedno dobre jedila kakor klobaso itd. po nizkoj ceni. (3) Kdor potrebuje nietričnc mere in uieže kuhinjsko posodo plehasto ali iz vlitega železa, kakor koišno orodje za pohiMvo in za zidanje, potem <>><»lji> za mizarje, tesarje itd. vso to dobi po najnižjej ceni pri š^i'anf 'M'vš'vvltu (prej Božiču) na glavnem trgu ,vr. 10. (5) V Josip Ijcvcevej speceriskej štacuni na St. Peterskem predmestji št. 18 tik mesarskega mosta dobi so najboljše blago potem štaj. bruse, kupuje in prodaja na debelo poljsko pridelke fižol, krompir, črešplje, repo, zelje, orehe itd. (3) Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Najbolje brije, češe in striže Josip B"CLlso^7-:n.Il£T na sentpet. predmestji h. st. 9, kateri izvrstni brivec rad pride tudi na dom, ako kdo to želi. (9) Josip liani/. v hiši banke „Slovenije", (9) priporoma vsake vrste žganja, likere, rozolije po naj -ni?.jih cenah. Vnanja naročila izvršuje točno in vestno. Crevljar Jakob SkcrMiicc, v gledališkej ulici St. 19 izdeluje vsake bire najboljših črevljev na drobno in debelo; potem prodaja tiuii TržiSke erevljc na debelo in drubno po nizkoj eeni. (3) Radgostski išniver&đMltti ca j rožnovsti labo-rutliuki celtličii, priporoča ae posobno za vse, tudi za zastaran.« bolezni na pljuCah, za srčne, prane in vratue bolečine, posebno za anšico, želodečevo slabost, za splošno »lah« st čutnic in začeujajočei ne pljučnici! Voliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanjo. Javna zahvalo. Vase blagorodje! Vsled Vašega mi poslanega ltadgostskega univerzalnega čaja ozdravil som "popolnem v devetih dnevih mojo trimosečne bolečine že-lodskega katara, čutim se zdravega, imam dober tok in Vam izrekam zato gospod lekar, mojo najsrčnejšo zahvalo. Josip Krumuriv, stotnik. Ogulin na Hrvatskom, 7. oktobra 1H75. Gospodu lekarju Seichertu v kopelji Kožnov. Akoprem livala bogu nijsem tako bolan kakor poprej, ker morem zopet svoja posla opravljati, vendar nečem biti brez Vaših iz-kusenjib zdravil, brez katerih bi letošnje zime skoro no bil preživel. Kadi moje zadnjo bolezni Čutim zjutraj časi »e nekako suho grlo in tudi me močno peče v prsih, ko pa Vaš čaj pijem in rabim Vaše coltličke, mi je takoj bolje. Ker sem oba zdravila uže porabil, blagovolite mi poslati po poštnem povzetka 2 paketa Kadgostskega univerzalnega čaja in q skatljic rožnovskih maho-rastlinskih celtlič-kov. Z naj odličnoj šini spoštovanjem ostajem Vašemu blagorodju udani Hubert Zelinlc«, župnik v Obietau pri S.iri (na Moravskom). Blagorodnomu gospodu lekarju J. Seichertu v Koinov ! Moje triletno dote mučil je pol lota hudi zadušljivi kašelj, da noben* mnogih lekov nij pomagal. Poskusila sem kot zadnji lek Vaše aromatične Kožnovsko maho-ra.^tlinsko cel t ličke, od katerih sem k sreči jedno originalno skatljico iz Itožnova sobej prinesla. Dosogia sem mojemu malemu bolniku tako čudapolno in hitro ozdravljenje, da Vas prosim za mojega druzega otroka, kateri tudi kaši jati začenja, dve škatljiei teh nepresegljivih maho-rastlinskih celtličkov poslati s poštnim povzetkom. S spoštovanjem Kosa \Vuhih, soproga zdravnika. O lom n c, 12. sept. 1874. Velečestiti gospod I Zopet me dolžnost veže, zahvaliti se Vam za izvrstno Kožnovske celtličke, kateri so mi toliko koristili, ravno tako tudi radgostski čaj, katoroga sem užival. Vsakemu, katori občuti prsne bolezni, kašelj ali jednake bolezni na-svetoval bodem, naj se zaupno obrne do Vas gospod, ker Vaš lek. gotovo pomaga vBaceum. Prosim, da mi pošljete dva paketa čaja in ravno toliko skatljic celtličkov. Ostajam vašeuiu blagorodju Kuri IIlićko, knjigar. V Pragi, 16. oktobra 1874. Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni Čaj, velja za l4dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. velj. Jedna originalna škatlja liožnovskih maho-rastlinskih celtličkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebej. llHdgoHlrHki uuiverzalui čuj in Ko/,-novNkl oialio-rastlinju i