Leto XIV., štev. Ul
UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 8122, 8123, 3124. 3125, 3126.
lnseratni oddelek: Ljubljana, delen-ourgova ttL 3. — Tel 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St LL — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 3. — Telefon St 190.
ttačunl pri pošt ftek. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 781*" Wlen St los.241.
BSI^HMaMMHHE
Ljubljana, sobota 14« oktobra 1933
Cena 2.— Din
.-m
Odločna beseda
Na drugem mestu priobčujemo izvleček iz govora, ki ga je govoril v ljub-1 jamskem radiju minister g. Ivan Pucelj. Kratek, a jedrnat je bil njegov nekak poslednji opomin za vse one, ki so bili zapeljani ali zaslepljeni po agitaciji punktašev. Na tisoče občin je sirom Jugoslavije izvolilo nove občinske uprave. Ogromna večina vseh teh oprav je v rokah vsedržavne JNS, ki je danes edina od države priznana organizirana stranka. Celokupna opozicija, ki je trobila in bobnala kakor da bi stali za njo vsi Hrvati in Srbi, je dobila pri teh občinskih volitvah le 94 občin v svoje roke. V ogromnem številu občin je to toliko kakor nič in čisto vseeno je za državno politiko, a menda tudi vseeno za samo opozicijo, koliko glasov in občin bodo dobili sedaj punktaši v Sloveniji, dim so opozicionalci izgubili najprej bitko v Srbiji, nato še bitko na Hrvatskem, je vojna za opozicijo definitivno izgubljena.
Da bo to tako, je bilo jasno že 8. no-vembra 1931. Ce bi voditelji bivše SLS bili pametnejši in razsodnejši politiki, bi si izbrali drugačne zaveznike, kakor so si jih. Oni so pa drli z glavo skozi zid in kar sedaj nad nje prihaja težav in tegob, so jih sami krivi in so jih po lastni krivdi zaslužili. Ce sedaj punktaši kličejo na pomoč sv. Danijela in stavlja-jo v zgled slovenskemu ljudstvu njegova svetopisemska junaštva, bi si«to lahko prihranili, če bi se bili pravočasno iztreznili in se odrekli grehom svoje preteklosti. Minister Pucelj se je včeraj^v svojem govoru v radiu ponovno pridružil onim kompetentnim faktorjem, ki neprestano poudarjajo, da se ne bo izpre-menil kurz državne politike, kakorkoli H izpadle volitve. Tako je bilo vsem volilcem opetovano povedano tudi pri zadnjih volitvah, tako se jim dopoveduje sedaj, a vendar so nekateri še udarjeni s slepoto in ne vidijo, kar vidi ves svet. Strast jih je napravila gluhe, da ne čujejo, kar je glasno in jasno, želja po oblasti jih je oropala razuma, da ne spoznajo, da so udarili z glavo ob zid. Seveda: voditelji punktašev lahko vzdr-že v prijetnih letoviščih, malo manj prijetno pa j« za one, ki naj se zgledujejo na sv. Danijelu ter vztrajajo pri zafu-rani in izgubljeni politiki. Minister Pucelj je brez vseh ovinkov povedal, da naj si volilci dobro premislijo, komu bodo izročili občino v roke. Svaril jih je pred punktaši, »kajti težko bo v bodoče občini, ld ne bo imela zaveznika in pomočnika v vladi ter se morala boriti proti banovini, srezu in proti vsedržavni JNS«.
Štiri leta traja že nacionalni, jugoslovenski kurz, Razni načini so se že poskušali, ali bi se stare strankarske strasti in navade odpravile. Kaj vse se je poskusilo, da bi se tudi v Jugoslaviji ljudje otresli predvojne mentalitete in da bi kot državljani nove Jugoslavije začeli živeti tudi novo politično življenje. Dosedaj se je poučevalo ljudi o tej potrebi, svetovalo se jim je, pridobivalo se jih je zlepa. Minila so štiri leta in kdor ima kaj pameti in čuta za državo v sebi, bi se v teh štirih letih že lahko premislil in spametoval. Sedaj pa očividno prihaja čas, ko bo treba pamet dopovedovati z bolj energičnimi ukrepi, kakor je treba za neubogljive paglavce palice, ako nobena dobra beseda nič ne zaleže. Ni treba, da bi pri nas posnemali Mussolini ja in tudi Dollfussa ne, eno pa je treba vendarle ugotoviti: da so tudi y Italiji in Nemčiji nekaj časa vabili ljudi v nov režim, potem so pa rekli zapik. Kdor se mu ni pridružil, je prostovoljno ostal zunaj in zavedati se mora vseh posledic, ki ga bodo doletele. Nedeljske volitve pri nas so menda zadnji opomin za »opozicionalce« v dravski banovini, da zapuste svoje separatistično stališče ter se pridružijo nacionalni vsedržavni fronti. Gosp. Pucelj ima prav, če je včeraj svaril volilce, naj ne spravljajo občin v roke punktašev, ker take občine bodo prišle ob dober glas ter bo na njih vratih pritisnjen punktaški madež.
Priznati moramo, da pri teh volitvah odločitev našega ljudstva ne bo tako težka kakor je bila pri zadnjih skupščinskih volitvah, čeprav je tudi takrat JNS zbrala v Sloveniji 150.000 glasov in s tem dobila absolutno večino vseh volilnih upravičencev. Od takrat pa do danes so se zobje punktašev že zelo skrhali in polomili in le še največji strahopetci in naj-naivnejši državljani se jih še boje. Strah je prazen, ker za punktaše ni nobenega povratka več, nobene rešitve.
Zaman zlora blja punktaštvo vero in slovensko ime. Zaman plašijo brezvestni agitatorji naše ljudstvo, da bodo občine v rokah narodnih ljudi pričele razdirati cerkve in križati duhovnike, zaman branijo pravice našega jezika, ki mu je baš narodno in državno enotna Jugoslavija največji zaščitnik. Dejstva jih pobijajo ia celi črti. Vsak razsoden človek se sme* ;i takim pripovedkam, ki so le žalosten 'okaz moralične pokvarjenosti punktaše agitacije.
Varodna vojska pa v vsem tem vi-
irju slepe punktaške strasti vstaja
NaroCnina snaaa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—	'
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
PREPOVED OBOROŽEVANJA NEMČIJE
Dočim so Francija, Anglija in Zedinjene države v tem pogledu docela složne, dela Italija zc?ekstrature v prilog Nemčije
Pariz. 13. oatobra. AA. Iz Ženeve poročaio. da v tamkajšnjih poučenih krogih ka egorcno trde. da so zastopniki USA Ve ikt Britanije in Francije sprejeli -tioiud.io, ki vsebuje v kakih 40 vrst-iL skupno stališče Francije, Velike 3 itani e in Zedinjenih držav glede razorožitve. Vse kaze. da bo j^asovar.e o tei resoluciji otvorilo za-sedame sr«'ošntga odbora razorožitvene koni;-tnce one 16. t. m. V tei bri-tansko-amerišKo francoski resoluciji so na krn r. navedene tele točke:
1.	N^tnčiji >e pod nobenim pogojem ne dovoli porodna oborožitev vse dotlej, dok.er ne i>oteče tako imenovana preskusa doba
2.	Poskusna doba mora predhodni vsakemu ukrepu glede oboroževanja drugih dr/av.
3.	Izvršitev tega načrta se mora podredili najsliožji mednarodni kontroli.
Kako- se v'dl. skupna resolucija Velike 3rctan:,e. Amerike in Francije ne vsebine n-l-ene klavzule o sankcijah; ta k'avz'4 a bo pozneje dodana.
Vse je odvisno od rezultatov včerajšnjega sestanka med sirom Johnom Simonom, Norrr:?.nom Davisom in Na-dolnym, na ka.e.em so-zastopniki Velike Bri inije >n Amerike, kakor trde v ženevskih k'vgih. seznanili nemškega deicvata z resolucijo treh velesil. Ce bo Nadoljcii po povratku iz Berlina prinese s seboj pristanek nemške vlade na to -sso.učijo. bo splošni odbor ra oroži.vene konference takoj začel sestavi ati in redigirati določila razoroži, vene konvencije, drugače bo pa svoje zasedanje odgodil.
Nado.*i»v odootuje v Berlin danes, njegove vrnitve v 2enevo pa pričakujejo v sobo o ali nedeljo.
Nadaljevanje razgovorov
Ženeva, 13. oktobra, r. Stanje razgovorov v razorožitvenem vprašanju se je od snoči znatno izpremenilo. Na prošnjo Simona in Normana Davisa so opustili načrt posebne resolicije. ki eo ga izdelovali francoski, angleški in ameriški izvedenci. V veliki meri je vplivalo na to dvoumno zadržanie itali-je. Vendar pa naelašajo, da to ne more iz-
Kako je zamišljena splošna
razorožitev
Glavne osnove Nemčiji predlagane razorožitvene konvencije — Sporazum je odvisen samo od Nemčije
Pariz, 13. oktobra, r. Vsi današnji listi se obširno bavijo s sporazumom, ki je bil .v pogledu razorožitve dosežen med velesilami Soglasno ugotavljajo, da se je znašla nemška vlada zaradi tega v skrajno težavnem položaju. Ce ne bo popustila, marveč vztrajala pri svojem prvotnem odgovoru v katerem zahteva oopolno enakopravnost glede oboroževanja potem je z njo vsak sporazum nemogoč. Zato v ženevskih krogih z največjo napetostjo pričakujejo poročil iz Berlina, kjer ie danes predsednik .tem-ške delegacije poročal državnemu kancelarju Hitlerju.
V ostalem opozarjajo pariški listi, da je sporazum med Francijo. Anglijo in Ameriko dosežen do vseh podrobnosti in se v daljših razpravah bavijo z osnovnimi načeli sporazuma, ki naj tvori jedro razorožitvene konvencije .o kateri se bo razpravljalo prihodnjo teden v Ženevi. Po teh informacijah je zamišljena razorožitev takole:
Takoj po podpisu konvencije bi se pričela štiriletna preizkusna razorožltvena doba, združena z uvedbo mednarodne kontrole. V tej dobi na) bi še Izvršila unifika-clja vseh armad. Nemška Reichswehr, pri kateri znaša sedal službena doba 12 let. bi se izpremenila v milico s kratkim službenim rokom. Vse druge nemške na pol vojaške formaelie, ki štejejo sedaj skorai milijon voiaško izvežbanih članov, bi se morale takoj In v celoti razpustiti. Kontrola, ki bi io Izvajala mednarodna komisij?, bi morala nadzirati točno Izvrševanje vseh obveznosti ki bi jih državam naložila razorožltvena konvencija.
Po prvi razorožitveni dobi bi se nriče-la druga doba, ki bi trajala prav tako štiri leta. V teku te dobe bi morale vse države znižati svojo sedanjo oborožitev, Nemčlia pa bi dobila dovoljenje, da sme imeti mi-traljeze in lahko topništvo. Pri tem pa oe gre za kvalitativno oborožitev Nemčije, ki se v nobenem primeru ne bi smela oborožiti s težkim topništvom, tanki hi bombnimi letali
Nerešeno je samo še vprašanje sankcij zoper one države, ki teh obveznosti ne oi točno izpolnjevale. O tem se vrše sedaj razgovori med diplomati v Ženevi in pričakuje se, da bo tudi v tem pogledu v kratkem dosežen sporazum.
Veliko pozornost pa vzbuja zadržanje Italije, ki se kljub temu, da je v načelu pristala na sporazum velesil, drži še vedno ob strani in si prisvaja vlogo nekega posrednika med Nemčijo ifl velesilami. V krogih italijanske delegacije v Ženevi so zelo rezervirani, priznavajo pa, da želi Italija omogočiti Nemčiji časten izhod iz zagate. Italijanski krogi so prepričani, da Nemčija še ni izpregovorila zadnje besede in da bodo razgovori, ki se vrše sedaj med prvim nemškim delegatom iti državno vlado, omogočili sporazum, zlasti še, če bodo velesile pokazale vsaj nekoliko popustljivosti, da bi pristanek Nemčije na razorožitveni sporazum ne izgledal kot da je šla Nemčija v Cannoso. V zvezi s tem se zatrjuje, da je italijanska vlada poslala v Berlin iz lastnega nagiba nove predloge. Koliko je na tem resnice, se ne ve; drži pa to. da je
vsak dan jačja in odločnejša in bo jutri izvojevala zmago, ki bo za vedno vrgla ob tla vse one, ki se brezvestno igrajo z največjimi nacionalnimi pridobitvami	-
italijanski delegat di Soragna imel danes dopoldne več sestankov. Obiskal je sira Simona, Normana Davisa in Nadolnega namestnika Rheinbabna. Po drugi strani se doznava, da je bil nastop Nadolnega na sestanku s Simonom, preden je včeraj odpotoval, bolj intransigenten kakor kdaj-koli.
Protinemške demonstracije v Bukarešti
Bukarešta, 13. oktobra, g. Danes dopoldne je prišlo pred nemškim poslaništvom do velikih demonstracij. Skupina mladih ljudi je metala v okna nemškega poslaništva kamenje, zavito v rdeče kose blaga. Posebno hudo so obmetavali okna pisarne poslanika Kirchholza. Ranjen ni bil nihče. Policija je več demonstrantov aretirala. Nemški poslanik se je pritožil zaradi tega dogodka v zunanjem ministrstvu.
Konflikt ameriškega poslanika v Berlinu
Berlin, 13. oktobra. AA. Nemški krogi so zelo ogorčeni nad govorom, ki ga je imel včeraj ameriški poslanik Dodds na banketu ameriške trgovinske zbornice. V njem je med drugim omenil tudi »državnike z nepopolno kulturo«. Naglasil je dalje, da je bil »uspeh Cezarjev, kakor dokazuje zgodovina, zmerom muha enodnevnica.« Nacionalistični organ »Der Tag« hoče vedeti, da se Washington ne strinja s takimi nazori svojega berlinskega poslanika.
Zasedanje interparlamen-tarne konference
Madrid, 13. oktobra. AA. Zasedanje 23. medparlamentarne konference je zaključeno. Na konferenci so soglasno sprejeli načrt resolucije, ki odreja: 1. da je treba gledati na to, da se zagotovi čim večja stabilnost vlad, ne da bi se kršila parlamentarna kontrola; 2 da se določi rok za izglasovanje proračuna in zahteva od poslancev, ki predlagajo nove izdatke, da navedejo sredstva, kako naj se pokrijejo in 3. da se poenostavi parlamentarni postopek. Konferenca je razen tega izrazila željo, naj bi se izročile v ljudsko glasovanje ratifikacije konvencij o organizaciji miru in mednarodnih konvencij, ki so življenjskega pomena za bodočnost držav podpisnic.
Nemške univerze se pretvarjajo v vojne šole
Dunaj, 13. oktobra. AA. Kakor poroča »Reichspost«, je berlinska univerza postavila na program svojih predmetov obvezno
predavanje vojaškega zemljepisja in vojaške politike, predavanja o uporabi dušiji-vih plinov in raznih kemičnih preparatov,
ki se v vojni uporabljajo, ter predavanje o tehnični strani vojne in njenem razmerju do matematike in fizike. »Reichspost« pristavlja: Ni dvoma, da bo predavanje o teh predmetih prišlo na program tudi drugih nemških univerz, kar bo brez dvoma ubilo ugled, ki so ga poprej uživale nemške univerze na vsem svetu.
Poljska letalska eskadrila v Rttmuniii
Varšava. 12 oktobra. AA V Bukarešto je odletela eskadrila 30'lovskih letal domače konstrukcije. Letalci hočejo vrnili obisk, ki ga je napravil rumunski princ Nikolaj pred meseci v Varšavi
premeniti doseženega sporazuma. Britanski zunanji minister bo najbrž na seji splošnega odbora podčrtal vodilna načela, ki bi morala priti v danes opuščeni resoluciji.
Predsedništvo se bo sestalo na 9ejo že v soboto, čeprav se Nadolny in Aloisi dotlej še ne bi vrnila v Ženevo. V tem primeru bi na seji sestavili samo program ponedelj-ske seje in vzeli na znanje Simonovo namero.
London. 13. oktobra. AA. Včeraj je prišlo do novih izmenjav misli med britanskimi. francoskimi in ameriškimi delegati na ženevski razorožitveni konferenci, toda p-r ložaj je ostal v glavnem neizpremenjen. Vse tri velesile so si edine v tem, da se mora nemška fahteva po takojšnji oborožitvi zavrniti. V Ženevi sodijo, da bodo izjavo v tem smislu dali zastopniki Velike Britanije, Francije in Amerike na jutrišnji seji predsedništva razorožitvene konference. Medtem je pa dobil šef nemške delegacije Nadolny poziv, da odpotuje v Berlin poročat svoji vladi. Sporočil je včeraj siru Johnu Simonu, da je izročil svoje posle svojemu zastopniki, ki se bo udeležil sobotne seje predsedništva. Mislijo, da se bo g. Na-dolny vrnil v Ženevo v ponedeljek in takrat spet prevzel vodstvo nemške delegacije.
London. 13. oktobra. AA. Baldwin je imel
včeraj govor, v katerem je orisal delo vlade. Glede razorožitve je med drugim dejal: Mi smo omejili oboroževanje do skrajnih možnosti, ki eo še v skladu z varnostjo države. Danes ie angleški načrt temelj ženevskih razprav. Deli pa ne moremo iti, ker tvori varnost našega imperija temelj svetovnega miru.
Nadolny poroča
Berlin. 13. oktobra, g. Vodja nemške delegacije na razorožitveni konferenci poslanik baron Nadolny se je danes ob 11. dopoldne z letalom vrnil v Berlin. Takoj po prihodu je odšel h državnemu kancelariu Hitlerju poročat o položaju v Ženevi.
Nemčija odklanja
Berlin, 13. oktobra AA. časopisna 'g*»n-clja Conti pravi, da se je položaj Nemčije r Ženevi močno poslabšal. Po njenem mnenju so se nasprotniki Nemčije zdaj p<»-stavili na stališče, da odklanjajo na eni strani svojo lastno razorožitev, na drugi strani pa nemške pravice tudi v skrčenem obsegu. Nasprotniki Nemčije, pravi agencija Conti, odklanjajo razorožitev pač pa naj Nemčija omeji svoje oboroževanje vss čas prehodne dobe, ki pa še ni določena, koliko časa naj traja. Nemčija naj bi državno hrambo izpremenila v milico. Tudi, če nato pristanemo, nam ne dovolijo, -ia bi bila ta miildca oborožena. S takimi enostranskimi določbami bi pač razorožitve-na konvencija ne mogla pospešiti razorožitve in zato take pogodbe ni mogoče vzeti resno.
Titulescu o svojem posetu v Sofiji
V razgovoru z novinarji je podal značilne izjave, ki dokazujejo, da je v razvoju pomembna balkanska akcija
Sofija, 13. oktobra g. Zunanjega ministra Titulesca je snoči sprejel v avdijenci kralj Boris. Titulescu je nato nadaljeval razgovore z ministrskim predsednikom Mušanovom. Pri slavnostnem obedu je imel Mušanov nagovor v katerem je poudarjal, da hoče Bolgarija živeti v odkritosrčnem prijateljstvu z vsemi narodi, ki so pristaši mirovnih stremljenj, kakor so določena v načelih pakta Društva narodov in še bolj poudarjena v posebnih mednarodnih pogodbah. Bolgarski narod z za.-, doščenjem pozdravlja vsak pokret ta odstranitev še obstoječih mednarodnih ne-sporazumljenj in težav. Zunanji minister Titulescu je izjavil, da stremi rumunska politika za spoštovanjem obstoječih pogodb, pri čemer želi ohraniti z vsemi narodi prijateljske odnošaje.
Sofija. 13. oktobra. AA. Rumunski zunanji minister je danes popoldne ob 17.30 sprejel zastopnike bolgarskega in inozemskega časopisja v velikem salonu rumunskega poslaništva in odgovarjal na postavljena vprašanja.
Na vprašanje., kakšen cilj Ima njegov obisk v Sofiji, je Titulescu odgovoril: »Prišel sem v Sofijo, da stopim v neposredne stike z bogarskimi državniki. Hote! sem jih povsem iskreno obvestiti v rumunskem stališču glede vprašanj, ki so na dnevnem redu. Prav tako mi je bilo do tega, da izvem za njihovo mnenje o raznih mednarodnih vprašanjih. Nisem prišel z nobeno posebno misijo. Prišel sem kot prijatelj. Zdaj odhajam s poglobljenim občutkom prijateljstva za Bolgarsko. Res me je globoko eanil sprejem, ki sta mi ga priredila bolgarska vlada in prebivalstvo.«
Na vprašanje, ali lahko pove, kakšna so bila vprašanja, o katerih so razpravljali, se je Titulescu nasmejal in odgovoril: »Občutek Imam, da smo morda okrepili trajno in plodovlto prijateljstvo med obema državama.«
Na vprašanje, ali ie še kaj nerešenih vprašanj med Rumunijo in Bolgarsko, je odvrnil: »Ta vprašanja niso mučna jn ni dvoma, da jih bo mogoče pri obojestranski dobo volji rešiti .vL.skuiKift. zadoyoUstVJ?-«
O cilju svojega obiska v Ankari je izjavil: »Odhajam v Ankaro, da podpišem pogodbo o prijateljstvu s Turčijo in da izmenjam s turškimi državniki misli o dnevnih vprašanjih.«
Novinarji so nato vprašali kaj mu je znano o predstoječem sestanku bolgarskega kralja Borisa z Ni. Vel. rumunskim kraljem Karolom. Titulescu je odgovoril: »Imam vtis, da bo ta sestanek v prav kratkem času.«
Na vprašanje. aH je res, da je prišel v Sofijo kot odposlanec Male antante zaradi balkanskega Locarna, je izjavil: »Prišel sem samo, da se porazgovorim v imenu Rumu-nije.
Novinarji so nato vprašali, kakšni so sadovi njegovega prihoda v Sofijo. Titulescu je opozoril na svoj včerajšnji odgovor, v katerem je dejal: Ze dejstvo, da sem tu, pomeni uspeh.
Končno so novinarji vprašali rumunskega ministra, ali poide tudi v Atene in po čemu. Titulescu je odgovoril: »Da! To je točno. Iz Ankare odpotujem v Atene. Tia grem iz iste pobude, kakor sem prišel v Sofijo.«
•v*
Gospodi
Zanimiv govor trgovinskega ministra Runcimana o stalnem izboljšavanju angleškega gospodarstva
London. *?. oktobra. AA. Trgovinski minister Wal ter Runciman je imel snoči velik govor o angleški trgovini, v katerem je naglašal, da se Velika Britanija vrača na svoje nekdanje stališče največjega trgovca sveta. Velika Britanija je že zdaj finančno najbolj krepka država sveta Njene kreditne razmere so odlične. Narodne finance so trdne. Pogajanja s skandinavskimi državami so prinesla velike koristi angleški premogovni industriji. Zdaj posveča vlada svojo pozornost tekstilni industriji, nato pa bo uredila položaj jeklarske industrije. V kratkem se prično nova pogajanja z Uruguayem in Poljsko, po novem letu pa še s Španijo in Italijo.
London, 12. oktobra. AA. Objava statistike o razmeroma ugodni britanski zunanji trgovini daje vladnemu tisku priliko, da vnovič poudarja srečne posledice splošnih direktiv finančne politike nacionalne vlade Tako pravi »Datlv Telegraph«. da se ne more dvomiti o tem, da se je trgovina popravila. Najhujše smo prestali m to je važno, da na ves glas povemo.
Vzlic temu se kažeta dve popolnoma nasprotujoči si mnenji glede doseženih aspe hov. Tako pravi »Morningpost«: Mnogo moramo še storiti, preden se bomo vrnili v razmere, ki so bile leta 1929 Pozab ti ne smemo, da bi se dogodki pokazali v čiste drugi luči, če se ne bi bila ustanovila nacionalna vlada. Nf bilo lahko spraviti v red katastrofalno zapuščino socialistične uprave, in zato je treba čestitati vladi, ds zsrenia žeti sadove svoie<?9 truda
Ravno nasprotno pa piše »News Chro ničle«. Po njegovem niso protekcionistične metode prav noben vzrok zboljšanja po-
ložaja, ki je v ostalem samo relativno. Trgovinske pogodbe, ki jih je sklenila vlada, so utegnile tu pa tam pokazati nekoliko uspehov, toda v splošnem so bile carine prej ovira, kakor pa bodrilo za obnovo zunanje trgovine.
Poplave tudi v
Dunaj, 13. oktobra, s. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic sporoča, da je železniški promet na progi Podklo-šter - Šmohor med postajami Notsch am Dobrač - St. Štefan - Vorderberg prekinjen. Osebni promet se vrši s prestopanjem. Tudi na progi Feldkirchen in St. Martin Sittich je bilo treba promet zaradi poplave do nadaljnjega ukiniti.
Draginja v Ze&njenih državah narašča
Pari*, IV oktobra. A A Iz Newyorka poročajo, da postaja v Zedinjenih državah draginja z vsakim dnem večja, po drusi strani pa pada industrijska in trgovH«kn delavnost. Po najnovejših uradnih nohtkih se je življenje podražilo za 9fl/o. Živ la 90 se podražila za 18%, oblačila za 24"/«. Število brezposelnih rase. Jeklarska indu šfrija, ki ie pravi barometer splošnega sta-nla, ie padla v svoji proizvodnji na <49 It *voie redne kaparitete. Naročila so dose</l„ nainižio stopnjo zadniih ii«l let Pos1<ivn ibrat v velikih ameriških trgovinah ie da i manjši kakor lani, ^čeprav so. cene ne kemu blagu poskočile.
Slovenci! Jugoslovani!
V nedeljo boste odločali o usodi svojih občin. Ako jih boste zaupali pristašem in prijateljem Jugoslovenske nacionalne stranke, boste storili dobro za sebe in za občine. Oprti na vaše zaupanje bodo občinski odborniki uspešno reševali zadeve občine, zastopali Vaše koristi in skrbeli za procvit domačega kraja.
Kot temeljna edinica državnega življenja bo občina procvitala samo, ako se bo krepko opirala na splošna načela velike državne politike. To dejstvo so imeli pred očmi državljani, ko so preteklo nedeljo in že prej po drugih banovinah naše države volili svoje občinske odbore. Po ogromni večini so si izbrali može, ki stoje v mogočni narodni fronta jugoslovenske politike. Nad 90 odst. vseh občin v šestih banovinah, ki so že do sedaj volile, je prišlo v roke pristašev in prijateljev Jugoslovenske nacionalne stranke.
Z voljo našega vzvišenega kralja in z odobritvijo vsega naroda je jugosloven-ska nacionalna politika postala nerazruš-ljiv temelj našega narodnega in državnega življenja. Na tem temelju gradi naša Jugoslavija svojo bodočnost in dela za izboljšanje naših gospodarskih in socialnih razmer v duhu ravnopravno-sti in enakosti vseh delov našega naroda In vseh delov naše države. Samo na temelju nerazrušljivega edinstva zgrajena država daje vsem Jugoslovenom občutek in zavest močnega naroda doma in v zunanjem svetu. Zato se tudi naša občina ne sme in ne more izločiti iz te politike, M jo ie ogromna večina jugoslovenskega prebivalstva že ponovno na mogočen način odobrila.
Tudi slovensko ljudstvo se je že večkrat jasno in odločno izreklo za novo državno in nacionalno politiko. Najbolj vidno in odločno je to storilo pri skup-činskih volitvah 8. novembra 1931. Enako mogočno pa bo v nedeljo pri občinskih volitvah pokazalo svojo voljo, da hoče hoditi roko v roki z ogromno večino jugoslovenskega naroda.
Za občinske volitve je Jugoslovenska nacionalna stranka širokogrudno pozvala vse državljane dobre volje k skupnemu delu na korist občine in države. Naša stranka ni hotela borbe, ampak je hotela, da se v bratski slogi združijo vsi. ki hočejo dobro sebi, občini in državi.
Toda nasprotniki so proti nacionalni fronti v dravski banovini postavili svo-
jo razdiralno separatistično fronto. Voditelji separatizma še do danes nočejo priznati očitnega dejstva, da se časi in razmere pred 6. januarjem 1929 ne morejo povrniti nikdar več in da se nikdar več ne morejo povrniti stare stranice. S silo bi radi mrtvo zopet oživili. Zato nočejo narodne sloge in zato so tudi za volitve vsilili prebivalstvu dravske banovine ostro volilno borbo.
Izzvani to borbo sprejemamo in bomo z vsemi silami podprli nacionalne ljudi v dravski banovini. Naš skupni trdni sklfep je: Zmagati za vsako ceno! Vsi skupno odbijajmo spletke, nasilstva in grožnje, s katerimi skušajo nasprotniki preplašiti in ustrahovati slovensko ljudstvo. Ni mosta in ni poti, ki bi s separatistične fronte vodila k oblasti. Ni resnega človeka v državi, ki bi mislil, da se bi mogla s separatisti še kdaj delati kakršnakoli pogodba.
Jugosloveni! Slovenci!
Vsa Jugoslavija gleda na Vas. Naša Jugoslovenska nacionalna stranka, ki globoko spoštuje vero in plemenske posebnosti, gre v to borbo z neomajnim zaupanjem, da se bodo slovenski bratje tudi v nedeljo izkazali za odločne pobor-nike naše velike državne in nacionalne ideje, ki je posebej še za Slovence edino jamstvo svobode in srečne bodočnosti.
Kličemo in pozivamo tudi vse one, ki so doslej še omahovali in stali ob strani, da krenejo na pravo pot in se pridružijo veliki jugoslovenski armadi. Koliko ljudi se je po skupščinskih volitvah leta 1931 kesalo, ker so se dali zapeljati agitatorjem, ki so proglašali volilno abstinenco! Da ne bo prepoznega Kesanja tudi sedaj, naj vsak še pravočasno premisli, koga bo v nedeljo volil. Tudi za one je še čas, da popravijo svojo zmoto, ki so pod pritiskom do sedaj morda podpirali državni politiki nasprotne liste. 15. oktober naj bo veličastna manifestacija vseh, ki so za državno in narodno edinstvo, za veliko in močno Jugoslavijo!
Nacionalnim ljudem v dravski banovini prožimo svojo bratsko podporo. Z Vami smo mi vsi, z Vami so milijoni pristašev in prijateljev po vsej državi, z Vami in za Vami stoii ogromna večina jugoslovenskega naroda.
V Beogradu. 10. oktobra 1933.
, Jugoslovenska nacionalna stranka.
Fantazije habsburških monarhistov
Avstrijski monarhisti so prespali cel vek m še vedno žive v srednjeveški miselnosti aristokratskega absolutizma
Dunaj, 13. oktobra g. Listi poročajo po Informacijah iz Budimpešte o živahnem delovanju avstrijskih monarhistov. Danes se je oglasila tndi avstrijska, »cesarju zvesta« ljudska stranka. Predsednik te stranke Oton Giinther je povabil novinarje ra konferenco ter jim je izjavil, da je cesarju zvesta ljudska stranka poslaila zveznemu kancelarju pismo, v katerem zahteva preklic zakonov o izgonu Habsburžanov in dovolitev pTihoda in bivanja članov bivše cesarske rodbine v Avstriji. Razen tega zahteva cesarju zvesta ljudska stranka možnost svobodne propagande za stranko in vstop v vlado. Govornik je med drugim izjavil, da se pripravljajo v Avstrij-bližnjo bodočnost velike legitimisdčne akcije, ki bodo kmalu znane. Republiko je treba likvidirati, toda cesarju zvesta ljudska stranka odklanja vsako nasilje za dosego svojih ciljev. Omejila se bo zaenkrat samo na to, da doseže ukinitev zakonov o Habsburžanih. Končno je izjavil Giinther. da šteje nova legitimistična stranka v Avstriji najmanj 200.000 članov. Po tej ,pro-gramatični« izjavi je polkovnik Wolff kot predsednik stranke odgovarjal na številna vprašanja navzočih novinarjev. Med drugim je zatrjeval, da je Oton Habsburški odločen nasprotnik vsake fašistične ideje in prav tako plemenskega sovrašfTc in protižidovskega pokreta. V ostalem pa Wolff izpopolnil Giintherja z izjavo, da je treba v Podunavju čimprej zopet ustvariti one razmere, ki so vladale prej, t. j. obnoviti avstro-ogrsko monarhijo, češ da bo v Evropi mir šele takrat, ko bo zopet vstalo »sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda«. Glede južne Tirolske je bil govornik mnenja, da jo bo najmlajša italijanska princesa kot Otonova žena dobila najbrže za poročno darilo in bo tako Tirolska zopet vrnjena Avstriji.
V teku konference je prišlo tu<t? do hrupnega prerekanja, ko je neki novinar ironično vprašal g. VVolffa, ali je sploh upravičen govoriti v imenu monarhistov V teku debate se je končno pokazalo, da »cesarju zvesta« ljudska stranka pr-.v za prav ni od nikogar legitimirana voditi pogajanja in pošiljati zveznemu kancelarju pisma z zahtevami, naj ji pojasni situacijo. Končno je predsednik Giinther zaključil debato z izjavo, da gre prav za prav -amo za to, da se pripravi Habsburžanom pot za povratek v Avstrijo.
Po starem avstrijskem receptu. • •
Budimpešta, 13. oktobra, s. »Magyar Hirlap« objavlja celo stran dolgo poročilo svojega dunajskega poročevalca o legiti-mističnem pokretu in pravi med drugim, da je pravi vodja tega pokreta princ Sikst parmski. Princ Sikst je spoznal, da je treba težišče vse akcije prenesti iz Francije v Rim, ker so mu v Parizu rekli, da bi se morebiti zavzeli za legitimizem pod pogojem, če bi se Avstrija z veliko večino izrekla za povratek Habsburžanov in če bi •e temu ne upirala Mala antanta. Princ ' kst deluje sedaj v Rimu po starem av-
-ijskem načelu, da se da voditi politika
ii s porokami. Bivša cesarica Žita tudi
""pira zakonsko zvezo med kraljevskimi
hišami Savojo in Habsburžani in je razen tega imela domislek, da je za prizadevanja Habsburžanov pridobila še papeža. Z vplivom Vatikana bi se utegnil avstrijski katolicizem preokreniti v smislu legitimistič-nih teženj.
Cesarja so že določili
Berlin, 13. oktobra. AA. Wolffov urad poroča: Listi doznavajo iz Rima, da se je dosegel pri razgovorih med bivšo cesarico Žito in 75 člani avstrijske aristokracije naslednji sporazum: Najstarejšemu sinu v Sarajevu ustreljenega nadvojvode Franca Ferdinanda, vojvodi Maksu Hohenbergu st poveri vodstvo legitimistične propagande v Avstriji; avstrijsko plemstvo prizna nadvojvodo Otona za avstrijskega cesarja Plemstvo je dobilo nalog, da doseže odpravo sedanjih zakonov o izgonu Habsbur govcev iz Avstrije in zaplembi njihovega imetja.
Princ Sikst na smrtni postelji
Rim, 13. oktobra, s. Iz Pianorea poročajo, da je parmski princ Sikst hudo obolel in so zdravniki izgubili že vsako nado, da bi prebolel krizo Njegovi sorodniki so večinoma že zbrani v Pianoreu. Sedaj pričakujejo še bivšo cesarico Žito. ki biva trenutno v Rimu in je, kakor znano, prin-čeva sestra.
Rekonstrukcija požara v Reichstagu
Pariz, 13. oktobra. A A. Havas poroča iz Berlina: Snoči se je vršila rekonstrukcija požara v Reichstagu v navzočnosti vseh obtožencev razen Dimitrova. Člani sodišča so stali na velikem stopnišču Reichstaga. Razsvetljavo so napravili podobno, kakor je bila na večer požara. Študent Floter in stavec Buwert sta skušala rekonstruirati iste geste in kretnje, kakor oni večer, druga priča je pa pokazala prostor, kjer je, kakor trdi, videla moža, ki je hitel iz poslopja državnega zbora. Policijski stražnik je splezal na balkon, kjer je van der Lubbe prišel v Reichstag, in mahal najprej z golo roko, .nato pa s prižgano baklo, študent je vztrajal pri svoji izpovedi, da je po njegovem bil samo en človek, medtem ko je stavec še zmerom trrlil, da se mu je zdelo, da vidi dve osebi. To nasprotje utegne biti posledica plesanja senc in refleksov na oknih. Ves čas rekonstrukcije požara van der Lubbe ni dvignil glave.
Streljanje na avstrijsko-nemšM meji
Dunaj, 14. oktobra. AA. Snoči je patrulja avstrijske pomožne policije blizu av-strijsko-nemške meje pri Hessenu na Tirolskem opazila skupino mladih hitlerjev-skih napadalnih čet. Skupina se je ravno pripravljala, da poruši obmejno stražnico na avstrijskih tleh. Avstrijska patrulja je otvorila ogenj, nakar so tudi om odgovorili 9 streljanjem. Nemci so se nato umaknili na nemška tla.
Minister Kramer i Škofji Loki
Škofja Loka, 13. oktobra. Nocoj ob 19. uri se je vršil v mestni posvetovalnici v Škofji Loki sestanek zaupnikov vseh občinskih organizacij JNS iz škofjeloškega sodnega okraja. Sestanka so se udeležili tu«£i skoro- vsi župani. Lepo obiskani sestanek je otvoril škofjeloški župan g. Hafner, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebej pa še g. ministra dr. Kramerja in narodnega poslanca g. Ivana Lončarja. Za njim je g. minister dr. Kramer v skoro enournem govoru obrazložil politični položaj ter dal navodila za nedeljsko volilno borbo, v katero gredo nacionalni ljudje škofjeloškega okraja kljub vsej demagogiji in vsem nasilstvom punk-tašev s polnim optimizmom.
Preklicane kandidature na punktaških listah
Še vedno se rrmože izjave, s katerimi poprej od punktašev ustrahovani ali zapeljani volilci preklicujejo svoje kandidature na punktaških listah. Mnogi pošiljajo svoje izjave tudi nam. Vendar pa mislimo, da njih objavljanje ni potrebno, ker se zlasti po manjših občinah lahko razglasi na drug način. In ljudje vrh tega itak že sami dovolj vedo, s kakimi grdimi in nasilnimi sredstvi so punktaši nabirali podpise, dokler ni bil njihov teror zlomljen. Množica preklicanih izjav je ob enem najboljši dokaz, kako so si ljudje po deželi oddahnili, ko so spoznali, da niso punktašem prepuščeni na milost in nemilost.
Dopisniki in krajevne organizacije JNS, ki so nam poslali v objavo razne preklicne izjave, naj upoštevajo navedene razloge. Vse sprejete izjave smo izročili banovinskemu tajništvu JNS.
Ob enem prosimo tudi dopisnike, ki so nam poročali o volilnem gibanju v svojih občinah, da nam oproste, ker pri najboljši volji ne moremo niti malega dela poročil objaviti. Pomisliti morate, da imamo v Sloveniji 369 občin in da jih je le malo, iz katerih ne bi prejeli nobenega dopisa. Vse dopisnike in prijatelje pozivamo: Delajte neumorno še danes in jutri! Napnite vse sile. da bo za nacionalno listo v vaši občini oddanih kar največ glasov! Agitirajte od volilca do volilca! Volilni rezultat bo potem najlepše in najbolj prepričujoče poročilo o nacionalnem delu v vaši občini.
Revija »Mala antanta«
V Pragi je začel izhajati pod uredništvom Fr. R. Jirmana politični obzornik, posvečeu izključno zadevam Male antante, poglobitvi nje misli in spoznanj j nje velikega ]>ome-na za male narode Srednje in Južne Evi\y pe Prva številka -»Male Antante«, ki prinaša članke v šestih ^jezikih — srbohrvat-ski, slovenski, češki1;"poljski, bolgarski tli rumunski — vsebuje programatičen članek o nalogah naše trozveze. Pisec, glavni urednik g. Jirman, se ni omejil samo na zvezo treh držav, kakršna je danes, marveč na glaša potrebo, da se zvezi čim prej pridružita še Poljska in Bolgarija. O tej pridružitvi govori kot o dejstvu najbližje bodoč nosti, napoveduje pa tudi pristop Avetrij* in Madžarske, ki ju bo že gospodarska nuj nost prisilila v skupnost z ostalimi manjšimi državami. Na D1 maju se morajo prej seveda še temeljito otresti misli na priklo-oitev Nemčiji, Madžari pa morajo uvideti, da jim uloga italijanske predstraže ne prinaša nikakšne koristi. Clankar 9matra rešitev teh dveh problemov v smislu Male antante za zelo težko, nikakor pa ne zaP Izključeno.
Nadaljnje razširjenje zveze, ki ga predvideva statut Male antante, ko ne zapira »ristopa nobeni manjši državi, bi se izvršilo še s pristopom Grške in baltiških obrobnih držav. Ze sedaj je Mala antanta treh držav realnost, e katero računajo velesile prav resno, v najbližjem času pa bosta za pridružitev dozoreli še Poljska in Bolgarija. Tako ojačena Mala antanta bo predstav ljala tako silno privlačno moč za svoje sosede, da pisec članka z upravičenim optimizmom gleda v Mali antanti zarodek Nove Evrope, organizirane po načelu enakosti in ravnopravnosti vseh udruženih članov. Urednik g. Jirman čisto pravilno naglaša, da so velesile izvajale svojo »visoko politiko« samo v svojo korist, zato so izgubile vodstvo, ko je v manjših državah zadobila premoč ideja samostojnega političnega idej-stvovanja brez morečega varjltva nepro-šenih zaščitnikov.
članek g. Jirmana, ki tvori ogrodje prve številke in je priobčen v petih jezikih, naglaša tudi pred vsem veliko važnost gospodarske zveze,, kateri bo zajamčena av-tarkičnost zveznih držav, ki se bodo lahko osvobodile svoje odvisnosti od zapada. Gospodarsko stran Male antante obravnava še več drugih člankov, ki vsi zahtevajo, da stopi gospodarski svet zveze čimprej v življenje ter postavi temelje, da bo politična zveza dobila tudi svoj prepotrebni gospodarski temelj. '
Prav v jedro problema malih držav je posegel s svojim prispevkom dr. I. ž.mavc ki opisuje, kako zelo so bilri prevaran' mali narodi, ko so z otroškim zaupanjem pričakovali rešitve od velesil. Jalove konference, politične, kakor gospodarske in va lutarne, so odprle oči tem narodom, ki so spoznali, da se od velesil ni nadejati ozdravljenja, ker so v vsakem pogledu sa. me najbolj bolne in vkljub neprestanim sestankom najodlifinejših gospodarstveni kov in državnikov ne morejo najti leka za 6voje težave. Mala antanta Je vesn a svojim narodom prepričanje, da je treba v samem sebi iskati pomoči, ne pa zanašati se na podporo omh. ki sami potrebujejo pomoči.
Besedilo poživljajo lepe reprodukcije slik iz gospodarskega Življenja držav Male an tante, slike prirednih krasot in vodiiln h političnih osebnosti. Uredništvo obeta za nadaljnje številke sotrudništvo najodlič nejših političnih osebnosti Srednje in Juž. ne Evrope, tako da bo revija postala res pravo ogledalo interesov teh držav. Re^i. ja se naroča pri tajništvu »Male antante* Praha I., Konviktska 5, in jo vsakemu naj topleje priporočamo.
Minister Pucelj o volitvah
Včeraj je po radiju govoril minister socialne politike g. Ivan Pucelj o nedeljskih občinskih volitvah
G. minister je izvajal med drugim:
še ni dolgo, kar so se v južnih krajih države vršile občinske volitve, prejšnjo nedeljo pa v savski, drinski in primorski banovini. V šestih banovinah naše države je narod že pokazal, da je v taboru JNS. Povsod je JNS z velikansko večino zmagala. Iz rezultatov občinskih volitev v teh banovinah je videti, da ^pozicija ni dobila med tisoči občin niti sto občin.
Kakor so ostale banovine pokazale, da so odločno na strani vodilne državne smeri, tako bo tudi morala od dveh poželjivih sosedov obkrožena dravska banovina v nedeljo pri volitvah dokazati svojo voljo za skupno delo.
Med tistimi, ki so bili za sodelovanje, sem bil vedno tudi jaz. Dolgo je že tega, ko je minila doba medsebojnih nagajanj in brezplodnega dela. Prišel je čas. ko moremo težke gospodarske in socialne rane lečiti le v sodelovanju. Pri občinskih volitvah sem hotel videti sodelovanje v tem smislu, da bi iz dobrih mož izbrali najboljše za voditelje občin. Vendar pa so se spet pojavili agitatorji, ki jim ni za skupno delo, in so začeli strašiti ljudi: »Saj bo itak. če zmagamo, že prihodnji teden padla vlada, izpremenil se bo režim, izpre-menili bodo tudi banske uprave, sreske načelnike.« In še polno takih in sličnih far-
barij. Pa so tako spet podtalni agitatorji pričeli s svojo propagando, ki ni samo vsemu našemu narodu škodljiva, temveč tudi antidržavna. Eno je gotovo! Kakorkoli bi izpadle volitve, vendar se ne bo izpremenil kurz državne politike, ker se spremeniti ne da.
Zato s tega mesta glasno povem, da si dobro premislite, preden spustite občino v roko zahrbtnim agitatorjem; kajti težko bc v bodoče občini, ki ne bo imela zavezniki in pomočnika v vladi ter bi se morala boriti proti banovini, sreskim načelnikom ter vsedržavni Jugoslovenski nacionalni stranki. Kdor bi tako ravnal, bi bil slab gospodar in davek za svoje nepremišljeno dejanje bo plačeval še dolgo potem.
Ce hočete, da bo vaša občina na dobrem glasu, če si želite napredka, potem pomagajte k izvolitvi liste JNS. Poznam vas, slovenski volilci, da ste zreli možje, saj veljate za najbolj umne in pametne gospodarje v državi. Pridružite se v nedeljo drugim banovinam, kjer je že na tisoče občin v rokah JNS, v opozicionalnih rokah pa le 94. Moja potovanja zadnjih dni po Sloveniji so me prepričala, da je zelo, zelo malo občin, ki bi hotele omadeževati svoj dobri glas s protirežimskim in protidržav-nim glasovanjem.
Borisa za Balkan
Zbližan) e med balkanskimi narodi nikakor ne gre v račun rimski diplomaciji, ki napenja vse sile, da bi ga
preprečila
Pariz, 13. okt. AA. V daljšem poročilu pod naslovom »Iz Jugoslavije« objavlja »Journal des Debats« pregled najnovejš li ogodkov na Balkanu in pravi med drugim:
V zadnjem času se opaža stalno potovanje ministrov In diplomatov med Varšavo, Ankaro, Prago, Bukarešto, Atenami in Beogradom. Gre za zelo zanimive poizkuse, da se dosežejo med temi prestolnicami ozke zveze. Upamo, da bodo trajne in tako močne, da Jih ne bodo mogle potrgati obstoječe težkoče. Kajti, če bi se balkanske države med seboj razdvojile, bi lahko prišlo do zelo usodnih zapletljajev v Evropi. Zato je razumljivo zanimanje zapadnih držav za potovanja balkanskih državnikov, ki se tako hitro vrše, da jih komaj zasledujejo. Tako je včeraj turški zunanji minister Tevfik Ruždi-beo na povratku v svojo domovino potoval skozi Beograd, predsednik bolgarske vlade Mušanov se je pa z istim vlakom vračal iz Pariza v Sofijo. Mušanov je hitel, da čimprej prispe v Sofijo, ker ga je tam že čakal rumunski zunanji minister Titulescu, ki se je dan prej mudil v Beogradu, kjer je konferiral s svojim jugoslovenskim tovarišem dr. Jevtičem. Ko bo Titulescu končal svoje razgovore z Mušanovim, bo odpotoval v Carigrad in Ankaro ter se bo na povratku v Bukarešto zopet ustavil v B^o^rE^ln,
Kar se tiče jugoslovensko-turSkega pakta, je njegov podpis čisto gotov. Vse kaže, da se danes vrši na Balkanu boj med imperialistično Italijo po eni ter Prednjo ln balkansko Evropo po drugi strani. Južno-vzhodna Evropa je ljubosumna na svojo mla.do samostojnost in neodvisnost. Po drugi strani gre pa Italiji za to, da oslabi Malo antanto.
Drzen rop preko meje
Gerlinci, 13. oktobra V sosedni vasi Tischenu v Avstriji je bil te dni izvršen drzen vlom, katerega sledo: vi vodijo v naša obmejna naselja. Roparji so vdrli ponoči v Ebenhartovo trgovino. Sumljivo ropotanje v trgovini je zbudilo trgovca, ki je pograbil za puško in odhi-tel na balkon. V mesečini je opazil do 1U oseb, med njimi tudi ženske, ki so se z naropanim blagom baš pripravljali za beg. Vsi so bili bosi, da so laže opravljali svoj posel. Ko je trgovec videl, kaj se dogaja, je začel streljati za bežečimi roparji. Nekega moškega je s strelom zadel kajti slišal je bolesten krik in dobro videl, kako sta dve osebi vzdigovali moškega, ki se je bil zrušil. Tudi roparji so odgovarjali s streli, k sreči pa niso trgovca zadek.
Takoj uvedena preiskava je dognala, aa so storilci iz naše strani, saj so sledovi roparjev vodili do naše državne meje m naprej skozi vas Gerlinci dalje v notranjost.
To je v zadnjem času že neti roparski napad v bližini naše meje. Osumjeni so cigani, ki imajo že več sličnih deliktov na vesti. Kaj radi hodijo cigani na drugo stran meje po temnih opravkih ker misl jo da jih tako teže izsledijo Vse orožni ške postaje so mrzlično na delu, da izšle dijo zločince.	__
Z ukradenimi dokumenti se je izdal
Gustanj, 13. oktobra Zagonetka v začetku septembra v Planinskem domu v Logarjevi dolm. z^e predrzne tatvine se e po naključju začela raz vozi j ava ti. Kakor kažejo °kolnosh. mora biti na delu zelo pretkana dvojkaab trojka, ki ji oblastva ne morejo do znega. ker se klati iz kraja v kraj.
Omenjena tatvina se je izvrši k takole. Dne 7. septembra sta se napotila tukaj šnja zasebna uradnika gg. Stangl in Magnč na izlet v Savinjske planine. P.renočda sta v Planinskem domu v Logarjevi dolini. Oskrbnica je ob običajni un zaklenila vrata doma, a malo po polnoči jepršelnek, elektromehanik iz Solčave s kolesom v dom v veliko začudenje še budn,b turistov in oskrbnice skozi odprta vezna vrata kljub temu, da jih je oskrbnica zaldeoila^ Uganka je bila rešena dnigo jutro. V domu se je moral nekje skrit, doslej se ne-izsleden tat. ki je prišel v dom tako da s je z vetrihom odprl vežna vr /a Ko so šl. turisti in oskrbnica počivat je tat z lan-koto onrivil «vo?«» -' 'o. saj je m dovol, časa na rtmoUgn. V *o<tilniški sobi sta visela nahrbtnik g- Štangla m aktovka g. Magriča; ker-eta nh« turista imela namen prihodnje jutro napraviti kr»i?o - ""'no turo, sta spravila vse, kar bi ju oviralo pri
Beograd, 13. oktobra p. Dne 5. novembra
bo v Solunu četrta balkanska konferenca, za katero vlada v vseh balkanskih državah spričo zadnjih dogodkov na Balkanu še prav posebno zanimanje. Povod temu je predvsem nedavno potovanje našega kralja v Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grčijo ter živahna diplomatska akcija med balkanskimi vladami za ureditev balkanskih političnih in gospodarskih vprašanj. Predsednik grškega parlamenta Vozikis Je poslal predsedniku naše Narodne skupščine dr. Kosti KumanudiJu pismo, ki bo v torek prečitano na seji Narodne skupščine. V pismu naglaša med drugim:
Grški parlament, ki je proučil sedanje rezultate delovanja balkanskih konferenc, ki so mnogo doprinesle k boljšemu medsebojnemu spoznavanju balkanskih narodov, k njihovemu sporazumevanju in sodelovanju, mi je naročil, da spričo skorajšnjega sestanka četrte balkanske konference pošljem zastopnikom plemenitega jugoslovenskega naroda bratski pozdrav s prošnjo, naj bi tudi Narodna skupščina kraljevine Jugoslavije naklonila balkanskim konferencam čim večjo podporo v smislu želje, ki je bila izražena na zadnji konferenci ter da bi v čim večji meri in čim bolj aktivno sodelovala na konferenci. Na dosedanjih balkanskih konferencah se je že ponovno ugotovilo, kolika solidarnost vlada med našima dvema narodoma, kako lahko jima je priti do sporazuma in neposredno rešiti vsa morebitna nesoglasja, ki se pojavijo, ter kako lahko je organizirati sodelovanje za konsolidacijo miru in nv predek civilizacije ln kulture obeh narodov, ki sta toliko trpela v vojni in zaradi notrandih trenj, ki so bila v preteklosti posledica mnogih skupnih nadlog.
plezanju, v nahrbtnik, tako tudi denarnld z nekaj gotovine, fotografski aparat, planinski legitimaciji, lovski, orožni in potni list, dalje obmejni legitimaciji in vojaško izpravo. Tat je ukradel nahrbtnik z vso vsebino, skozi okno pobral dvema študentoma obleki, zajahal v veži ostavljeno kolo elektromehanika in okrog pol 5. zjutraj odjadral proti Solčavi, kjer je bil opažen, odtam pa v Gornji grad in dalje proti Kamniku. Ko je oskrbnica opazila, da so imeli v domu čez noč nepovabljen obisk, je javila tatvino orožništvu v Solčavi, ki je takoj pričelo zasledovanje.
Naključje je naneslo, da je prišel te dni ob 23. uri v neko gostilno v Črni pri Preval j ah orožnik in našel tam elegantno oblečenega gospoda, ki se mu je videl sumljiv. Pozval ga je, naj se legitimira. Neznanec pa se je izdal z ukradeno legitimacijo za Stangla Stanka iz Guštanja. Medtem, ko je neznanec iskal listine v aktovki, je orožnik opazil v njej tudi pištolo. Zato je pozval neznanca, naj mu pokaže tudi orožni list. In res ga je pokazal, toda le za nošenje lovske puške. Orožnik je odvzel neznancu aktovko in ga pozval naj gre z njim na postajo. Takoj pa, ko sta stopila iz gostilne, se je mladi neznanec iztrgal orožniku iz rok in izginil v noč, ki je onemogočila zasledovanje. Aktovka je ostala v orožnikovih rokah in bo njena vsebina važna za nadaljnja zasledovanja. Sodi se, da dokumente g. Magriča na enak način zlorablja kakšen neznančev pajdaš.
Napredovanje v sodni službi
Beograd, 13. oktobra, p. V sodni službi so napredovali v višjo skupino sodnik Franjo Vrečko pri okrožnem sodišču v Celju, starešina sreskega sodišča Gilbert Zupančič na Brdu, sodnik sreskega sodišča Ivan Tratnik v Laškem, sodnik Franjo Slape pri sreskem sodišču v Mokronogu, sodnik Kari Potrata pri sreskem sodišču v Kamniku, sodnik Stanko švajger pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni, sodnik Marin Pavlovič pri sreskem sodišču v Gornjem Gradu, Mihael Tavzes in Leopold Primožič, vodji zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Pretežno oblačno, mestoma deževno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Barome-trska depresija se je znova razširila čez ves kontinent in s svojim južnim robom dosegla tidi naše kraje. Nad Jadranom »e je stvoril barometrski minimum. Pritisk je narasel le v nekaterih krajih v Zagorju, drugod ie padel za 0.1 do 3.5 mm. posebno v gornjem Primorfu.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Boli iasno toda hladno: temperatura se bo dvignila. Splošni vremenski izgledi: Spremenljivo vreme s štiridnevnim ritmom.
o.? e
Naši kraji in
NOVI NALIVI, NOVE POVODNJI
Pot od Ljubljane do Celja
Ljubljana, 13. oktobra
Bojazen, da bo jesensko deževje, ki nastopa letos nenavadno zgodaj, povzročilo nove poplave, se po komaj enodnevnem deževju že uresničuje. Ponoči je začelo znova rositi in je danes ves dan do poznega večera deževalo, kar je imelo za posledico zopet nagel porast voda. Zemlja je od poslednjih poplav tako namočena, da ne more popiti niti najmanjše količine vode. Sara, Ljubljanica, Savinja in vsi pritoki so v teku današnjega dne tako zelo narasli, da so se na mnogih mestih zopet razlili. Ob izlivu Ljubljanice v Savo je celo jezero. Pri zaloškem mostu je segala voda popoldne okrog 5. že skoraj do vrh mostu Manjka samo še kakega pol metra in cesta bo neprehodna. Pa tudi most je v nevarnosti, ker je že skoraj tri tedne neprestano izpostavljen silnemu pritisku vode. Vzdolž železniške proge so ob obeh straneh velike mlake, a tudi letališče je pod vodo. Sava je kalna in deroča, kakor le maloKdaj. Na vseh ovinkih izpodjeda obrežje 'n se vedno bolj širi. Na več krajih je tudi železniški nasip zaradi dolgotrajnega pritiska vode tako razmehčan, da morajo vlaki voziti skrajno počasi in z največjo previdnostjo.
Vzdolž vse proge od Litije pa do Zidane ga mostu so postavljene straže, ki neprestano kontrolirajo progo, da ne pride do kake nesreče. S hribov ob progi in na desni obali Save se zlivajo po hudournikih ogromne količine vode. Savska soteska z neštetimi slapovi nudi zelo romantično sliko in je predmet občudovanja potnikov.
V Zidanem mostu so mprali z vso naglico popraviti stari železniški most na mariborski progi. Zadnje poplave so tudi tu zelo izpodjedle opornike in oboki so dobili na več krajih razpoke Ker je tu zelo velik promet, so morali oboke naglo oja-čiti z betonskimi prevlekami. Zato sta dvs tira zaprta in se ves promet proti Mariboru razvija samo po enem tiru. kar povzroča kljub najspretnejšemu manevriranju na tesni postaji večje in manjše zamude vlakov.
Savinja je v teku današnjega dne narasla za pzr metrov in je silno deroča. Po vodi plava mnogo lesa in drevja ter raznih predmetov, kar priča, da se je v svojem gornjem toku po Savinjski dolini zopet razdivjala. Manjka samo še dober poldrugi meter, pa bo dosegla zopet enako višino, kakor o priliki zadnje katastrofalne poplave. Železniški most pri Laškem je ves razdrt in ga popravljajo Pri natančnejši preiskavi posledic zadnje povodnji se je pokazalo, da tudi temu mostu voda ni prizanesla. Oba oblana opornika sta zelo trpela in ju morajo ojačiti, obenem pa vlagajo v strugo pred valolome debelo kamenje. da zavarujejo most pred novim navalom vode.
Pri Celju je Savinja že popoldne okrog 15. dosegla tako višino, da je bilo vsak čas pričakovati nove poplave. Ob 18. so nam sporočili, da v Celju še vedno močno dežuje in da Savinja stalno narašča. Če bo ponoči lilo, potem bo zjutraj Celje zopet pod vodo.
Zopet zalita struga Ljubljanice
»Položaj na Ljubljanici je zopet tekoč«, pravi gradbeni vodja pri regulacijskih delih g. inž. Dimnik. Ljubljanica dere preko Barja z novimi silami proti mestu. Vode na Barju se še od zadnjega deževja niso povsem odtekle in so bile na dolgo in široko razlite preko barjanskih travnikov in njiv. Voda Barjanom sicer nima ničesar več odnesti, razen zemlje, vendar pa bi bili ogroženi v primeru dolgotrajnejšega deževja zopet njihovi domovi. Ker je zemlja še preveč napi ta, vode ni mogla vsrkati, odtoka pa tudi ni bilo zadostnega. Zdaj, ko je pričelo zopet deževati, je Ljubljanica kar vidoma naraščala in je ponekod znova udarila iz struge na piano. Barjani, ki so stali pred novo nevarnostjo povodnji, so se odpravili že davi v Ljubljano in protestirali proti temu, da ne odpro zatvornic na Prulah. Ker tudi popoldne ni nehalo deževati in so zatvornice vse preveč zadrževale vodo. ki ni mogla uhajati po samem Gruberjevem kanalu, so morali popoldne okrog 15.15 res dvigniti zatvornice. Tako so udarile množine vode v L jubljaničino strugo in podirale na svojem potu vse na-pra.e, zlasti pa odre pri čevljarskem mostu in pa pod trimostjem.
Pod čevljarskim mostom, ki so ga za silo že spodbetonirali. so delavci črpali sinoči
vodo nekako do polnoči. Ko pa je vodstvo uvidelo, da dež ne bo prenehal, so črpanje opustili. Že prej je pritiskala na zasilni jez pri čevljarskem mostu velika množina vode, a popoldne, ko so bile zatvornice odprte, je voda jez mahoma porušila. Preden so odprli zatvornice, so delavci nametali pred most veliko kamenja v mrežah in vrečah, ki ima nalogo odbijati najsilnejši pritisk vode. Prav tako so zopet zametali tudi glavni nosilec pri srednjem mostu pod trimostjem. V tem tednu je napravilo deževje že drugič Ljubljanski gradbeni družbi zelo občutno škodo. Samo današnji dež, zaradi katerega so morali odpreti zatvornice, je oškodoval družbo za okrog 30.000 Din S tem. da so izpustili vodo v strugo, so seveda ustavljena na Ljubljanici vsa dela. Počivala bodo tudi, če se vreme zjasni, dober teden dni. da se voda povsem odteče in upade zopet na normalo Zatvornice na Prulah bodo morale biti odprte kakih 6 do 7 dni. Zaradi deževja so seveda tudi prikrajšani številni delavci, zaposleni na Ljubljanici, ki bodo morali počivati. Čez kak teden bodo šli z novimi močmi na posel, in pričelo se bo ponovno izčrpavanje vode po jarkih krog mostov, da se bodo lahko nadaljevala dela, ki so doslej izvršena šele za silo.
Nekaj številk o jesenskem deževju
Cela desetletja naši kraji niso bili pod udarcem tako katastrofalnih nalivov kakor letos. Pred desetimi leti so bili slični nalivi, ki so se pa omejili le na ozek pas Dolomitskega pogorja. Oktober je za ljubljanski padavinski pas najbolj nevaren mesec. Letos je že konec septembra pokazal, da se bližamo silnemu deževju. Septembrski nalivi so objeli kraje od Notranjske tja do Gorskega kotara v savski banovini, dalje tja do Karavank in Savinjske doline in dalje proti Brežicam, dočim so ostali kraji bili v septembru obvarovani pred vremenskimi nezgodami.
Pregled vremenskih poročil, ki jih je prejel meteorološki zavod v Ljubljani za september od raznih vremenskih opazovalnic v dravski banovini, prav nazorno kaže kako so se vrstili nalivi v posameznih krajih in kateri kraji so bili pred njim'
obvarovani.	.	..
Dne 20 septembra so se oblaki utrgali v sektorju Planina-Cerknica-Št. Vid nad Cerknico. Cerkniška opazovalnica je ta dan zabeležila maksimum 134 2 mm, opazovalnica v Planrni na Notranjskem isti dan 134 2 mm Oblaki so se potem raztrgali v dve smeri. Eden je krenil proti jugu na Dolenjsko, kjer so se naslednje dneve zlasti 22. septembra pojavljali silni nalivi, drugi pa je šel čez Ljubljano nad Savinjsko dolino, kjer je nastala katastrofa Nazaret pri Mozirju je 22. septem. beležil 119 mm padavin, Luče v Savinjski dolini 21 UL najprej 108.6 mm, drugi dan pa celo 1J*.S mm. Solčava 21. septembra 120. naslednji dan pa 128 mm. Po ostalih krajih v ljubljanski coni je bil sploh najknticnejsi dan 22. september. Tega dne je padlo po raznih krajih od 120 do 150 mm dežja v 24 urah. Najbolj prizadeti so bife kraji, izpostavljeni velikim povodnjim. Kakor b odrezal, so na Dolenjskem pri Št. Janzu ponehali nalivi in je od tam proti savski banovini padlo razmerno malo dežja.
Prav kritičen dan je bil tudi 10. oktober Tega dne se je deževni val obrnil prot gornjemu predelu Gorenjske V Mojstrani je 10 t. m. v 9 urah padlo 1135 mm dežja. Zato je Sava tega dpe tako naglo naraščala. Savinjska dolina je bila tega dne najhuje prizadeta. Vremensko poročilo z Gornjega grada navaja, da je tega dne neprestano lilo in da je v 16 urah padlo dežja 106.5 mm.
Kraji severno od Celja, odnosno Vojni-ka so imeli ves september prav nizke padavine. Maribor je imel v septembru le 100 1 mm padavin, a Ljubljana v istem času s 15 deževnimi dnevi 341.3 mm. Prav malo dežja je imelo Prekmurje. Tam so skoro ves čas vladali lepi, solnčni dnevi. V Murski Soboti je septembra padlo 55.3 mm dežja, ob najhujših nalivih drugod dne 21. septembra samo 19.5 mm. Tudi Maribor je ob kritičnih nalivih zabeležil samo 18.6 mm padavin.
Po dveh lepih dnevih so se sedaj ponovili nalivi. Nastopil je trajen, enakomeren lež, ki lije nepretrgano od snoči ob 23. uri naprej. Večji naliv je bil davi od 5. do 7. ure, ko je v tem času padlo 10.5 mm dežja,
ves čas do 7. zjutraj pa 31.5 mm. Enakomerni nalivi so do opoldneva dosegli gotovo nad 55 mm.
Zemlja je po septembrskih in oktobrskih nalivih v ljubljanski padavinski zoni z vodo prenapita, zato se je voda začela s hribov naglo odtekati dalje v ravnine in je vse reke in potoke v nekaj urah napolnila do vrha bregov. Proti jutru so že mnogi potoki na Ljubljanskem barju prestopili bregove in se razlili po ravnini. Hudo so spet udarjeni kraji ob gornjem toku Ljubljanice, tako Bevke, Blatna Brezovica, Notranje Gorice. Borovnica. Podpeč. Tudi del Barja okoli Črne vasi je močno ogrožen Hudournik Iška je že poplavil polja na široko; prav tako sta Ižica in Prošca poplavili bližnje travnike.
Položaj do 14. ure
Ljubljanica zelo naglo narašča. Po opazovanjih terenske sekcije je Ljubljanica na špici narasla do opoldne že za 1 m. Stanje Ljubljanice pri Fužinah je 3.80 m in je tam Ljubljanica narasla za 2 m nad normalo. Ker je velika nevarnost novih poplav, je terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice v permanentni službi, da opazuje naraščanje Ljubljanice in da naposled odredi otvoritev trnovskih zatvornic. Čevljarski in stari frančiškanski most sta že toliko zavarovana, da bosta prejnagala vse besne navale deroče Ljubljanice, ko odpro trnovske zatvornice in se v tem pogledu ni bati katastrofe.
Zanimivo je naraščanje Save. Ta prav počasi narašča. Poročila navajajo, da po Gorenjskem ni večjih nalivov in da je davi ponekod vladalo še prav lepo vreme, zlasti v gornjem delu. Pri Črnučah je Sava narasla do opoldneva za 50 cm. Močno je narasel potok črnuščica. ki je prestopil že visoko škarpo, ki jo je nedavno zgradila banska uprava, ter je poplavil bližnje travnike in njive.
Tak je približen položaj do 14. ure. Bati se je hujšega, ker nepretrgano dežuje. Popoldne je začelo še silno grmeti, kar ob tem času druga leta ni običajno.
Strela je udarila v tramvaj
Med silnim grmenjem in treskanjem je danes ob 15. strela udarila v električni vod cestne železnice na Zaloški cesti. Strela je šla po žici do električnega motorja, kjer je prežgala vse varovalke. Tramvaj je bil zaradi tega za vožnjo nesposoben in so ga morali potegniti v remizo na popravilo. Voz je bil nabito poln potnikov, ki sprva sploh niso niti slutili, kaj se je zgodilo Prestopiti so morali v drugi voz. Promet je bil oviran pol ure.
Sneg na planinah
Nalivi so trajali neprestano 18 ur. Okoli 19. se je začelo polagoma jasniti. zlasti proti severu in jugozapadu Planine, ki so bile sprva še v megli, so se pokazale z novo snežno odejo. Proti večeru je pritisnil občuten mraz (7 stop. C) in se je bati, da
zjutraj nastopi po poljih in travnikih slana. Snežilo je tudi na Krimu in bližnjem Mokrecu Tudi Polhograjski Dolomiti so bili lahno zasneženi. Z Dolenjskega prihajajoči potniki so pripovedovali, da je okoli Grosuplja popoldne nekaj minut snežilo Sneg je bil moker in je kmalu izginil.
Železniški promet s presto* panjem v Hrušiei
Okrog 16. je zaradi silnega naliva mogočno narasli hudournik pri Hrušiei preplavil železniško progo in nanosil nanjo toliko kamenja, potrganega drevja in en-moza, da je bil redni železniški promet onemogočen in se je vršil na progi Jeseni-ce-Rateče s prestopanjem. Železniška direkcija je na progo takoj poslala del-ivce, ki so pričeli čistiti tir. Do večera ie bil zopet vpostavljen redni promet
Velike vode na Dolenjskem
Potnikom po Dolenjskem se nudi razgled po hudo narastlih vodah. Potoki so po večini že prestopili bregove. Močno je narasla Krka. Po travnikih ob železniški progi, zlasti okrog Radohove vasi pa stoje vsepovsod velika jezera. Vode glojejo na mnogih mestih tudi železniški nasip in morajo vlaki voziti zelo previdno.
Ves železniški promet je v ostalem popolnoma normalen, vlaki so prihajali v Ljubljano samo z neznatnimi zamudami.
J1ATA HAR1
življenje in konec najlepše žene Pariza in najopasnejše vohunke med svetovno vojno
Metro Goldvvvnfilm z nemškim dialogom
Dopolnilo Paramountov zvočni tednik
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13.
Predstave ob 4-, %8. in %10. uri
Elitni kino Matica
Teleton 2124
Nova tekstilna tvornica na vidiku
Škof j a Loka. 13. oktobra V bližini škofjeloške postaje namerava graditi neka tuja tvrdka večjo tekstilno tvornico. Pogajanja so že toliko napredovala, da se bodo pričela prva dela prihodnji teden in da bo dograjen prvi objekt še letos najkasneje do srede novembra. Postavila se bo že letos večja predilnica, ki se bo postopno izpopolnila še s tkalnico, be-lilnico in barvarno. Tvornica bo zaposlovala v začetku okoli 100, kasneje pa nad 300 delovnih moči.
Za tvorniški svet se bo kupila površina okoli 40.000 m2. Vsa pogajanja za nakup sveta in ostale priprave vodita g. Anton Hafner, župan občine Stare Loke, in notar g. Stevo Šink iz Škofje Loke. Z zaključitvi-jo pogodb se mora čakati, dokler se ne konstituirata nova občinska odbora v Skof-ji Loki in v Stari Loki. ker sta obe občini znatno zainteresirani na tem vprašanju. Od spoznavnosti novih občinskih odborov bo mnogo odvisno, ali bosta dobila Škofja Loka in njena okolica potrebno industrijo, za katero so sicer dani vsi pogoji, m ali bodo številni brezposelni prišli do dela :n kruha. V korist brezposelnih bi bilo želeti, da bi akcija potekla ugodno.
Žrtev fantovskega divjanja
Rogoznica, 13. oktobra
Pred dnevi se je skupina fantov iz Ro-goznice zbrala na cesti v Rogoznici ter prepevala Nedaleč proč pa je pela pred Ar-nuševo hišo druga skupina Prva skupina je mislila, da so tam fantje iz Brstja, do katerih gojijo rogozniški fantje že dalje časa sovraštvo, pa se je takoj domenila, da jih napade in pretepe. Planili so na dvorišče posestnika Vrabla Franca in se tam oborožili z ročicami in koli, nekdo pa še celo s palico iz železne vrvi. obteženo z železom. Ko so dospeli do druge skupine, je eden kar na lepem z vso močjo udaril s kolom po glavi Goloba Mirka, posestniškega sina iz Rogoznice. da se je ta s krvjo oblit sesedel nezavesten v obcestni jarek. Ostali pa so začeli po njem udrihati z vso silo. Naposled so se razbežali. pu-stivši Goloba vsega v krvi v jarku.
Nevarno ranjenega Goloba je nato naložil posestnik Arnuš na voz in ga odpeljal v Ptuj, kjer mu je zdravnik dr. Blanke nudil prvo pomoč.
Ko so bili fantje na begu je nekdo vrgel velik kamen na dvorišče kočarice Neže Vindiševe ter jo zadel v prsa, s čimer ji je prizadejal hude notranje poškodbe. Orožniki so ovadbi priložili velik kamen in pa iz železne vrvi spleteno palico. Fantje sicer priznavajo, da so sodelovali pri tepe-žu, vendar valijo krivdo drug na drugega.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-ianju, bledici, obolelosti žlez. izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo	otroci do-
bro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dr. Riboli obtožen 11 zločinov
Pred zagrebškim okrožnim sodiščem se je v četrtek pričela razprava proti prosiu-lemu advokatu dr. Josipu Riboli ju, ki je svojčas igral važno vlogo v zagrebški športni politiki, nato pa je zaradi raznih sleparij pobegnil v Italijo. Slednjič je bil iz Beljaka. kjer se je hotel izdati za emigranta in političnega mučenika, ekstradiran v Jugoslavijo. Državni pravdnik je dr. Ribolija obtožil zaradi 11 zločinov, med katerimi so sleparije, potvorbe in utaje. Celotna vsota, za katero je dr. Riboli oškodoval klnjente, se suče okrog 350 000 Din
O njegovih manipulacijah z vložnimi knjižicami in drugih sleparijah, ki so zdaj predmet precej obširne obtožnice, smo svojčas obširneje poročali. Dt. Riboli je takoj prvi dan zaslišanja delno priznal krivdo. Malo bolj neprijetna, kakor očitane sleparije, pa mu je menda delikatna primes, da je bil njegov beg v Italijo združen z ljubavno pustolovščino Dr. Riboli je bil zapustil svojo skrbno ženo in se podal s svojo ljubimko v Italijo na »sprehod«, s katerega ga je morala pritirati policija nazaj v Zagreb, pred varuhe postave, ki mu zdaj krojijo nagrado po paragrafih. Za razpravo seveda vlada v Zagrebu znatno zanimanje.
Ce na vožnjo z auto vsi zastonj so upi, pa za mal denar, fant, PALMA par si kupi
aU Mir P0DPETN I KI
Dobiš lih pri vsakem CevUarJu.
Jusosl. izdelek.
Doslej 1813 vpisov na univerzi
Alma mater Alexandrina je zopet oživela. Zadnje dni vlada na njenih tleh živo vrvenje. Starejši akademiki gredo radevo-Ije in požrtvovalno na delo, da vpeljejo novince v svetišče znanosti. Redno vpisovanje je bilo določeno od 25. septembra do 10. oktobra. Največji naval je bil zadnje dneve, od 5. do 10. oktobra. Do tega dne je bilo vpisanih 1813 akademikov na razne fakultete. Velik prirastek beleži letos medicinska fakulteta, na katero se je vpisalo že doslej 166 slušateljev. Poljaki, ki so bili lani vpisani, se še niso prijavili, ker imajo doma ovire zaradi potnih listov. Računati pa je, da bo prišlo v Ljubljano nad 30 Poljakov. Tudi nekateri Nemci iz rajha se zanimajo za ljubljansko univerzo. Doslej pa še niso prijavili svojega vpisa. Na teološko fakulteto se je vpisalo 163 slušateljev, na filozofsko 460, na juridično 551 in na tehnično 473 slušateljev.
Vpisovanje je bilo naknadno podaljšano do 20. oktobra. V tem času bo prišlo več slušateljev iz Dalmacije in drugih krajev države.
Velike težave dela akademikom šolnina. Rektorat je, vpoštevajoč socialne in gmotne prilike posameznih slušateljev, odredil, da se šolnina plačuje v treh obrokih in sicer I. ob vpisu, II. novembra in III. decembra t. 1. Kvestura je doslej na šolnini prejela 255.920 Din, največ 10. t. m., namreč 24.380 Din. Neki slušatelj iz Maribora in neka slušateljica sta plačala najvišjo šolnino, vsak po 1800 Din. Na kvesturi pa so bili tudi mučni incidenti. Sin upokojenega finančnega uradnika je moral plačati za šolnino 350 Din, poleg njega pa je stal sin ljubljanskega veletrgovca, ki je plačal prav isti znesek. To je prvega tako ogorčilo, d| je vzkliknil: »Protestiram. On se vozi v avtomobilu, jaz pa hodim v raztrganih čevljih!« Še zanimivejši je drugi primer. Na univerzo se je vpisal potomec bogate plemiške rodbine. Prinesel je dokaz od davčne uprave, da njegova mati ne plačuje nobenega davka. Bil je oproščen šolnine. Njegov brat je veleposestnik in graščak. Treba bo vsekakor revidirati zakon o šolnini.
Dva brata ustreljena v zidanici
Ptuj, 13. oktobra V četrtek popoldne sta popivala orata Lajk Anton in France, posestnikova sinova iz Lacigovcev, na vinc>radu pri Bra-slovčih, nedaleč od Polenšaka. Ko sta oila že nekoliko vinjena, sta okrog 19. odšla proti domu, mimogrede pa sta zavila še k botru, posestniku Martirtu Petku v Bra-slovčih, ki je bil prav tako v svoji zidanici. Prosila sta ga za kozarec vina. Petek jima ga je odklonil, ker je vedel, da se fanta rada med seboj prepirata in ker ju je videl pijana. Nastal je prepir in eden izmed obeh fantov je zagrabil kuhinjsko greblji-co, ter dvakrat udaril starega Petka. Nie-gov sin Lojze je prihitel v zidanico, ko ie slišal vpitje in se je zelo ustrašil. Nazadnje je v bojazni, da mu fanta ne bi ubila očeta, zgrabil revolver in oddal proti na-
padalcema na slejjo dva strela, ki pa sta Antona in Franceta oba zadela v spodnji del trebuha. Strela sta bila smrtna.
Oče in sin sta pustila brata Lajka v mlaki krvi, ljudje pa so poklicali orožnike iz Juršincev, ki so bili takoj v Petkovem vinogradu in so pol ure nato tudi aretirali očeta in sina, ki so ju našli že doma. Spočetka sta tajila dejanje, med potjo v ptujske zapore pa je Lojze priznal krivdo. O dogodku je bilo takoj obveščeno sodišče. Sodna komisija, v kateri so bili sodni pristav dr. Gorup, zdravnika dr. Vrečko in dr. Mrgole ter zapisnikar Božičko, je danes dopoldne ogledala zidanico, v kateri se je izvršil dvojni uboj, nato pa je v mrtvašnici na Polenšku obducirala obe trupli. Anton Lajk je bil star 30, France pa 38 let.
Ob jesenskem jezeru pri Planini
Pogrebni sprevod na čolnih: iz Laz peljejo na Planino krsto devetletnega dečka, Id je utoniL V ozadju hrib nad Windischgratzovim gradom, v ozadju Javornik
Laze, 11. oktobra.
Ni je kmalu vasi ne v bližnji ne v dalj-nji okolici, katere prebivalci bi bili tako složni med seboj, kakor so Lažani in Ja-kovičani. Sloga med njimi služi lahko za zgled vsem drugim krajem domovine. Zato pa dosegajo Lažani in Jakovičani pri enotnem nastopanju v vseh javnih vprašanjih uspehe, katerih bi v drugačnih okoliščinah niti pričakovati ne mogli. S trudom m z občudovanja vredno vzajemno požrtvovalnostjo so si zgradili lep Gasilski dom s prostorno dvorano za razne prireditve in s prostori. namenjenimi za dvorazredno osnovno šolo. Le-te je treba še dograditi, vendar glavno je, da so pod streho. Nato »o po težkih naporih dosegli s pomočjo poslanca logaškega sreza g. dr. Rapeta ustanovitev šole. Ta je za sedaj enorazrednica, razširila pa se bo, ko bodo urejeni šolski prostori v vrhnjih prostorih doma. v dvo-razrednico Šola je Lažanom in Jakoviča-nom vrlo potrebna posebno ob času poplave Planinske kotline, ko stoji voda po več tednov in je promet s trgom Planino mogoč le s čolni. Slednjič jim je z enotnim složnim in nepopustljivim nastopom uspelo, da je katastralna občina Laze priključena po novi ureditvi občin v naši banovini upravni občini Dolenji Logatec. Prej so spadale Laze z Jakovico pod občino Planino pri Rakeku.
Lažani in Jakovičani so pa z vedno se ponavljajočimi poplavami svojih polj hudo prizadeti. Pomladna povodenj jim je uničila posevke, sedanja jim je uničila pridelke junijske setve.
Velika Planjnska kotlina je danes še vsa pod vodo, ki pa je padla približno že za pol drug meter. Ta kotlina je tako rekoč drugo presihajoče notranjsko jezero, ki po svojem obsegu ne zaostaja dosti za površino Cerkniškega jezera. Pogled na to jezero je s katere si bodi strani, zlasti pa od Laz in Jakovice veličasten. Laze in Jakovi-oa sta polotok v njem. Ako bi bilo jezero
stalno, bi bil ta del Notranjske ena izmed najkrasnejših pokrajin Slovenije, sicer pa je Planinska kotlina z Uncem lepa tudi brez vode. Povodenj je nastala, ker požiralnik Unca pod Garčarevcem ob državni cesti ne more hitro požirati ogromnih vodnih mas, ki so zalile kotlino. Unec je narasel 9.75 m nad normalo. Vode so se dvigale silno hitro. Menijo, da vpliva na. nagel porast vode regulacija Pivke v Postojnski jami, zaradi česar Pivka hitreje odteka na našo stran. Pod vodo je vsa širna ravan od invanjeselske višine do trga Planine in Babno polje do Garčarevca.
Promet s Planino in drug;mi kraji se vr§i s čolni, dokler stoji vodi. S čolni prepe-Ijavajo tudi mrtve na pokopališče na Planini. 28. septembra so prepeljan s čolnom krsto Kermavnerjevega fantiča, k" je v La-zah utonil, v nedeljo 8. t m pa so prepeljali v Planino pogrebce s krsto najstarejšega Lažana, 951etnega Jerneja Urbasa. Na zadnji poti ga je spremljal 851etni, že kaj krepki brat. Na tak čoin gre 20 do 30 ljudi. Veslajo štirje. Pač neobičajna zadnja pot!...
V političnem pogledu so Lažani in Jakovičani s svojo najstarejšo krajevno organizacijo v ponos tako dolenjelogaški občini, kakor tudi logaški sreski organizaciji. V nedeljo sta bila tukaj kar dva shoda. Naši so zborovali ob veliki udeležbi pri Komovcu, nasprotnik; pa pri Petkovšku. Našega zbora se je udeležil poleg predsednika dolenjelogaške občine g Tršarja Gregorja kot nosilca naše liste poslanec g. dr. Rape, shoda pri Petkovšku pa g. Maček Jakob iz Dolenjega Logatca kot nosilec druge kandidatne lisre. Shoda pri Petkovšku se je udelžilo 9 volilcev iz Laz in Jakovice. ki niso naši. dalje 5 naših, dasi je bil dostop le proti vabilu, in 11 Dolenjelogatča-nov. Od 127 volilcev iz Laz in Jakovice smo ostali odločen' vs' v nedeljo glasoval za našega priljubljenega Grego Tršarja. Le drug nam županil ne bol
Zadnji dnevi volilne borbe
Velik shod JNS v Kranju
V	četrtek zvečer ee je vršil v natlačena polni dvorani Narodnega doma v Kranja volilni 9hod JNS, kateremu je poleg nosilca liste župana gosp. C. Pirca prisostvoval tudi minister gosp. dr. Kramer. Na shodu je gosp. župan v obširnem govoru poročal o dosedanjih U9pehib občinskega gospodarstva in o svojem delovnem programu, minister dr. Kramer pa je podal sijajno karakteristiko značaja predstoječih volitev. O obeh govorih je obširno poročal že »Slov. Narod«. Z največjo pozornostjo in opetova-nim burnim pritrjevanjem so volilci poslušali tudi izvajanja gosp. ministra o značaju obeh v Kranju vloženih list. Ta del govora je izšel v »Slov. Narodu« deloma nerazumljiv, ker ga kvarijo tiskovne napake in netočnosti. Zato ga ponovno prinašamo. Gosp. minister je izvajal med drugim:
V	kranjskem srezu 60 razmere od nekdaj jako težavne. Naši nacionalni delavci so tu vedno vršili z občudovanja vredno požrtvovalnostjo svojo dolžnost in za ves srez je bil Kranj osrednje ognjišče nacijonaine^ misli. Tu je vladal mir, od hi je bilo čutiti le eno enotno voljo, ono solidarnost kranjskega meščanstva od delavca do ne vem kakšnega gospoda, ki je dajala našim političnim delavcem zgled po vsi deželi. In zato z V9emi nacijonalnimi delavci bolestno občutim, da je v dobi, ko je treba postaviti enotno disciplinirano armado, ko bi Kranj moral dajati zgled ostalim delom sreza, da je nastal notranji konflikt in se je poleg liste naše stranke, kateri na čelu stoji velezaslužni g. župan Ciril Pire, postavila še draga. Ali je bil temu povod nezadovoljnost z dosedanjim občinskim gospodarstvom ali nezadovoljnost z dosedanjim županom? Ko sem jih sam vprašal, so izražali največje zaupanje v županovo delo (ovacije gosp. Pircu) in polno priznanje uspeha občinskega gospodarstva pod vodstvom gosp. Pirca. Nacionalna stvar razlog ne more biti, saj ne dvomimo v nacionalno zavest gospodov, ki so se izneverili disciplini stranke. Torej pridobivanje dosedanjih nasprotnikov? Te bi v Kranju mogel skoro šteti na prste. Razlogov torej zaman iščem in tu se postavlja vprašanje naše strankine discipline.
Naravno, da so državne oblasti kot take napram obema listama strogo nevtralne »n objektivne in ne silijo nobenega državnega uslužbenca, da se odloči na eno ali drugo 9tran. V tem oziru nam tiskana »Brzojavka« ne pove nič novega. Gg. Šemrov in Fock sta bila v Beogradu in ker ju gosp. predsednik vlade ni mogel sprejeti, sem jima iaz sam v njegovem imenu to sporočil. Kar pa stoji na drugem letaku, to 60 fantazije.
Avtorji so letak, kakor čujem, nocoj vzeli iz prometa. Rad bi verjel, da zaradi tega, ker so se iDak odločili, da ne ostane natiskana neresnica, da je naša stranka proglasila njihovo listo kot listo JNS. Niti gosp. dr. Šemrov niti gosp. Fock v Beogradu nista prijavila svoje liste kot listo naše stranke, niti predsednika stranke niti meni kot generalnemu sekretarju. Oba sta le zahtevala »enakopravnost«, češ, da zastopniki naše liste silijo državne uslužbence, da morajo glasovati za listo gosp. Pirca. Bojim pa se. da je bil letak preklican iz drugega razloga: ker je večina kandidatov in podpisnikov liste od gosp. Šemrova zahtevala, da se jih ne proglaša kot pobornike fronte Jugoslovenske nacionalne stranke. (Burno pritrjevanje.) Prav veselilo bi me, če bi ne bilo tako. Iz vsega pa 9ledi, da je lista JNS ca mesto Kranj proglašena od naše organizacije in potrjena od Glavnega odbora JNS edino le lista župana Pirca. (Ovacije gosp. Pircu.) Upam, da se bo konflikt, ki je izšel iz naših vrst, poravnal, sicer bodo nastale še večje škode. Obžalujem, da so odlični naši možje prelomili prvo dolžnost organiziranih članov, disciplino, a z vami vred bi vse oprostil in vsi mi bi vse pozabili, da se v zadniem hipu še eke-sejo in svojo listo prefkličeio, (Tako ie!) ter tako vzpostavijo enotnost našega Kranja,
Minister dr. Kramer v Tržiču in Kovor ju
Tržič, 12. oktobra.
Danes zvečer se je vršil v prostorih restavracije »Lončar« lepo uspeli sestanek zaupnikov JNS, katerega se je udeležil tudi g. minster dr. Kramer. Sestanek je otvoril g. župan Globočnik, ki je pozdravil številne prisotne ter nato naprosil gosp. ministra dr. Kramerja, da poroča o občinskih volitvah in političnem položaju. G. minister je v skoro enournem govoru orisal pomen sedanjih občinskih volitev ter bil med svojimi izvajanji ponovno prekinjen z odobravanjem navzočih pristašev in prijateljev JNS, ki so napolnili vse restavracijske prostore. S posebnim zadovoljstvom so sprejeli zborovalci izjavo g. ministra dr. Kramerja, da bo vlada z vsemi sredstvi zatrla v kali vsak poskus terorja od strani punktašev, ki so grozili zavednim narodnim ljudem z bojkotom, odnosno poskušali zlomiti njihovo narodno zavest z izrabljanjem njihove finančne odvisnosti od gospodarskih organizacij, ki so v rokah punktašev.
Za ministrom dr. Kramerjem je razvil svoj delovni program nasilec liste župan g. Globočnik, ki je tudi pojasnil zboroval-cem potek pogajanj za kompromisno listo, ki pa so se razbila zaradi zagrizenosti punktašev iz nerazumljivega nastopanja levičarskih socijalistov, ki so sestavili sedaj v objemu s punktaši protirežimsk^ listo. Med gevorom g. župana so priredili zborovalci prisrčne ovacije banskemu svetniku in podžupanu g. Snoju, ki ni pomišljal niti za trenutek kot socijalist podpreti nacijonalno fronto, da ostane Tržič tudi v bodoče v rokah branilcev narodnega in državnega edinstva ter da se razvije v občini režim narodne solidarnosti.
Po govoru g. župana Globočnika se je vršila debata o raznih perečih gospodarskih vprašanjih, pri katerih je dajal g. minister potrebna pojasnila.
Nekaj minut po 20. uri je zaključil g. župan lepo uspeli sestanek s pozivom na vse navzoče, da zastavijo vse svoje sile za kar najlepšo zmago nacijonalne liste v Tržiču.
Kovor, 12. oktobra.
Na poti iz Tržiča v Kranj se je ustavil g. minister dr. Kramer tudi v Kovom, kjer se je vršil ravno sestanek taJnošnje občinske organizacije JNS, na katerem je poročal g. narodni poslanec Ivan Lončar
o občinskih volitvah. Zbrani možje ln fantje so g. ministra prisrčno pozdravili ter ga naprosili, naj jim spregovori par besedi o politični situaciji. G. minister se je prošnji rade volje odzval. V kratkem govoru in očrtal pomen sedanjih občinskih volitev, za kar se mu je iskreno zahvalil predsednik občinske organizacije JNS g Meršol Ivan, ki je obljubil, da bodo naci-jonalni Kovorčani storili vse, da zmaga lista JNS z nosilcem g. Jankom Golmajer-jem.
V Bohinjski Bistrici
je oficijelna lista JNS lista g. Franca Žmi-teka, trgovca v Boh. Bistrici in predsednika krajevne organizacije JNS.
Sreskim in občinskim organizacijam JNS
I.	Radio Ljubljana bo oddajal poročila o poteku volitev dne 15. oktobra ob 10., 11., 12., 13., 15., 16. in 17. uri, v večernih ur&h pa poročila o rezultatu volitev. Namestite radio-zvečnike na vseh javnih prostorih.
II.	Banovinsko tajništvo posluje danes, v soboto, neprekinjeno od 8. zjutraj do 21. in jutri v nedeljo od 7. zjutraj dalje. Telefon interurban je 34—99.
III.	Glede poročanja o poteku volitev na dan volitev, kakor tudi glede poročanja o rezultatu se ravnajte točno po navodilih naših okrožnic.
Banovinsko tajništvo JNS
Vič pri Ljubljani
Punktaška surovost se zlasti junaško kaže v viški občini, kjer se noč za nočjo dogajajo grdi izpadi z oškodovanjem tuje lastnine, pa tudi z ogražanjem življenja. Nedavno so zlikovci umazali hišo župana Petrovčiča z izzivalnimi napisi. Pravcati atentat so izvršili že naslednjo noč, od četrtka na petek. Okrog 23. ure sta priletela v stanovanje uglednega javnega delavca na Glincah dva kamna, o Jnosno dva betonska odrobka. Prizadetemu leži žena v bolnici, a to je vsa sreča, saj bi jo sicer ostri koničasti betonski odrobek, ki je padel z vso močjo na njeno posteljo, gotovo ubil. Tem večja je nesramnost atentatorjev, da nimajo obzirnosti niti ob dejstvu, da sta v isti sobi spala dva otroka. Naj vedo napadalci, da jim vse take podlosti ne bodo pripomogle do uspeha. Kdor se z ogražanjem življenja bori za svojo stvar, je navaden zločinec. In z zločinci bomo pred vsem temeljito obračunali!
Notranjci in občinske volitve
Narod ob meji je že ponovno pokazal svojo neomajno zvestobo do kralja in domovine. Ponovno je že obmejno prebivalstvo dokumentfralo svojo jugoslovensko zavest in odločno zavrnilo hujskanje onih ljudi, ki hočejo vedno le v kalnem ribariti. Vse one črne sile, ki so noč in dan na delu, bodo 15. t. m imele ponovno priliko čuti odločno besedo našega Notranjca, ker bodo 15. t. m. vsi Notranjci glasovali za liste jugoslovenske nacionalne stranke, odnosno za one kompromisne liste, kjer so nam bivši nasprotniki ponudili roko, da se pomirimo in složno gospodarimo v svojo in narodno korist.
Nosilci list JNS so: za Žiri Primožič Fran, privatni uradnik v Žireh; za Rovte Merlak Anton, posestnik v Rovtah; za Dolenji Logatec Tršar Gregor, industnjec v Dolenjem Logatcu; za Gorenji Logatec Pupis Miroslav, posestnik in trgovec v Gorenjem Logatcu; za Planino Blažon Josip, posestnik v Planini: za Rakek Tavčar Franjo, špediter na Rakeku; za Cerknico Werli Anton, posestnik v Cerknici; za Stari trg Primšar Anton, posestnik v
Knežji vasi.	_
Nosilci kompromisnih list so: za Loz: Skrbeč Franjo, krojač v Ložu; za Bloke Jožko Rudolf, posestnik na Blokah; za Begunje Meden Tone, posestnik v Begunjah; za Hotedršico Turk Josip, posestnik v Hotedršici.
Vsi volilci 15. t m. na plan in glasujte za gornje naše može, ki nam jamčijo za uspešno gospodarsko delo in za brezkompromisno jugoslovensko politiko.
Rudarsko delavstvo in občinske volitve
Iz Trbovelj nam pišejo:
Veliko zanimanje, ki ga kaže rudarsko delavstvo za občinske volitve, dokazuje, da se naše delovno ljudstvo v rudarskih revirjih čedalje bolj zaveda ogromnega pomena, ki ga imajo občine v socialnem in v gospodarskem pogledu za naše delavstvo to delovno ljudstvo vobče.
Zanimivo je mnenje o pomenu občinskih volitev, ki smo ga te dni slišali od nekega starega, v trpljenju in delu preizkušenega in osivelega rudarja. Prišel sem, tako je rekel, iz westfalskih rudnikov že pred vojno, ker me je srce preveč vleklo v domovino. Takrat je bilo v rudarskih revirjih življenje sicer mnogo veselejše in živahnejše, kakor je danes v tej krizi, toda delavstvo ni imelo nobene svobode pod avstrijsko oblastjo. Tudi v občinah so tedaj vladali le posestniki in delavec ni imel no-
Leta so tekla, pretrpeli smo tudi svetovno vojno. Doživeli smo težko pričakovano narodno svobodo v svoji lastni državi, veliki Jugoslaviji. Popolna politična enakopravnost je tudi občine izročila v roke delovnemu ljudstvu.
Rudarsko delavstvo je v preteklosti poslalo na upravo občine zastopnike raznih socialnih nazorov. Kako so upravljali občino in kako gospodarili z občinskim premoženjem, to ve naše delovno ljudstvo predobro, zato ne bom posebej razlagal, kaj vse se je storilo in kaj bi se lahko storilo, pa se ni. Le eno moram pribiti, da so vsi ti krmilarji. ki jim je delovno ljudstvo poverilo upravo naše velike občine, niso toliko storili v socialnem pogledu, kakor bi lahko, če bi izvajali svoj vedno hvalisani socialni program. Največja pogreška vseh teh ljudi pa je bila, da so delali in upravljali brez določenega načrta, zato ni čuda, da so napravili mnogo dolga, ki še danes težko obremenjuje občinske proračune,
dastravno se je že zelo znižal po zaslugi nacionalnih upravnih odborov, ki so pozneje prevzeli občino.
Iz tega se torej vidi, da se delovnemu ljudstvu rudarskih revirjev pri občinskih volitvah ne bo težko odločiti, komu bo dalo svoje zaupanje in koga bo poslalo na občino, da zastopa njegove gospodarske in sociatae interese. Naše delovno ljudstvo osobito pa naše marljivo in mirno rudarsko delavstvo noče več prepirov, noče razdorov, intrig in spletk, marveč hoče vzajemnega in solidarnega delovanja za socialni napredek ta gospodarski prospeh vsega prebivalstva trboveljske občine.
Tako stari rudar! Uverjeni smo, da ga bo naše delovno ljudstvo pravilno razumelo in da bo pri volitvah volilo nove ljudi in nove metode socialnega gospodarstva, ld jih bo izvajala Jugoslovenska gospodarska dela vska lista.
Celje - okolica
Pri nedeljskih občinskih volitvah v celjski okoliški občini glasujejo volilci posameznih vasi po sledečem redu:
I.	Volišče Breg (posvetovalnica občinskega urada na Bregu): Breg, Lisce, Miklavški hrib, Polule, Košnica, Zavodna s cesto na grad in hribom sv. Jožefa, Zagrad in Pe-čovnik.
II.	Volišče Lava (hiša g. Naprudnika prej Karlovšek, Lava št. 4): Lava. Ostrožno, Medlog, Dobrova, Lokrovec, Babno, Ložnica In Lopata.
Volišče Gaberje (občinska hiša — dečja stanica): Spodnja Hudinja, Zgornja Hudi-nja in Gaberje z vsemi ulicami.
Volilne pisarne so: za volišče I na Bregu v gostilni »Na škarpi«, za volišče II na Lavi v pisarni stavbenika g. Vinka Kukov-ca, za volišče Tli v Gaberju v gostilni go-sooda Leskovška (nasproti občinske hiše). Volilce pozivamo, da se pred glasovanjem javijo v označenih pristojnih pisarnah in po glasovanju poročajo v pisarni o izvršenem volilnem aktu.
Komaj so se pojavili lepaki s kandidatno listo JNS, ki je edina v državi priznana politična stranka, so se spravili nad nje brezvestni demagogi iz punktaških vrst ter jih trgajo in uničujejo na vse mogoče načine. Njihova onemogla jeza bo ostala omejena na uničevanje papirja in bo le pripomogla, da bodo vsi razsodni volilci v nedeljo brez izjeme glasovali za kandidatno listo nosilca župana Vinka Kukovca. Prebivalstvo pozivamo, da prijavi vsakega uničevalca lepakov brez zamude policiji, odnosno orožništvu, da prejme za svoje
delo zasluženo nagrado pri oblasti. *
»Jutro« je že poročalo, da se ljudje, ki so bili zapeljani ali prisiljeni h kandidaturam na punktaških listah, sedaj, ko se jim ni več treba bati punktaškega terorja, po vrsti preklicujejo kandidature. Enako se godi tudi listi g. Plankarja v celjski okoliški občini. Zadnje dni so preklicali kandidature na tej listi trije volilci. Eden med njimi je podpisati listo, ker je bil prepričan, da gre za listo JNS, dočim druiga dva (gg. Franc Tratnik iz Zagrada ta Franc Pačnik iz Gaber ja) izjavljata, da Plankarjeve liste sploh nista nikdar podpisala ta da sta torej njuna podpisa ponarejena.
Dobova pri Brežicah
Iz Dobove pri Brežicah nam pišejo, da je bila v »Jutru« objavljena za dobovsko občino le ena kandidatna lista, da pa sta vloženi v resnici dve. Nosilec liste, ki pomotoma v »Jutru« ni bila objavljena, je g. Miha Kovačič, trgovec ta posestnik v Dobo vi.
Rajhenburg — Senovo
Zadnje dni je volilna borba v naši občini vedno bolj živahna. — Na dan sejma, v torek, je g. župnik Tratnik ves dan delil listke za nosilca punktaške liste. — Značilna je izjava g. Tratnika v nedeljo dopoldne v Rajhenburgu, da ne gre za imena nosilcev, ampak za to, da se pokaže, kaj so bili ta kaj še bodo izvedli (namreč punktaši). S tem je g. Tratnik samega sebe pobijal, ker je poprej govoril o gospodarski listi. Nazadnje je pa prišel le jasno z barvo na dan. In to je dobro!
Zloraba vere je kazniva
Paragraf 400 kazenskega zakona se
gJaSi •
»Verski predstavniki, ki uporabljajo v strankarske namene svojo duhovno oblast po verskih molilnicah ali s^ sestavki verskega značaja ali drugače v izvrševanju svoje poklicne dolžnosti, se kaznujejo z zaporom do dveh let ali v denarju.«
Državno tožilstvo mora po službeni dolžnosti na osnovi tega paragrafa po kazenskem zakonu obtožiti vsakega duhovnika, o katerem izve, da je v cerkvi ali drugače v izvrševanju svojega poklica (pri pridigi, spovedi, podeljevanju zakramentov itd.) vršil strankarsko-po-litično agitacijo.
Pater na kandidatni listi
Stična na Dolenjskem, 11. oktobra.
Začudeno presenečenje je prevzelo volilce naše nove občine, ko je potrjena kandidatna lista prinesla na sedmem mestu ime znanega patra iz stiškega samostana. Sveta čustva, ki naj povišujejo božji službi posvečene očete cisterciance so potem-nela. Resnični človek z vsemi skušnjavami slabostmi in zmotami je stopil med volilce. Ni več nad njimi, med njimi si je izbral odborniško mesto.
Čuvar najčistejših svetinj naj postane prav navaden občinski odbornik.
Da se samostanski očetje popolnoma posvete z dušo in telesom nadnaravnemu duhovnemu poklicu, so se morali odpovedati vsemu posvetnemu življenju in obljubiti strogo in dosmrtno pokorščino božjim ukazom. V inventar posvetnih pravic in dolžnosti spada na prvo mesto volilna pravda. Kaj bolj užiga strasti in slabosti, kakor volilna borba?
Bistvo volitev je svobodna odločitev. Ali torej more izvrševati volilno pravico oseba, ki se je odpovedala svobodnemu odločanju za celo življenje? Na to vprašanje bi radi slišali odgovora naše javnosti in zakonodavca!
Gasilcem!
Na osnovi zakona o občinah bodo v nedeljo 15. t. m. v vseh podeželskih občinah dravske banovine volitve v občinske zastope. Dasi naj bi bila občina po svojem, v zakonu ji prisojenem delokrogu zgolj torišče kulturnega, gospodarskega in socialnega dela in bi se zaradi tega tudi volilna borba morala razvijati samo po označenih vidikih, so vendar izvestni krogi smatrali za potrebno, da vsilijo tudi tem volitvam izrazito poli-tično-strankarsko obeležje. Način in oblika volilne agitacije, ki so jo pri tej priliki razvili, volilne parole, ki so jih vrgli med ljudstvo, očitujejo jasno njihove namene, stremeče za tem, da se med narodom znova zanetijo strankarske strasti in se ponovno ustvari ono pogubno ozračje verske nestrpnosti in plemenskega separatizma, ki je že enkrat resno ogrožalo osnove našega državnega obstoja.
V nasprotju z intencijami kraljevske vlade je našemu ljudstvu brez potrebe spet vsiljena borba med dvema taboroma: za ali pa proti idejam manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1. 1929., na katere se naslanja politika, ki jo izvaja kraljevska vlada. Če že mora biti
Opozorilo za volitve v Delavsko zbornico
V soboto 14. t. m. poteče rok za zahtevan je glasovnic za pismeno glasovanje v Delavsko zbornico. Pismeno glasujejo vsi oni, ki delajo v kraju, kjer ni rednega volišča, in vsi oni, ld delajo v kraju, ki je 5 km oddaljen od rednega volišča. Glasovnice se zahtevajo lahko kolektivno na po-lah, katere je razposlal glavni akcijski odbor nacionalnih organizacij vsem organizacijam NSZ, Zveze društev privatnih nameščencev in JNS. Vse navedene organizacije in vse volilce nujno naprošamo, da takoj zahtevajo glasovnice za vse one volilce, ld imajo pravico do pismene volitve. Opozorite vse volilce, da poteče 14. t. m. rok za zahtevan je glasovnic. Zahteve za glasovnice morajo biti oddane na pošto najpozneje 14. t. m., ker se na zahteve, ki bodo pozneje oddane na pošto, glavni volilni odbor ne bo oziral in taki volilci izgubijo volilno pravico.
Pazite torej: v soboto 14. t. m. Je zadnji dan za zahtevan je glasovnic za pismeno volitev v Delavsko zbornico. Glavni akcijski odbor nacionalnih list za volitve v Delavsko zbornico
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani, odsek trgovskih so-trudnikov, sklicuje za soboto 14. t. m. ob 20. zaupniški sestanek v dvorani OUZD. Prosimo vse zaupnike, da se sestanka gotovo udeleže. — Glavni akcijski odbor.
Sestanek zaupnikov in prijateljev list nacionalnega delavstva, in nameščenstva bo v torek 17. t. m. ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Vabljeni so vsi organizirani člani ta prijatelji JNS, NSZ in Zveze društev privatnih nameščencev. Na sestanku bodo poročali gg. Juvan, Kosem, Kra-vos, Zemljič in drugi o važnih vprašanjih socialnega ta gospodarskega značaja, ki zanimajo delavstvo ta nameščenstvo.
Kdor ni z nami,
je proti nam!
Obrtniški naraščaj se sprejema v svoj dom
Ljubljana, 12. oktobra
Obrtniški vajenski dom je otvorjen. Ustanovljen je bil na iniciativo obrtniških krogov z vsestransko podporo državnih oblastev in drugih ustanov. Njegov namen je, nuditi gojencem vajencem dobro in izdatno hrano, podkrepiti jih moralno in jih vzgojiti v ljubezni do naroda in države. Gojencem se bo nudila prilika z raznimi strokovnimi in poučnimi tečaji izpopolnjevati svoje znanje. Odtegnjeni bodo cesti in njenim nevarnostim in preskrbljeni v svoji učnd dobi z dobrim in prijetnim domom, ki jim naj nadomešča moralno in vzgojno svojo domačo hišo. Ko bodo odhajali ti gojenci iz zavoda, bodo imeli prijetno zavest, da so pridobili poleg svoje strokovne sposobnosti tudi v splošni izobrazbi, ki jih bo usposabljala za novo, boljše življenje, kajti le v izobrazbi posameznika je naša bodočnost in napredek obrtno-rokodelskega stanu.
Dom je namenjen predvsem obrtni mladini. Sprejmejo se pa tudi vajenci in va-jenke brez ozira na stroko. Ta ustanova je prva te vrste pri nas in podobnih zavodov še nimamo. Uprava sprejema vajence in vajenke v zavod pod naslednjimi pogoji: dopolnjeno 14. leto in z uspehom dovršeni osmi razred osnovne šole ali pa dva razreda srednje ali meščanske šole. Biti mora moralno neoporečen in telesno sposoben za izbrani poklic. Učno mesto (mojstra) si mora oskrbeti vajenec sam, po dovršeni organizaciji uprave pa bo uprava po želji preskrbovala tudi vajenska mesta. Oskrbnina znaša za gojenca predvidoma mesečnih 500 Din, plačuje se v gotovini mesečno v naprej, po posebnem dogovoru tudi lahko v živilih; socialno šibkim — kar mora biti uradno ugotovljeno — se priporoča, da navedejo v prošnji za sprejem znesek, koliko bi mogli prispevati mesečno starši ali varuhi. Primanjkljaj bo eventualno plačala kaka ustanova ah oblast. Brezplačna mesta se bodo mogla podeljevati siromašnim in pridnim vajencem šele, ko si zavod zasigura krepak obstoj. Vsak gojenec mora prinesti s seboj vsaj dve garnituri perila, dve obleki (eno delovno in eno boljšo), obutev in rekvizite za čiščenje obleke in čevljev. Popravila obutve, obleke itd. lahko preskrbi zavod na stroške vajenca. Prošnji je treba priložiti rojstni m krstni list, domovnico, šolsko spričevalo oziroma odpustnico, zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno sposoben za izbrani poklic in spričevalo o nravstvenem vedenju. Dalje mora prosilec podpisati reverz, da je pripravljen preskrbovati gojenca z obleko, perilom in obu valom za čas učenja in da je pogoje za sprejem prečital in jih brez ugovora sprejme. Ubožni prosilci morajo poleg te^ se priložiti uradno potrjeno listino o dražin skih. gmotnih, pridobitnih in zdravst^nb razmerah. Če je prosilec nedoletnika inva-
borba med tema dvema ideologijama,
potem je dolžnost vseh zavednih državljanov, katerim priznava zakon volilno pravico, da pripomorejo s svojimi glasovi naši državni politiki, zasnovani na široki jugoslovenski ideji in enakopravnosti vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, do čim popolnejše zmage. Zlasti pa je to dolžnost jugoslovenskih gasilcev, ki so bili in bodo nosilci in iskreni pobor-niki vseh stremljenj, ki vodijo h konsolidaciji, okrepitvi in napredku države.
Jugoslovenska gasilska zveza kot izrazita narodna in patriotična organizacija poziva vse svoje člane, da se pravilno ocenjujoč važnost in pomen občinskih volitev 15. t. m. polnoštevilno oddolžijo svoji državljanski dolžnosti. Kot en mož bomo tega dne stopili na volišča in tam jasno in glasno poklonili svoje zaupanje osebam, ki hočejo v okviru manifesta Nj. Vel. kralja na čelu naših občin sodelovati pri nadaljnjem delu za srečnejšo in lepšo bodočnost kraljevine Jugoslavije.
Na pomoč!
Ljubljana, dne 12. oktobra 1933. Jugoslovenska gasilska zveza Ljubljana
lid, naj priloži potrdilo, da sprejema invalidnino in koliko (lahko se priloži odre-zek čekovne nakaznice). Vsak gojenec se mora podvreči disciplini in hišnemu redu zavoda, ki temelji na demokratičnih in strogo vzgojnih načelih.
Zavod je začel polno poslovati 1. oktobra in naj se vse prošnje in vloge naslovijo na upravo Obrtniško vajenskega doma v Ljubljani, Lipičeva ulica 2.
Spomin na brate v Korotanu
Ljubljana, 13. oktobra
Letos je 10. oktobra poteklo 13. leto od onega dne, ko je tujec ugrabil najlepši kos jugoslovenske zemlje. Najboljše naključje pa je hotelo, da so se Koroške spomnili nadvse lepo tisti, katerih srca in duše so v našem Primorju.
Agilno društvo »Tabor« je priredilo snoči dve zanimivi predavanji o zemlji Gospe svete, o našem ljudstvu na njej ter o njegovem trpljenju in potujčevanju. Dvorana kemijske predavalnice na realki je bila nabito polna. Zlasti v velikem številu se je odzvala naša emigrantska mladina, ki je ob podobnih prilikah vselej na mestu. Zastopanih je pa bilo tudi precejšnje število javnih korporacij — tako je bil večer res vreden spominske obletnice.
Prireditev je otvoril predsednik društva »Tabor« g. Saša Strekelj. Po kratkem zahvalnem in pozdravnem nagovoru je dal besedo tajniku Kluba koroških Slovencev, ki je v stvarnem orisu prikazal razvoj in sedanje stanje germanizacije na Koroškem. Ta njegov prikaz, plod vzornega dela, je številno občinstvo spremljalo z živim zanimanjem. Po njegovih podatkih živi zdaj na Koroškem 90.000 Slovencev, od katerih jih je pa le še 40.000, ki se zavedajo, da so Slovenci. To porazno sliko potuj čevan j a našega ljudstva je lepo podprl s kratkim zgodovinskim pregledom, kako so se Slovenci v davnih časih naseljevali na koren ški zemlji in kako se je pričela tamkaj germanizacija. S spominom na nesrečno potekanje plebiscita je g. predavatelj, živahno aplavdiran, svoja tehtna izvajanja zaključil s pomembnimi besedami, ki jih je izrekel minister Jovanovič kot delegat naše države ob rezultatu plebiscita: »Jugoslavija ne bo Koroške nikoli pozabila!«
Drugi predavatelj, predsednik Kluba koroških Slovencev je v uvodu svojega govora naglasil, da 10. oktober ni zato, da bi se ga le spominjali, ampak da leto za letom opozarjamo naše rojake v Jugoslaviji, naj ne pozabijo Koroške. Zatem je govoril o posvetnem in cerkvenem življenju Korošcev. Cerkev je bila pred plebiscitom z našim ljudstvom. Po plebiscitu so pa naši svečeniki bili izgnani. Na njihovo mesto so prišli duhovniki iz Nemčije — brez znanja slovenščine, za katero niso pokazali niti najmanjšega zanimanja, dasi so to obljubili na kar se da svečan nacm...
Oba predavatelja sta žela viharno odobravanje. Predsednik g. Saša Štrekelj se je ob zaključnem govoru obema toplo zahvalil.	__
Savinja rapidno narašča
Celje, 13. oktobra
Deževje, ki se je sinoči spet pričelo in trajalo danes ves dan, je povzročilo, d« je Savinja že tretjič nevarno narastla. Do 20. ure je narastla za 2.30 m nad normalo in še vedno narašča. Voda sega že do mestnega parka ter polagoma zaliva levi breg ob Masarykovem nabrežju pod Starim gradom. Ob 19. je dež ponehal. Ker pa je okrog 18. ure prispelo poročilo, da se je nad Zadrečko dolino utrgal oblak, je pričakovati, da bo voda naraščala približno še do 21. ure. Nevarnost novih poplav je zelo velika, ker je struga pod Starim gradom zasuta z velikimi množinami gramoza, tako da voda ne more normalno odte~ kati.
Lep uspeh kitajskega sejanja pšenice .
Hrastnik, 13. oktobra O sejanju pšenice na kitajski način je »Jutro« že mnogo pisalo. Zdaj je poslal piscu teh vrst oskrbnik g. Obermajer ia Hrastnika, ki se peča s sejanjem pšenice na kitajski način, naslednje zanimive podatke o uspehu:
Na površini 356 m1 je posejal 2 1 pšenice, pridelal je je pa 90 kg. Navadno se pridela pri nas na taki površini le 55 kj pšenice. Bilke so zrasle pri sejanju na kitajski način prav tako visoko, kakor pri navadnem načinu, pač pa so pri kitajskem načinu debelejše, in sicer dosežejo debelost svinčnika. Iz en^a zrna pšenice je poonalo 14 do 18 bili
Ta način sejanja se pri nas torej prav lepo obnese. Zato ga je priporočati posebno malim posestnikom in kočarjem, ki imajo malo zemlje, a morda dovolj delovni!1 ljudi.
Domače vesti
♦	Plemenit dar Nj. Vel. kralja poplavljen-cem dravske ba .ovine. Kr. banska uprava je prejela danes obvestilo, da ji je po Narodni banki nakazan znesek 100.000 D'u, ki ga je blagovolil pokloniti Nj. Vel. kra j za poplavljence v dravski banovini. Ban g. dr. Marušič je ta velikodušni dar našega vladarja preodkazal Pomožnemu odboru za poplavljence. Obenem je v svojem imenu celotnega prebivalstva ter pomožnega odbora poslaJ Nj. Vel. kralju toplo zahvalo za Njegovo očetovsko skrb in p.e-menitost.
♦	Novi kapetani I. stopnje. Službeni vojni list objavlja: V čin kapetana I. razreda so napredovali: artiljerijska kapetan* •II. za generalštabne posle Proseoi Milan in Peterlin Ernest; peš. kapetan II. Sir-
n;tk Vladimir; artiljerijski kapetani II. jvajger Anton, Makovic Maksimiljan; konjeniški kapetan II. Pire Stanislav in lo-talski kapetan II. Marko Konrad. Vsi U častniki so iz 48. razreda nižje šole vojne akademije, to je bil drugi razred po vojn.. Ta mali kader naših domačinov je v vsakem pogledu odličen, kajti od teh sta že dva generalštabna častnika (Peterlin ia Prosen), trije so pa končali višjo šolo voi ne akademije (Švajger, Makovic in Sir nik) in od teh je eden tudi v generalštab-ni pripravi (Makovic). čestitamo!
♦	Izpitna komisija za zemljiškoknjižne in sodnopisarniške izpite pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Za predsednika te komisije ie postavljen senatni predsednik ape-lacijekega sodišča g. dr. Josip F i s c h i n-g e r, za njegovega namestnika pa senatni podpredsednik g. dr. Mirko K rajne.
♦	V včerajšnji objavi Rdečega kriza o poplavni akciji je po pomoti izostal stavec, v katerem je bilo povedano, da je podpredsednik oblastnega odbora RK prosvetni inšpektor v p. g. Josip Wester osebno posredoval za denarno pomoč poplavljencem pri glavnem odboru v Beogradu ter prinesel s seboj dar glavnega odbora za prvo pomoč nesrečnežem v gotovini znesek 50 tisoč dinarjev.

Zvočni kžfflo Ideal
SMEH! NOVO! DANES!
Eno uro pri tebi
Opereta, ki nam prikazuje, kako se žena maščuje nad možem, ki jo ponoči pušča samo. Borba zakonske žene za moža. Borba smeha in solz. — Pojeta
Maurice Cfaevalier in Jeanette Mac Donald
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
♦ Kolki Jadranske straže. Ministrstvo za promet je dovolilo oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani, da se smejo lepiti na poštne pošiljke poleg rednih pristojbin še znamkice, ki jih je izdal ta oblastni odbor v sivrho gradnje mladinskega letoviškega doma na morju. Odbor je '%■ dal te znamkice v vrednosti po 0.50, 1, in 5 Din, od katerih sta znamkici po 0.50 in 5 Din že v prometu. Znamkice same že kažejo ta edini namen (gradnja mladinskega doma ob morju) in so dovršeno umetniško izdelane. Ona po 0.50 Din v modri barvi predstavlja zdravega in močnega otročička ob morju in nosi napis: JS svoji deci. Znamkica po 5 Din, ki nosi enak napis, pa predstavlja visokega protektorja JS Nj. Vis. prestolonaslednika Petra v mornarski obleki ob ladijskem krmilu. Iz delana je v olivnozeleni barvi. Priporočamo vsemu občinstvu, da pridno posega po teh znamkicah, ker bo s tem koristilo le samo sebi, odnosno svoji deci, ker bo šel dohodek iz teh znamkic le v socialni sklad JS v dravski banovini, ki je bil ustanovljen v omenjene svrhe na skupni seji banovinske eksekutive dravske banovine (oblastna odbora Maribor in Ljubljana) Naj odslej ne bo pisma, ne razglednice, ae dopisnice, kjer ne bi bila prilepl;ena ta znamkica v korist naši deci, pa tudi ob drugih prilikah naj občinstvo izkaže svoje simpatije tej važni, a tudi človekoljubni instituciji. Kolki se dobe pri vseh podružnicah JS v dravski banovini, odnosno se lahko neposredno naročijo pri oblastnem odboru JS v Ljubljani.
• Tistim, ki radi berejo. Nedavno so imeli v Pragi razstavo slovanskih ilustrovanih listov, ki ie dokazala, da imamo Slovani dovoli lepih in prvovrstno opremljenih revij s 9likami. tako da nam prav za prav ne bi bilo treba uvažati toliko nemškega blaga, ki se tako bohotno šopiri po naših kavarnah. Uspeh te razstave je bil^ tako velik, da jo bodo v kratkem v povečanem obsegu iznova odprli in potem prenesli r.a Polisko in najbrž tudi — v Jugoslavijo. Med številnimi listi ie vzbudila po sporočilu prirediteljev, zelo veliko pozornost ilustrirana družinska revija »Prijatelj«, katere razširienost v slovenskih krogih, pa tudi v inozemstvu priča, kako priljubljena je med vsemi sloji. Te dni je izšla njena deseta številka. Na 32 straneh prinaša toliko zanimivega, da se kar čudimo. Naš priznani pisatelj Anton Ingolič priobčuje lepo noveleto »Erzojavkac, dr. Vladimir B a r t o 1. sotrudnik naših literarnih revij, se je snet oglasil s povestjo »Vražja gonja«. Ivan Albreht se ie spomnil trinaiste obletnice usodnega plebiscita na Koroškem s pesmi io »Vindiški psi«, ki jo krasi ta dve sliki Makoma Gasparija. V čase ruske revolucije nas povede pretresljiva povest
Krznarstv® KENK
LJUBLJANA, Židovska ulica štev. 3 Izdelovanje in moderniziranje plaščev, jopic, kapov itd. Popravila hitro in poceni
Kdaj je lepota popolna?
Vsaka fena ne^nje dam* n-e eaimo obran, temveč fenJi svoje telo. Prav« lepota se mora od>račati v liniji, ki jo rvilnjejo lepe 2"u<ii — pf>no«> vfjkf lene. Z aporabo <*'k<4ra EAU de LAHORE je hm«^ dat* proim mladostno obliko Upo-ra ba je zelo eno-*'»viw. s i»5ine.k sisrur<»d. Eau Lahore je zanesljivo in pooeni srMtetvo ta negovanj« ž<M»kih grudi. 3t»W«oV» I narodflom 40 IVn. Prodala in racpnžiija p« pnJSci: NoblHor, parfumerlja, Zagreb, (lica 34 — JelaSfev trg 15.	5
>Pogrom«, ki jo ie napisal Čeh František K u b k a. Charlija B r o w n a novela »Nie-gove oči« nam slika usodno zmoto v zakonu, ki se konča s strašnim koncem. Dušo zamorca v najelementarnejših barvah !e popisal Michael J o y c e v krasni Dovesti »Samo zamorski suženj...« Boris R i h t e r-š i č priobčuje pesein >Premiera«. Dve krajši črtici, Vere G o g a 1 o v e »Na promenadi« in Arkadija Averčenka »Ljubezen« lepo zaključujeta leposlovni del lista. Nad vse zanimivi so ilustrirani članki »Tudi ustnice razodevajo misli«, »Ameriški Tjt-ank-hamon« in »Čarodej s kačami«. Razprava »Ali so duhovi?« se ukvarja z vprašanjem spiritizma. V oddelku »Iz tehničnega sveta« prinaša najnovejša številka »Prijatelja« tri zanimive ilustrirane članke: »Prve tiskarne na Balkanu«, »Aerocen-trale« in »Fantastični načrti«, razen tega pa še zanimiv tehnični drobiž. Kratke novice iz svetovne književnosti, umetniške anekdote in članek o »Nadrealizmu 1933«, ki ga propagira moderni Pariz, obsegajo rubriko v književnosti. Bratko Kreft nadaljuje svoj roman »Kalvarija za vasjo«. Za kratek čas skrbe uganke in izbrane smeš-nice. Listu je priložen tudi prvi del romana »Alkohol«, ki ga je napisal slavni ameriški pisateli Upton Sinclair. To knjigo, ki je pri nas tidi dandanes tako živo posebna kakor še nikoli, bi morala imeti pač vsaka družina. Naročnina za revijo »Prijatelj« in 10 mehko vezanih knjig znaša za vse leto 132 Din, za vezavo knjig v platno pa se doplača še 60 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova 10/1.
♦	Novi grobovi. V Slovenjgradcu je umni g. Ivan R o m o 1 d, starešina sreske-ga sodišča. Pogreb uglednega pokojn'ka bo v ponedeljek ob 14. izpred mrtvašnice tamošnje bolnišnice. _ V Kranju je preminil v starosti 67 let g. Fran L u k e ž gostilničar in posestnik. Pogreb bo danes ob 16. _ V Ljubljani je umrla ga. Mar.ja R y c h e t z k y, vdova pl. Gspanova, rojenn Omahnova. Pogreb bo danes ob 16. izpred zavetišča sv. Jožefa. _ Včeraj je izdihnila v Ljubljani ga. Jerica Fa j farjev a, ki jo bodo pokopali v nedeljo ob 17. _ Dalje je umrla v Ljubljani ga. Ivanka M e-sojedčeva, rojena Zgagova, soproga poštnega poduradnika v pokoju. Pogreb pokojnice bo v nedeljo ob 16. _ Pokojnim ■blag spomin, žalujočim naše sožalje!
♦	Letošnji redni občni zbor Lekarnarske zbornice bo v Ljubljani 30. t. m. v veliki dvorani Kazine. Letošnji kongres bo posebno važen, ker se bo na njem obravnaval tudi osnutek novega študijskega redi za farmacevte, ki naj bi imel nalogo, od vrniti lekarnarje od merkantilizma, kamor jih sili tuja kemijska farmacevtska industrija, in jih spet dovesti v oni stari položaj lekarnarjev-znanstvenih delavcev. Po kongresu bodo napravile posamezne skupine udeležencev izlete po naši banovini, da si ogledajo njene krasote.
♦	Koroške vesti. V Celovcu so te dni doživeli hudo neurje. Padala Je tudi izredno debela toča. V nekaj minutah je bilo vse mesto belo kakor pozimi. Nad decimeter visoko je ležala toča po ulicah še naslednjega dne. Izven Celovca sta bili močno prizadeti še vasi žrelec in Radiše. _ V Železni Kaplji je umrl dolgoletni občinski tajnik Anton Piskernik, star 62 let, po rodu iz znane Vrbnikove rodbine v Lob-niku. Lani je praznoval 30 letnico, odkar je prevzel tajniške posle. Številno družino je bridka izgu.ba hudo zadela. V štebnu pri Globasnici nastopijo v nedeljo pevski zbori iz štebna, Kazaz in Vogrč v Grajžarjevi dvorani. Na sporedu bodo slovenske koroške narodne pesmi.
♦	Dar za poplavljence. Uslužbenci sre-skega sodišča v Črnomlju so zbirali v počastitev spomina blagopokojnega sodneg3 predstojnika g. dr. Riharda Tomšiča znesek 340 Din za poplavljence.
♦	»Cankar«, prosvetno društvo v Beo gradu uprizori v soboto 21. t. m. ob 20. v veliki dvorani Ruskega doma, Kraljice Natalije 33, kot otvoritveno predstavo sezone burko v treh dejanjih »Svetnik«. Pridite vsi, ki se hočete nasmejati!
♦	Železničarski dom v Sarajevu. V Sa rajevu so pričeli z gradnjo železničarskega doma, ki ga gradi tamkajšnja Železničar ska zadruga, železničarski dom bo eno najmodernejših poslopij v Sarajevu.
♦	Uniforma za davčne eksekutorje. Na prošnjo glavnega odbora Združenja davčnih eksekutorjev za kraljevino Jugoslavijo je finančno ministrstvo v Beogradu odložilo izvršitev naredbe o nabavi in nošn^ii uniform za davčne eksekutorje do 1. januarja prihodnjega leta.
♦	Gimnazija v Kragujevcu bo praznovala 100 letnico obstoja dne 4. do 6. novembra, ko bo na svečan način vzidana spominska plošča, ki jo je poklonil Nj. Vel. kralj Aleksander. Priprave za svečanost so v polnem razvoju, saj pa tudi zasluži največjo počastitev zavod, ki je v srcu šumadije vzgojil cele generacije krepkih, odločnih vodnikov naroda v miru in v vojni.
♦	že tri mesece spi. V okolici Smedereva se širi nalezljiva spalna bolezen. V vasi Ratarjih je zbolel za to boleznijo kmet Ve-limir čokič, star 40 let, ki se že tri mesece ni prebudil.
♦	Zabojček tisočaki in stotakl v Savi. V vasi Lukavcu nedaleč pod Siskom je ribič Ivan žundarič potegnil iz Save za bojček s tisočaki in stotaki, priloženi pa so bili trije potni listi in vložna knjižica. Po njej je pošteni ribič spoznal, da je ves zabojček last Marinka L-uckanova iz Siska. Stvar je bila hitro pojasnjena. Marinko Luckanov je bil prejšnjo noč okraden. Ženska, ki se je polastila zabojčka, je v temni noči pobrala iz njega sam0 srebrni denar, vse ostalo pa je vrgla v naglici v Savo. Skupno je bilo v zabojčku še okrog 35.000 dinarjev.
♦	Ponarejen kovanec. Te dni se je oglasil v Zupanovi trgovini v Hrastniku neznan moški in je plačal neko malenkost z 20 dinarskim kovancem. Takoj po odhodu tujca je opazil trgovec, da je 20 dinarski novec ponarejen. Kovanec je skoro za pol milimetra večji, drugačnega zvoka in tudi drugačne barve. G. Zupan je zadevo javil orožniški postaji, ta pa je oPozorPa postaje na Zidanem mostu, v Radečah in Laškem na tujca, ki jo je mahnil po ba-novinski cesti iz Hrastnika proti Zidanem mostu. In res se je posrečilo orožnikom aretirati med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami onega tujca in njegovo sprem Ljevalko, katera je doma iz Bohinjske Bistrice, a moški iz Ljubljane. Oba so od. vedli najprej v Trbovlje, kjer je baje glav-ni krivec, nato so ju pa izročili sreskemu sodišču v Laškem.
Telesno ln duševno ravnotežje.
Da ohranimo telesno in duševno ravnotežje v naši dobi depresije in skrbi, je v prvi vrsti potreba, da obvarujemo zdravje. Težkoče izgledajo večje, ako naše zdravje ni trdno.
Pomnite, da zavisi zdravje od vrednosti in pravilnosti prehrane. Naša redna hrana vsebuje premalo hranilnosti, zato jo je treba izpopolniti s hrano, ki je izredno bogata na vseh onih snoveh, ki dajejo zdravje in energijo.
Ovomaltine je žlahtna in ekonomična hrana. To ste za današnjo dobo dve važni svojstvi, ker moramo stremeti za tem, da dobimo za vsak izdatek največjo mogočo vrednost. Ovomaltine se pridobiva iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je pridjan samo zaradi boljše aro-me in ne zaradi hranilne vrednostL
Ovomaltine se ne sme kuhati, ker se s kuhanjem uničujejo vitamini.
♦ Razprava proti lažni princesi Lichten-stelnski, 39 letni postrežnici Mariji Binovi v Pragi nikakor ni prinesla napovedanih senzacij. Ostalo je vse pri starem, namreč pri tem, da je Binova brez vsake primesi modre krvi in čisto navadna sleparka, katere žrtev je postal lahkoverni faktor »Narodne Politike«, naš državljan živojin Jo-vanovič. Njega je Binova os!eparila za 300 tisoč Kč, razen tega pa še dve lahkoverni dami za 42.000 in 22.000 Kč. Binova je obsojena na 2 leti težke ječe in na povračilo škode. Sleparka je sodbo mirno sprejela. Kako bo pa škodo povrnila, je še veliko vprašanje.
Od srca se bo nasmejal vsakdo, ki bo videl in poslušal
GLAS SRCA
z Gustavom Frohlichom in Marijo Solvegovo v režiji Geze von Bol-vary in z glasbo Roberta Stoltza.
♦	Samomor z ladje. V bližini Beograda je skočila z ladje »Zagreba« v Dunav 20 letna Pavla špitalarjeva in utonila. Na ladji je pustila svojo torbico z dokumenti, v kateri pa ni bilo nikakega poslovilnega pisma, iz katerega bi bilo razvidno, kaj jo je gnalo v smrt.
♦	V Vinkovclh so aretirali pustolovca Radoslava čolnika, ki ima za seboj zelo pisano preteklost, že z 11 letom je pobegnil z doma in se je potepal po raznih krajih Slovenije, največ sleparij pa je izvrš*! okrog Gorice in v Gornji Istri. Tu je od naših rojakov izvabil lepe tisočake, nakar so mu tla postala prevroča in je zopet po begn.il v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval pustolovščine. Policija računa, da je v zadnjih letih prisleparil nad 150.000 Din. V Bosni je prestopil v muslimansko vero in dobil ime Salih-efendija čolnik. Sukal se je med samimi uglednimi muslimani, cd katerih nikakor ni odšel praznih rok.
NOVO OTVORJENA BRUSILNICA
STEKLA in OGLEDAL
MIŠKEC MIRKO, Ljubljana VIL, Šiška,
Medvedova 38. Tel. 35-75. 11032
♦	Trgatev grozdja Je veselje za staro In mlado. V takih primerih radi pozabljamo dnevne skrbi in postajamo lahkomisel ni. Posledice takih zabav se kažejo n'a-vadno v obliki močnejših ali slabejših prehladov. Ker prehlad ni nevarna bolezen, ga mnogi zanemarjajo in pozabljajo, da je prehlad izvor mnogih nevarnih bolezni Zato se mora vsak prehlad zdraviti takoj, ko se pojavi. Najuspešneje zdraviš prehlad z 1 do 2 tabletama aspirina obenem s toplim čajem.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar vah in pllsira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u_ Poklonitev Ljubljanskega Sokola g. županu. Ljubljansko sokolsko društvo je poklonilo v deputaciji pod vodstvom stare šine g. Kajzelja ljubljanskemu g. župana dr. Dinku Pucu krasen spominski album v znak zahvale za njegovo požrtvovalno sodelovanje ob priliki zadnjega vsesokoi skega zleta v Ljubljani.
u_ Nocojšnji koncert moškega zibora
varnostne straže Iz Prage se začne točno ob 20. v veliki dvorani hotela Uniona. Praški gostje nastopijo najprej s češko ir> jugoslovensko himno, nato pa zapojo celo vrsto slovenskih in čeških moških zborov. Moški zbor varnostne straže šteje 40 članov. Je izvrstno izvežban in ubran ter je dosegel na vseh dosedanjih svojih koncertnih- nastopih po Češkoslovaški vselej odkritosrčno priznanje. Zbor praških stražnikov potuje po Jugoslaviji in nocojšnji koncert bo drugi koncert na njegovem potu po kraljevini. Občinstvo vabimo, da s številnim posetom počasti goste iz zlate Prage. Po končanem koncertu bo prijateljski sestanek v restavracijskih prostorih hotela Uniona, h kateremu najvljudneje vabimo. Sedeži so od 6 do 30 Din v prodaji v knjigarni Glasbene Matice danes ves dan in od pol 20. dalje pred koncertno dvorano.
u_ Trboveljski slavčki pridejo spet v
Ljubljano in bodo koncertirali v soboto 20. v veliki dvorani Uniona. Spored
Z znanstvenega potovanja se je povrnil zobozdravnik
Dr. Juraj Kallay
in zopet redno ordinira
Marijin trg 3	Telefon 2782
10972
»Orlov
{j nenadkrilfiva ščetkica za zobe
Dobi se povsod
V. A. JANEŠEVA ŠUNKA
sardine in postrvi, sir in druge delikatese so neprekosljivo dobre, a tudi najcenejše samo na Aleksandrovi cesti.
botnega koncerta, ki bo dobrodelen, bo imel tri dele. V I. delu nastopi pevsko društvo »Zvon, iz Trbovelj pod vodstvom svojega zborovodje g. Oskarja Molla, zatem igra nekaj koncertnih točk trboveljski rojak, znani pianist g. Ciril Ličar, III. sklepni del koncerta pa bodo izvajali Trboveljski slavčki pod vodstvom g. Avgusta šuligoja. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u_ Prvi simfonični koncert opernega orkestra bo letos v ponedeljek 16. t. m. v unionski dvorani. Orkester je v veščih rokah ravnatelja Poliča, spored pa izredno interesanten. Ljubljana bo spoznala nove ga odličnega koncertnega pianista Rusa Aleksandra čerepnina, ki igra poleg svojega klavirskega koncerta v a-molu s sprern-ljevanjem orkestra še več krajših lažje umljivih lastnih skladb, med njimi 3 pa-rafraze na velike ruske narodne pe:mv Ostali simfonični del koncertnega sporeda p«» imaio dmmači avtorii. Prvič se izvaja, Osterčeva »Klasična ouvertura.,, ki izide v založbi dunajske Universal-Edrition. Ouvertura je napisana polno, orkester močno zveni in je kakor nalašč za slavnostne prilike. Na sporedu je tudi Matija Bravničar s svojo plesno skladbo, nov pa na koncertnem odru mladi Bogomir Le-skovic, ki po končanju ljubljanskega državnega konservatorija nadaljuje študije na dunajski akademiji. Njegova glavna pred. meta sta čelo in kompozicija. Ravnate'} Polič bo izvajal v ponedeljek prvič v Ljubljani njegovo skladbo za operni orkester: »Velika etida«. Opozarjamo na simfonični koncert, ki bo nudiil vsakemu ob1-skovalcu velik umetniški! užitek. Pripominjamo le, da bo operni orkester znatno pomnožen. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u_ Okrajna organizacija JNS za Krako-
vo In Trnovo v Ljubljani priredi drevi ob 19.30 v telovadnici otroškega vrtca, Cerkvena ulica 21., drugo predavanje v okviru socialne akcije za božičnico. Predavala bo znana naša pisateljica Manica Komanova o zelo aktualni in zanimivi temi. Po predavanju se predvaja film »Svečanosti na Jadranskem morju« in pa »Tomažek kot trgovski vajenec«. Vabljeni so vsd člani 1v prijatelji k številni udeležbi.
u_ Prv0 predavanje Slovenskega lovskega društva, podružnice v Ljubljani bo 16. t. m. ob 20. v spodnji dvorani hotela »Metropol« (Miklič). Spored: uvod k ciklusu predavanj, objava razporeda, lovski izpiti in njihov pomen, narodno-goepo darski pomen lovstva. Predaval bo g. dr. Bevk Stanko. Vabljeni so k predavanju vsi člani ln prijatelji lovstva.
u_ Uprava Hubadove župe JPS priporo
ča članom ln članicam svojih ljubljanskih in okoliških pevskih društev, da se v obilnem številu udeleže današnjega koncerta pevskega društva praške varnostne straže. Spored je zelo zanimiv. Izvajanje bo, kakor se čuje, izvrstno. Zato je treba s obilnim obiskom pokazati solidarnost z našimi brati lz zlate Prage.
u— »Naskok na vrh« je naslov filmu, ki ga predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici. Mlad zmagovalec Matterhorna se nam predstavlja, s kakimi napori je po 5 letnih pripravah premagal stene Matterhorna. Pri včerajšnji predstavi je bilo mnogo planincev, med njimi znanih plezalcev. Film se bo zaradi velikega zanimanja predvajal še danes ob pol 15. in 18. in jutri ob 11.
u_ Motoklub Ljubljana je daroval za poplavljence v Strugah 1000 Din.
u_ Za dan 13. januarja določena tradicionalna prireditev Jadranske straže se je morala zaradi tehničnih ovir preložiti na dan 20. januarja. Prireditev bo v dvorani Uniona. Prosijo se vsa društva, da izvolijo to upoštevati.
u— Tako zvani Peglezen zazida vajo. Na oglu Poljanske ceste in Kapiteljske ulice so delavci že pred nekaj dnevi zagradili prostor, kjer bo postavljena na prostoru tako zvanega Peglezna po Plečnikovem načrtu nova moderna zgradba. Delavci so že pričeli kopanje temeljev za nosilce vrhnje zgradbe. Pod hišo bo namreč prost prehod s Krekovega trga v Kapiteljsko ulico, tako da sosedje ne bodo nič prikrajšani, marveč bodo še pridobili z novo lepo zgradbo, ki bo spet doprinesla k lažji izbiri stanovanj in menda tudi lokalov.
n— Cankarjevi »Hlapci« na delavskem odru. V nedeljo 15. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
u_ Banska uprava : OUZD. Po različnih humanitarnih prireditvah se je odločilo tudi uradništvo banske uprave in OUZD, da podpre s svojim nastopom poplavljence Tekma pa ne bo samo humanitarnega značaja, marveč bo tudi s športne stran', omembe vredna, ker nastopajo v moštvu banovine in OUZD igralci, ki jih stalno srečujemo v prvorazrednih tekmah naših vodilnih klubov, čisti dobiček je namenjen poplavljencem, zato naprošamo občinstvo, da pridno sega po vstopnicah, ki so v pred-prodaji po 2, 5 in 8 Din v Zvezni knjigarni.
SNEŽKE
Zobozdravnika praksa
v lepem kraju Slovenije, dobro vpeljana, se z ali brez inventarja proda ali odda v najem. — Interesenti naj blagovolijo javiti svoj naslov pod značko »Izpraznim mesto« na oglasni oddelek »Jutra«. 11022
dežni čevlji, škornji in galoše že na zalogi. Velika izbira pri tvrdki ALEKS. OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra c. 18. Trgovci popust!
u_ Preporodovcem. Danes ob četrt na 19. bo prvi redni članski sestanek v društvenem lokalu. Udeležba za člane strogo obvezna. Vabljeni so tudi člani SOP!
u_ Plesna vaja SO »Preporoda« bo
drevi ob 20. v Trgovskem domu. Sodeloval bo Ronny. Vodi g. Jenko. Vjudno vabljen:
u_ V tramvajski voz je treičilo. Včeraj
popoldne je med dežjem tudi nekajkrat zagrmelo. Ko je zagrmelo nad mestom drugič, je baš obstal tramvajski voz pred splošno bolnišnico. Grom je bil oglušujoč in s j se ljudje v vozu silno prestrašili. Takoj nato je tramvajski voznik ugotovil, da je treščilo naravnost v voz. Zaradi tega so pregorele varovalke In voz ni mogel na daljevati vožnje Potniki so morali prese sti v drug voz a invalida so prepeljan v popravilo v staro remizo.
Lepo barvani lasje,
Barvanje las • ponvtčjn Oro barve je tel« lxtko
0	»no*ta»no Trp^nn*! parv* j« tajamSen« DitoiTa v pr-k-nfn'!) nijanMh '»d 6me d" t!iMvriim«"n».
1	ednini'« 30 Dm.
Izpadanje las 10 prhljaj m^m^ntan-- pronvfata i i^irabo ">d«- od k»t>ri» Na jfar^jf«- io wiino ta ne* jiv> srMl^tTo i» mpcSnn ot-)f.. a* k* pnounejn bajn4 ■n bt-Sft^-fti V»Mka »n*kl<>nioe SO D'n
Dobiva pnvaod. a" a poito pn#Uja NobHlor parfomerija. Zagreb, [lic« 34.	IV
Nadležen obisk zamo-re dovesti človeka do obupa. V takem slučaju pa pomagajo odlični
bonboni,
ki prepreča-
-F F.i° nePrijet-
f J' f/'no zdehanje »L/* f%L>ter ohranijo dobro razpoloženje.
/ počuti se bolje, ta je dobre volje.
čudo osvežuje, se prileže, prija.
IZDELEK: UNION, ZAGREB
u_ Prijeti mladi sleparkl. Varnostni organi so po daljšem trudu zalotili i: prijeli dve prav mladi sleparki, ki imata na vesti kopico skrajno drzno izvedenih sleparij. Bili sta to neka 17 letna bivša služsi-nja in pa enako stara bivša dijakinja. Seznanili sta se v mestu, pričeli pohajkovati in posečati hodnike po šolskih poslopjih, odkoder sta odnašali razno obleko. Pred dnevi sta se lotili neke 7 letne učenke, ki sta jo zvabili na Resljevi cesti v vežo hiše št. 9, ter ji ukradli 450 Din vredne uhane. Pozneje sta se polastili dveh aktovk, ki sta bili last dveh mladih ddja-kinj. Vtihotapili sta se tudi v dvorano Sokola na Taboru ter odnesli tri pare £iv-ljev in nogavic. Obe sta tatvine priznali ln bosta izročeni mladinskemu sodišču.
u_ Sleparjev* iznajdljivost. Krojač Josip Mehle iz Dobrepolja je naročal te dni pri neki ljubljanski tvrdki več metrov različnega manufakturnega blaga, ki ga *e zanj vzela potovka ter ga, ker je imela v mestu še razne opravke, spravila pri lon-čarici Julijani K. Pred Škofijo, čez dobro uro pa se je pojavil pri Julijani K. neznan mlajši moški in zahteval omot, češ, da ga bo ponesel potovki na postajo. Lon. čarica mu je verjela in je moški z omotom hitro izginil, šele pozneje, ko se je zglasila potovka sama, se je ugotovilo, da je ženska nasedla drznemu sleparju. Odnešeno blago je bilo vredno okrog 600 Din.
Danes film konjskih dirk in zmag konja
€Gcmtny (Roy
Senzacionalna dresura konja. Napete dirke. Triki nasprotnikov, da preprečijo zmago.
V glavnih vlogah:
Clark Gable in Madge Evens
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
LJUDSKE CENE: 2, 4 to 6 Din (balkon 8 Din).
Iz Celja
e— Za poplavljence v mestu Celju je
naklonila celjska podružnica zavarovailne družbe »Dunav« mestnemu načelstvu 1500 Din. Mestno načelstvo v Celju se iskreno zahvaljuje za velikodušno darilo.
e_ Operni abonma v celjskem gledališču. Uprava mestnega gledališča namerava poleg dramskega uvesti tudi operni abonma s 5 ali 6 gostovanji ljubljanske opere in operete. S tem bi dobilo Celje zelo pestro in bogato gledališko sezono.
e_ 40 letnico obstoja bo proslavila Savinjska podružnica SPD v Celju v nedeijo 12. novembra s svečanim jubilejnim zborovanjem.
e_ šoferji celjskega sreza priredijo sestanek z zelo važnim dnevnim redom 16. t. m. ob 21. v klubovi sobi hotela »Uniona« v Celju. Dolžnost kliče vsakega posameznega šoferja, da se tega sestanka gotovo udeleži!
e_ Tatvina kolesa. V četrtek zvečer je nekdo ukradel kovaču Intiharj« iz Levca iz veže Majdičeve gostilne v Levcu kolo.
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Magija zapada« in dve zvočni predigri.
Precizna
j. <o/i/
RNA
ura nudi trajno veselje
Iz Maribora
a— Važno predavanje ca obrtnike in pomočnike. V nedeljo 15. t. m. priredi podružnica Drištva jugoslovenskih obrtnikov v Mariboru ob 9. dopoldne v Gambri-nusovi dvorani predavanje dr; Avguština Reismana o obrtnem zakonu. Predavatelj bo razlagal predvsem določila novega obrtnega zakona glede službenega razmerja pomožnega osobja v obrtnih podjetjih.
a_ Prva glasbena premiera v novi sezoni mariborskega gledališča bo drevi. Uprizori se opereta »Rože v snegu«.
a_ Hud karambol. Včeraj popoldne Je
prišlo do hudega karambola na vogalu pred Narodnim domom. Trčila sta avtobus, ki obratuje na progi Sv. Kungota-Maribor, in tovorni avtomobil trgovca s sadjem in vinom Fokterja. Avtobus je za-vozil v zadnji del tovornega avtomobila, Kateremu je poškodoval karoserijo, pa tudi avtobus sam je bil nekoliko poškodovan.
a— Dve žrtvi napadov. Predsinočnjim je napadel iz zasede neznan moški 38 letnega delavca Friderika Alta iz črešnjevca Id ga udaril z lato tako močno po glav;, da ga je pobil na tla. Žrtev podobnega napada je postal tudi 34 letni vinogradniški čuvaj -Ivan Lorbek iz Krčevine, ki je dobil globoko rano na levici, zadano z nožem. Oba ranjenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
■_ Tatvin«. Trgovcu Črep Inku Otonu
■o ponoči odtrgali zlikovci s atene pred njegovo trgovino na Pobrežkl cesti avtomat tovarne čokolade »Mirim«, vreden 1200 Din. Delavcu Antonu Milačndku je tat odpeljal izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti 600 Din vredno kolo. V veži realne gimnazije je nekdo snel s kolesa krmilo dijaku Močniku. Tkalki Ani Zakraj-škovi v Koseskega ulici je neka tatica ukradla Jopico. Mizarskemu mojstru Antonu Marušiču je izginil z dvorišča na Pristanu. 200 Din vreden ročni voziček.
a_ Ukradeno grozdje sta prodajala, včeraj zgodaj zjutraj je stražnik na Znaj sitega trgu zasačil nekega Karla m Marijo, ki sta prodajala grozdje od hiše do hiše. Ko sta opazila stražnika, sta se pričela obnašati tako sumljiv da ju je stražn k aretiral. Na policiji sta priznala, da sta kradla grozdje v vinogradu P°sestaUa Weingerla v Pesnici. Policija je oba izročila sodišču.	. ., _ a_ Kaj Je bilo najdeno? V preteklem
mesecu so bili pri predstojništvu policije oddani naslednji najdeni predmeti, veuk kovčeg z raznimi predmeti, dežn k dva prstana, aktovka, dve ženski ročni torbici z denarjem, listnica, dve denarnici Uot»-vino 500 Din, cigaretna doza, žensua za-pestna ura, mlad. pes prepeličar m mlada
srna.	_______
' aij STB TUDI VI PESIMIST?
Postali boste optimist, če se boste*opaliv vodi, ki ste ji dodali znano ISLA KONI-FEKEN kopalno sol. Ta kopel Vas bo osvežila, ojačila in Vam dala novih sil za srečno in uspešno življenje.	i*7
Iz Kranja
t— Glasbena šola v Krenju ima v sredo
25 t m. ob 20. v pevski sobi gimmizaje svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Društveni člani, stara učencev in prijatelji glasbe se vabijo k številni udeležbi. — Odbor.
Iz Hrastnika
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril podružnico v Hrastniku pn »MENIHU« št. 174. Potrudil se bom svoje odjemalce vedno kar najbolje postreči ter se toplo priporočam
11028
Drago Radef.
I
I
h— Kino iSokol« bo predvajal v soboto in nedeljo opereto »Bombe na Monte Car-lo« in zvočni tednik.
Iz Trbovelj
t— Nepoštena volilna borba. Kljub opozorilu v časopisu, da bodo oni, ki širijo laži o kandidatih jugoslovenske gospodarske delavske liste, izročeni sodišču, se nekateri še vedno poslužujejo te nečedne agitacije. Mislijo si najbrže: »Do volitev bom s temi lažmi agitiral, po volitvah bom pa preklical in bo vse dobro«. A se močno motijo. Doslej sta vloženi že dve tožbi: eno ie vložil g. Štruc, drugo pa trgovca gg. Radej in Požun. Tožitelji so trdno odločeni, da ne pristanejo na poravnavo.
t— Namesto venca na grob blagopokoj-ne g. Josipine Urbančičeve je zbralo uči-teljstvo dekliške šole za Trbovlje - Vode 120 Din v prid Rdečemu križu v Trbovljah. Iskrena hvala!
Iz Ptuia
j_ Sprejemanje delavcev za novo tekstilno tvornico v Ptuju. Vodstvo nove tekstilne tvornice bo najbrže od meseca decembra dalje sprejemalo delavce, in sicer pretežno ženske moči. Moški pridejo v po-štev le v primerih, ako so bHi v tekstilni stroki že zaposleni. Delavke iz mesta, bi žele dobiti delo v novi tkalnici, naj se prijavijo v mestnem magistratu v sobi ma-gistr&tnega tajnika.
j— Občni zbor Francoskega krožka v Ptuju bo v ponedeljek 16. t m. ob 18. v gimnaziji. Krožkova knjižnica je odprta za članstvo vsake srede od 18. do 19. Tudi letos se bodo vršili tečaji francoskega jezika za učence vseh šol kakor tudi za ostalo občinstvo. Interesenti se naj zglase pri tajniku g. Šestanu ali pa pri gimnazijskem slugi.	____
Iz življenja na dežel?
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal nocoj ob pol 21. in v nedeljo ob pol 16. in ob pol 21. nemško vojaško humoresko »Veseli tovariši« in nov žurnal.
ST. VID NAD LJUBLJANO. K. o. JNS je priredila dva volilna sestanka za občinske volitve, prvega v sredo na B r o d u pri Žibertu, drugega v četrtek pri Ivanu Za-letelu v Malih Vižmarjah. Oba sestanka sta bila zelo dobro obiskana. Zlasti sijajna je bila udeležba pri Ivanu Zaletelu, kjer je poslanec g. Koman otvoril sestanek in obrazložil velik pomeni sedanjih občinskih volitev iz gospodarskega in državnega stališča. Razkrinkal je tudi laži, ki jih trosijo nasprotniki o nosilcu nacionalne kandidat-
ne liste, sedanjem županu g. Valentinu Babniku. Pozval je volilce, da pridejo v nedeljo vsi na volišče in glasujejo za dosedanjega župana g. Valentina Babnika. Viharno pozdravljen se je oglasil k besedi g. Valentin Babnik in navedel vse, kar se je v občini koristnega storilo za časa njegovega županovanja. Edino, kar mu nasprotniki očitajo, je to, da je priznal narodno in državno edinstvo, v katerega duhu je vedno deloval v prilog občine in občanov. Vsi so navdušeno odobravali njegova izvajanja in klicali: »V nedeljo vsi za Babnika!« Oba shoda sta pokazala, da bo lista g. Valentina Babnika zmagala na vsej črti.
GORENJI LOGATEC. Dne 8. t. m. je imela kandidatna lista našega priljubljenega župana g. Miroslava Puppisa volilni shod v gostilniških prostorih Milana Urbasa. Shod je bil prav dobro obiskan. Otvoril ga je župan g. Puppis in je podal besedo notarju g. Mrevljetu, ki je ožigosal nesmiselno postopanje opozicije in dokazal, da je kandidatna lista župana g. Puppisa res prava gospodarska lista, ki je edino pozvana, da vodi tukajšnjo občinsko upravo. Zatem je poročal narodni poslanec g. dr. Rape, ki je obrazložil pomen novega zakona o občinah. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli vsa poročila, odločno zavrgli brezplodno gonjo opozicije in se sodušno izjavili za kandidatno listo župana g. Puppisa. ki bo pri volitvah zmagal z ogromno večino. Na kak način je opozicija sestavljala kandidatno listo in s kakimi pretvezami, je najbolje razvidno iz tega, da je več podpisnikov te liste preklicalo javno svoje podpise. Opo-
zicijska kandidatna lista zato tudi nima nikake zakonite opore in bo gotovo po izvršenih volitvah banska uprava ukrenila gle-do nje vse, kar je potrebno.
KOZJE. Volilna agitacija je tudi pri nas živahna, ker je poleg liste JNS vložena še druga lista, ki pa nima upa na uspeh. Tega se počasi zaveda tudi oni d€l volil-oev, kd je bil spočetka prijetno omamljen. — Danes 14. t. m. bo za kozjanski okraj spominski dan, ko je pred 4 leti prvič stekla naša železnica, to je celjski avtobus. S tem Je prišel naš okraj v dotiko s svetom, ki mu je bil prej tako silno daleč. Velike so bile žrtve, da se je to zgodilo. Največje žrtve pa doprinaša brezdvomno vsak dan šofer g. Dobovšek Franc, ki vozi na tej progi, ki ima obilo vzponov ln serpentin, od vsega početka brez najmanjše nezgode. Tudi sicer uslužnemu šoferju Frančku ljudstvo rado zaupa. Naj bodo k tej obletnici njemu in mestni občini celjski izražena čestitka z željo, da bi gmotne žrtve ne povzročile kakih izprememb. — Trgatev se je tudi pri nas kakor drugod zakasnila. Zadnje tople dni se je grozdje sicer nekoliko popravilo, toda lanskega letnika še daleč ne bo doseglo. Sadna kupčija je ugodna, a kaj. ko je sadno drevje v splošnem slabo obrodilo.
SOKOL
Sokolski gledališki oder v Šiški uprizori drevi ob 20. v Sokolskem domu k'»nedijo »Življenje je lepo«. Prosimo za številno udeležbo.
S P
n T
Balkanske igre končane
Atene, 8. oktobra.
Današnje tekmovanje je posetilo rekordno število gledalcev, 80 do 100.000. Stadion je bil že eno uro pred napovedanim tekmovanjem do zadnjega kotička nabit. Publika je z vso napetostjo sledila borbam v stadionu in živahno aplavdirala zmagovalcem.
Prvi so štartali ob 13.30 maratonski tekaču Tekli so klasično progo iz Maratho-na do Athen, kjer je bil cilj v stadionu. Prijazna vasica Marathon je sprejela že v jutranjih urah množico tujih ljudi, funkcionarjev, spremljevalcev in tekmovalcev. Vsi so se skrbno pripravljali za dolgo in težavno tekmovanje. Na startu se je javilo 18 tekmovalcev, med temi 10 Grkov, 3 Jugosloveni, 2 Bolgara 2 Rumuna in 1 Albanec. Vodja tekmovanja je dal tekmovalcem še zadnja navodila, nakar jih je točno ob napovedanem času z besedami a la bone victoire spustil s starta. Polagoma so se tekmovalci razvrstili v dolgo kačo, kateri se je kmalu postavil na čelo Šporn. Tudi naš drugi tekmovalec Belas se je v početku držal v sprednji skupini, dočim je pa naš tretji tekmovalec Vidovič že v začetku zaradi blezure na nogi slabo tekel. Prišel je že po 8 km na zadnje mesto obenem z Bolgarom Pa-tareskijem. Tudi ta je tedaj že šepal in je kmalu odstopil, dočim je Vidovič vzdržal do 30 km, kjer je nato odstopil. Istočasno je odstopilo še več drugih tekmovalcev Orkov. Po 25 km Šporn še vedno vodi. Sledita mu v razdalji 500 m Rumun Gall in Grk Sarras.
V večji razdalji pa zopet nekaj Grkov z Bolgarom Figarovom in Belasom. Po 28 km pa prebite Sporna Gall. Sarras in Kyriakidis toliko, da jih ne more več dohiteti. S tem je že v splošnem končni pla-cement izkristaliziran. Od vsake narodnosti se moreta plasirati le po 2 tekmovalca, tako da razen obeh Grkov v vodeči skupini, ne more priti noben Grk v poštev za placement. Vendar je usoda hotela drugače. V zadnjih kilometrih sta se ločila še Sarras in Gall od Kyriakidisa. Kot prvi se prikaže skozi vhod v stadion Sarras, 2 m za njim pa Gall. Tedaj se prične obupna in divja borba za zmago. Gall zbere svoje poslednje moči in prehiti poslednjih 50 m Grka, ki je pa tako izčrpan, da se zgrudi na tla 2 metra pred ciljem. Nezavestnega odneso skozi cilj. Drugi je potemtakem Kyriakidis, ki se po kakih 3 minutah prikaže na stadionskih vratih Spremlja ga buren aplavz 100.000 glave publike. Po daljšem presledku se prikaže Šporn, kateremu slede zopet po daljšem presledku drugi. Končni placement je torej: 1. Gall (R) 3:02.41, 2. Kvriakidis (G) 3:05, 3. Šporn (J.) 3:14.45, 4. Figarov 3:17.50, 5. Popadopulos (G.) 3:20:25, 6. Bslas (J.) 3:21.44.
Publika na stadionu je z napetostjo poslušala telefonska poročila o stanju med potjo. Na stadionu so se pa med tem pričela tekmovanja.
400 m predtekmovanja.
L 1. Passi (G.) 52.6, 2. Mehmed Ali (T.), 3. Cankov (B.). n. 1. Nemes (R.) 52.6, 2. Staurinos (G.) 52.7, 3. Kristov (B.) 53.2.
Oba naša tekmovalca Gaberšek in Ma-džarevič sta se v svojih predtekih plasirala kot četrta. Konkurenca je bila za njiju premočna.
400 m finale: 1. Nemes (R.) 51.4, 2. Passi (G.) 51.6, 3. Stavrinos (G.) 52.4, 4. Mehmed Ali (T.) 53.4, 5. Kristov (B.) 53.6, 6. Cankov (B.) 56.6.
Nemes je tekel zelo taktično. Obranil se je do zadnjih 20 metrov in je v tem pogledu nadkriljeval ostale.
110 m z zaprekami predtekmovanja: I. 1. Man tikaš (G.) 15 2, 2. Tefik (T.) 17.2, 3. Banščag (J.) 18.2. II. 1. Ivanovič (J.) 16.6, 2. Varbanov (B.) 17.5, 3. Veino-glon (G.) 17.6.
Mantikas je enako, kot včeraj na 400 m z zaprekami pokazal svojo odlično tehniko. Pa tudi našemu Ivanoviču gre preskok odlično, manjka mu le še brzine, ki jo bo pa talentirani mladenič gotovo že kmalu dosegel. Banščag bi gotovo dosegel boljši čas, da se ni skoraj prevrnil pri preskoku preko zapreke.
110 m z zaprekami finale: 1. Mantikas (G.) 14.9, 2. Ivanovič (J.) 16, 3. Banščag (J.) 17, 4. Varbanov (B.) 17.2.
Kot tretji je prišel na cilj Veinoglon (O), ki pa . je bil diskvalificiran, ker je podrl več kot 3 zapreke. Prav zaradi tega je bil Tefik kot četrti diskvalificiran. Met kopja, helenski stil (10 tekmovalcev): 1. Mihalopulos (G.) 57.28, 2. Papageor-gion (G.) 55.94, 3. Kovačevic (J.) 55.68, 4. Karakas (T.) 53.29 (nov turški rekord), 5. Hochel (R.) 53.06, 6. Georgijev (B.) 51.13.
Rezultati so za naše razmere prav dobri, vendar pa bi mogel biti Kovačevič z nekoliko boljšo tehniko z lahkoto prvi. Naš drugi tekmovalec prof. Messner pa je izpadel in ni prišel v finale. Da je vrgel dva centimetra več, pa bi se plasiral. To je vsekakor smola.
Tek 1500 m (10 tekmovalcev): 1. Tsoncalas (G) 4:12, 2. Georgakopulos (G) 4:12.8, 3. Krevs (J) 4:13.4. 4. Manea (R) 4:15.2, 5. Lagnousan (R) 4:20.2, 6. Bes-suin Omer (T) 4:26.2.
Za Jugoslavijo je startal še Starman, ki je prišel na cilj kot sedmi in se torej ni plasiral. Takoj po prvi rundi se odtrgajo oba Grka, Manea in Krevs. Vodita Orka, Zadaj sledi kot sedmi po redu Starman, ki se zamanj poskuša povzpeti na boljše mesto. V vodilni skupini skušata doseči Manea in Krevs vodstvo, kar se jima pa ne posreči. Posebno lepa je bila borba v zadnjem krogu. Na poslednjem ovinku je Krevs že prehitel vse tri, a Grka imata še dovolj moči, da ga v elegantnem finisu prehitita in režeta cilj kot prvi in drugi v odličnih časih. Tudi Krevsov rezultat je izvrsten.
Štafeta 4 X 100 m: 1. Grčija 43.9, 2. Turčija 44.4, 3 Jugoslavija 45, 4. Rumunija 45.2, 5. Bolgarija 46, 6. Albanija 47.
Naša štafeta je nastopila v postavi: Ko-vačič, Zupančič, Stefanovic. Ivanovič. Poslednji je moral vskočiti na mesto Bura-toviča, ki si je pri skoku v dalj pretegnil nogo. Ta štafeta prav za prav ni prinesla nikakega presenečenja, kajti placement se
je dal določiti že v naprej z ozirom na ja-kost sprinterjev posameznih narodov. Jugoslavija je bil od početka do konca tretja, le naskok Turčije se je proti koncu povečal zaradi nesigurnih predaj, ki so bile pa v splošnem še precej dobre.
Skok ob palici: 1. Dojčev (B) 3.90 (nov balkanski rekord), 2. Andreopulos (G) 3.70, 3. Mitrofanis (G) 3.50, 4. Banščak (J) 3.40 5. Haidar (T) 3.40, 6. Feigl (J) 3.10.
Nas je presenetil Feigl s svojo slabo formo. Vsekakor pa je občudovanja vreden kolosalen uspeh Bolgara Dojčeva, ki je z dovršeno tehniko postavil rezultat, s katerim je četrti v Evropi. Ta točka je trajala najdalje časa izmed vseh, kajti poslednje borbe za mesta so se vršile ob svitu reflektorjev, ko so bila že vsa druga tekmovanja končana. Zanimiva je bila zlasti borba med Banščakom in Haidarjem, kajti borila sta se kljub majhni višini najdalje časa.
Troskok: 1. Paterakis (G) 13.89, 2. Mi-kič (JI 13.72. 3. Latrakis (G) 13.23, 4. Selim (T) 13.01, 5. Gančev (B) 12.72, 6. Tefik (T) 12.08.	.....
S to točko se je zakljuoilo tekmovanje balkanskih iger. Sledila je še razdelitev nagrad na stadionu Grki so podeljevali pokale za prva mesta, a v glavnem le za tiste, v katerih so bili sigurni, da bodo oni zmagali. Jugoslavija je dobila za tri zmage en sam pokal. t. j. za 10.000 m krevs Ive. Istotako so dobili tudi Bolgari za tri prva mesta en pokal. Vsi ostali prvo, drugo in tretjeplasirani pa so dobili kolajne in diplome. Krasen pokal je dobil maratonec
Gall kot zmagovalec.
Končno stanje točk ob zaključku balkanskih iger: Grčiia 169 točk. Jugoslavija 110, Rumunija 67, Turčija 59. Bolgarija 53, Albanija 7. Jugoslavija se je torej letos močno popravila napram lanskim točkam, ko je bila pred Rumunijo le za eno tocko^
Banovina: OUZD
Nogometna tekma v korist poplavljencev na igrišču Ilirije.
Jutri se bo odločilo na igrišču Ilirije. Moštvo banske uprave gre samozavestno v borbo in je sigurno, da si pridobi naslov prvaka in obenem razpisano darilo Pa tudi v taboru OUZD vlada isto bojno razpoloženje in se zaradi tega obeta ogor-
čena borba.	. , , ___-
Tekmo, ki se bo vršila ob vsakem vremenu, bo sodil g. Pfundner.
Čisti dobiček je namenjen poplavljencem, pa občinstvu toplo priporočamo, da jo polnoštevilno poseti.
Pester športni program na igrišču Ilirije
Jutri dopoldne bomo imeli na igrišču Ih-riie pred gorenjskim kolodvorom lep m obširen športni program. Videli bomo nogometno tekmo in dve hazenski igri. Program se začne razvijati ob 8.30 z nogometno tekmo S-avija : Ilirija rez. Ob l0. na^topijo najmlajše Ilirijanke proti prvi družim kranjskega Korotana. Ilirija postavi za to tekmo samo take igralke, ki doslej niso še
nikdar javno nastopile.
Ob 11. nastopita prvi družini Atene ln Ilirije v borbi za dragocene točke, katere potrebujeta za vodstvo v prvenstveni tabeli 1933-34. Jutrišnja tekma obeta brez-dvoma dober šport, istočasno pa izredno ostro borbo. Postavi obeh družin nam tre-notno nista še znani, gotovo pa je, da spravita tekmeca na igrišče svoje najboljše, trenutno razpoložljive moči. Ako bo Ilirija nastopila kompletno, izid tekme bržčas ni
več dvomljiv.
Tekma se vrši ob vsakem vremenu. — Vstopnina je za vse tri tekme enotna 8 Din za tribunske sedeže, 5 Din za stojišča in
3 Din za dijake.
Vodstvo predigre je poverjeno s. s. Jur-manu, vodstvo glavne tekme pa s. s. žitniku.
Zaključne kolesarske in motociklistične dirke
Jutri ob 14. na dirkališču Hermesa
Kakor smo že poročali, bo Hermesova kolesarska sekcija zaključila jutri kolesarsko sezono z lepimi dirkami. Prireditev je medklubska, kar pomeni, da se iste kot tekmovalci lahko udeleže člani vseh društev.
Nekatere točke so prav zanimive in bodo za posetnike privlačne, in sicer: dirka za prehodni pokal g dr. Puca, župana ljubljanskega, in motociklistične dirke. Poleg teh točk so na dnevnem redu prireditve tudi druge točke, pri katerih bodo morali napeti tekmovalci vse sile, ako bodo hoteli doseči prva mesta.
Za zmagovalce in bolje plasirane je klub preskrbei lična darila, ki so razstavljena v trgovini Magdič. Zvečer ob 19.30 pa se bodo ista razdelila v salonu restavracije Ker-šič.
Tekmovanje se prične ob 14.; vstopnina primerno nizka, a čisti preostanek se uporabi za poplavljence.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje s seje p. o. dne 11. oktobra.)
Suspendirata se do nadaljnjega igralca Svetic Vili (Ilirija) in Jeršek Danilo (Jadran), dokler ne poravnata svojih obveznosti do prejšnjega kluba Primorje.
Dopis Cakovečkega SK, br. 412-33, od 8. oktobra, v katerem sporoča poškodbo igralca Krznariča Viktorja, se odstopi p. f.
Verificirajo se s pravom takojšnjega mu stopa za Panonijo, Murska Sobota, Krama-rič Josip, Drvarič Ludvik, Voroš Ludvik, Kossi Fran jo, Serafinovič živo j, Sabo Aleksander, Zelenko Herman, Golar Mano, Rajh Boris, Rajh Dušan, Luthar Franc, Pojbič Karol, Pojbič Ladislav, Dolgaš Ladislav, Hari Ludvik, Sepesy Elemer, za Jadrana Gabrovšek Milan, za Svobodo (Vič) Dežman Alojz, Samarin Stanko, za Svobodo (Zagorje) Kauka Bruno, za ISSK Maribor Križane Franc, žgur Stanko, Cebulj Pavel, za Ilirijo, Zadel Samo, za Zagorje Grošičar Leopold, za Gradjanski SK Cako-vec ščurič Stjepan; s pravom nastopa 21. oktobra t. 1. za Slogo, Loke pri Zagorju Pu-šnik Ivan, za Jadrana Vrančič Drago, za Slovana žnidarčič Stane, za ISSK Maribor Sonaja Zdenko, za Reko Baumel Heribert. Zavrne se verifikacija igralca Bračiča Danila za Hermes in igralca Bednjaka Bele za Panonijo, ker niso v prijavnici navedeni vsi podatki. Verificirajo se s pravom nastopa 14. oktobra t. 1. za mednarodne, 27. decembra t. 1. za prijateljske in 27. marca 1934 za prvenstvene tekme za Panonijo Varga Mirko, Dokr Rihard, Toht Josip, čitajo se s pravom takojšnjega nastopa za Enakost (Jesenice) Dolžan Rado, Uranič Franc, Ažman Drago. Prvenstvene tekme se bodo določile Enakosti, čim poravna vse obveznosti in pošlje vse potrebne tiskovine.
ASK Primorje. (Nogometna sekcija). Ker je včerajšnji trening odpadel se vrši izjemno za lig.ino in prvo moštvo danes od 16. naprej.
SK Jadran. Postava moštva za nedeljsko prvenstveno tekmo s Korotanom je: Vinko, Tone, Janez, Franc, Ludvik, Rudi, Dolfe, Beno, Janez H., Jože, Rudolf L, rezerve Gabrovšek, Lipovšek, Wailgoni, Kocjan, reditelji Tomšič, Klir, Bezlaj, šuštaršič, stranski sodnik Verbič. Opremo: Burger. Moštvo rezerve in reditelji morajo biti ob vsakem vremenu ob 14.45 na igrišču Korotana. Rakovnik.
TSK Slovan. V nedeljo ob 11.30 morajo biti pred glavnim kolodvorom za pot v Kranj: Moša I in n, Pelicon, Grm, Galle, Sinkule, Bogel, Thuma, Kolarič, Ključec, Vidic, Sluga, Novljan. Pere, šavs, Dečman, Batič, Smrekar, žnidarčič, Rozman, Je-rančič. Sinček I, Uhan, Ceglar, šorn ln Turk. Opremo preskrbi na kolodvor gospodar.
SK Mars. v nedeljo ob 10. se vrši prvenstvena tekma z Grafiko na igrišču Hermesa. Ob 9.30 se morajo javiti na igrišču: Zavrl I, Dolinar, Pogačnik n, Zavrl H, Kra-šovec, Klingenstein, Vrhovec, Wohlfart, Zupane, Burger, Jereb; rez. Jenko in Zupančič. Blagajniško službo bo vršil Vrhovec Jo-t% I.; reditelji Stražišar, Košar in Strah, stranski sodnik Pogača r I. Nadzor Novak.
SK Reka. Jutri ob 13. naj bodo na igrišču Panonije Torkar, Jaka, Petrovčič, Sko-čir, Korl.i. Ciuha, Laznik, HLadnik, Rozmane, Remškar, Erjavec in Kokalj, ob 14.15 pa Pikič, Nany, Bojan. Korle, Drage, Dane. Košmrl. Ane. Zinke. Pino. Heribert Broni.
SK Grafika. V nedeljo se morajo javiti ob 9. v gostilni Belič: Trpin, Ploh, Mekina, Stromajer, Usenik, Bežan, Verčnik, Lave, Katavič, Stupica, Verbel, rezerva Trobev-šek, reditelja Požgaj in Fernich.
SK Slavija. V nedeljo morajo biti ob 8.30 na igrišču Ilirije: Cice, Franci, Tone, Nace, Pepe, Butkovič, Otmar, Jože, Drej-če, Cane, Šuštar, Peter, Širne. Tekma rezerv odpade.
Nedel.jski nogomet v Celju. V nedeljo ob 13.30 se bo pričela na igrišču Olimpa v Gaberju drugorazredna prvenstvena tekma med Olimpom in Šoštanjem. Sodil bo g. Ja-nežič. Ob 15. bo na Glaziji prvorazredna tekma med Hermesom iz Ljubljane in Celjem. Sodil bo g. Ochs. Ta tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Moštvo Celja bo moralo nuditi isto igro kakor zadnjo nedeljo, če bo hotelo doseči ugoden rezultat.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Sestanek celokupnega članstva sekcije v ponedeljek ob 19. v posebni sobi kavarne »Evrope«. Sestanek je obvezen za vse aktivne člane, vabljeni so pa tudi vsi nekdanji člani in prijatelji sekcije. (Hazenska sekcija). Danes trening ob 16.30. Ob zelo slabem vremenu v klubski sobi Evrope ob 18. sestanek za vse članice. Nada in Ruša sigurno. K treningu prinesite vso klubsko opremo.
TKD Atena. Lahkoatletski trening v soboto ob 16. in nedeljo ob 9. na našem igrišču. V slučaju slabega vremena v nedeljo ob 10. skupen sestanek istotam, da se domenimo za zimski trening.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"

KULTURNI PREGLED
Mirko Banič: Crucifies au carrefour
La Tougoslavie vue par nn Groate. Pariš, Bossuet.
Pod gornjim naslovom je napisal mla_ di hrvatski publicist Milan Banič politično zgodovino Jugoslavije. Knjigo je izdal v francoskem jeziku pač zato, ker jo je namenil kot informacijski vir široki evropski javnosti, ki naše razmere zelo slabo pozna in nas zato tudi vedno narobe, če že ne krivično sodi. Vendar Baničeva knjiga nI propagandistično delo, temveč važen in nepristranski donesek k razumevanju političnih prilik naše domovine. Mojstr_ sko parn avtor slika genezo jugoslovenskega problema, ki obstoja predvsem v srbohrvaških odnošajih, vse ostalo kakor slovensko vprašanje, federalizem in partiku_ larizem pa je le navlaka, nastala okrog tega osnovnega vprašanja. V kratkem in pregnantnem slogu, jedrnato in naravnost plastično nam kaže pisec, kako smo bili v usodnih novembrskih dneh leta 1918. duhovno za zedinjenje Se nepripravljeni, razvija dalje revščino naše laži-demokra-cije, ki vlada, oziroma bolj rečeno, pustoši od leta 1918. do 1928., sledimo korak za korakom propadu te demokracije do ka_ tastrofe junija 1928, lz katere vodi 6. ja^
nuarskl režim nc le kot edini izhod, temveč tudi kot edina rešitev.
Novi režim je le heroičen poskus ozdraviti jugoslovensko demokracijo moralne^ ga propada, kamor so jo zavlekle strankarske razprtije nesrečnih prvih let in rešiti državo pred neizogibnim razpadom. Pač je želja najmerodajnejših činiteljev vrniti naš narod demokraciji, toda pravi demokraciji, nikdar pa več k demokraciji iz let 1918—1928. Se vedno se najdejo ljudje, ki sanjajo, da bo mogoče zavreti kolo zgodovine, ki sicer počasi toda neumorno dela na duhovnem in materialnem zedi-njenju jugoslovenskega naroda in se vrniti v razmere partikularizma, ko so paševale pod krinko demokmtizma neke »demo_ kratske dinastije« Paši«, Radi«, Pribiče-viči itd. Kdor se še vdaja takim utopijam, temu j© čitanje Baničeve knjige neobhodno potrebno, da bo razume] in uvide! zgodovinsko resnico, kako je bilo s 6. ja_ nuarjem eno razdobje jugoslovenskega notranjega življenja definitivno zaključeno in se je pod to poglavje zgodovine potegnila končna črta.
Milan Banič je Hrvat. Kakor pravi v naslovu gleda na jugoslovenski problem s stališča Hrvata. Priznati pa moramo, da ga gleda z očmi dobrega Hrvata in iskrenega Jugoslovena. Z očmi- zgodovinarja
opisuje in presoja napake, ki so bile narejene na obeh straneh. Vendar ga je njegovo razlaganje privedlo do zaključka, da v naši narodni tragediji leži na Hrvatih večja krivda nego na Srbih. Prav za prav ne toliko na Hrvatih, kolikor na Zagrebu. Pisec dokazuje, da je treba Hrvatsko točno ločiti od Zagreba, ki ni bil nikdar hrvatski. Se globoko v novo dobo je bil nekak otok tujega madžarskega in nemškega. fevdalnega elementa v hrvatskem kmetskem morju in med obema je zijal pravi prepad. Ta anacionalni, pod tujčevim vplivom stoječi Zagreb, v katerem se šele okrog leta 1830. pokažejo prvi poganjki hrvatskega meščanstva, vodi sto let dolgo borbo proti Beogradu, ki kaže iste ambicije na vodstvo jugoslovenskega naroda. Beograd pa postaja takoj po svoji osvoboditvi izpod tuiškega jarma slovansko mesto, prestolnica svobodnih srbskih kmetov, kar mu daje nepri.ua srno moralno premoč v tem dvoboju. Z ilirskim in Stross-majerjevim pokretom skuša Zagreb rešiti jugoslovensko vprašanje pod svojim vodstvom. Ko vidi svoj neuspeh, iznajde zloglasno »hrvatsko pravo«, ki razbija jugoslovenski narod z znamenito črto Ze-mun—Kotor, na vzhod in zahod, Beograd in Zagreb. Celih 30 let traja ta najžalost-nejša doba jugoslovenske politične zgodovine, dokler ne ustvari Supilo srbohrvaške koalicije. Toda tudi ta koalicija ne reši vprašanja primata med Zagrebom in Beogradom, tako da oba centra tudi tedaj ne skleneta miru, temveč le nekakšno pre-
mirje. Dualizem v jugoslovenstvu traja dalje.
Streli v Sarajevu spravijo v tek dogodke, ki bi rabili še samo nekaj let mirnega razvoja. V letih 1914—18 počiva vprašanje prvenstva. Med tem ko pada Beograd v prab in pepel pod nemško-avstrij-skimi granatami, bogati Zagreb z vojnimi dobavami. Ves čas krvave vojne doprinese ravno Zagreb najmanj od vseh jugoslo-venskih krajev k velikemu delu uedinje-nja.
šele oktobra leta. 1918., ko je razpad Avstrije viden že na vseh koncih, se postavi Zagreb v jugoslovenske vrste. Čuti pa, da bi v edinstveni Jugoslaviji ne mogel zavzeti vloge nad Beogradom, zato izvleče zopet stari dualističnl načrt s črto Zemun—Kotor. Delegacija Narodnega Vi-ječa, ki se gre pod vodstvom dr. Korošca pograjat v ženevo, statuira pogodbeno ta dualizem. Pisec se vpraša, zakal se je ravno vodja slovenskega klerikalizma dr. Korošec s takšnim navdušenjem ponudil za zaščitnika zagrebških dualističnih stremljenj in odgovarja na to, da Korošca pri tem niso vodili slovenskf nacionalni interesi temveč 1» interesi katoliške cerkve. ker b1 z duallstično organizacijo države zapidni d°' državp s prestolnico v Zagrebu bil po veliki večini katoliški.
Ta dualWni načrt pa ie propadel že v svojem zarodku. Ne zaradi te<ra, ker se mu je uprlo Narodno Viječe. Niti zaradi odpora srbske vlade, čeprav bi bila Srbija z njegovo izvedbo ogoljufana za večino sa-
dov svoje zmage, ker bi bil zapadni del države pod Zagrebom gospodarsko in po prebivalstvu dvakrat močnejši, pač pa je zagrebški načrt propadel zaradi nesposobnosti Zagreba, da izvede svoj koncept. Cim je bil prepuščen sam sebi, mu je socialni potres zamajal tla pod nogami in pred nevarnostjo popolnega socialnega razkroja, čigar znaki so se že nevarno kazali vsepovsod je bil sam prisiljen prositi pomoči pri srbski vojski, ki je bila v vsaki hrvaški in slovenski vasi sprejeta z velikim navdušenjem, ne kot osvajalka, temveč ko* osvoboditeljica. Borba za prvenstvo med Zagrebom in Beogradom je bila končana.
Odslej pa dela Beograd težke politične napake. Tam so namreč slabo poznali Zagreb, ker so bili stiki med obema mestoma pred vojno dokaj skromni. Glavno besedo je imel tedaj v Beogradu stari Pa-šič, ki je vodil Srbe do zedinjenja kot Mojzes Izraelce v obljubljeno deželo. Cim pa pride njegov narod do cilja, se je Mojzesu nova hiša zazdela nekam tuja. Pašič ni prav za prav nikoli mislil na Jugoslavijo. Ves čas njegovega uspešnega življenja mu je lebdela pred očmi le Velika Srbija. V teh razmerah se vseli v Beograd kot zli duh Svetozar Pribičevič.
Pribičeviču pripisuje Banič največjo krivdo za polom našega demokracizma. Dobil je kot »ekspert« za Hrvatsko v Beogradu polnomočje, da reši hrvaško vprašanje. živel je vse svoje življenje med Hrvati, bil je eden glavnih voditeljev hrvat-
Gospodarstvo
Problem trošarine na vino
V zadnjem času se, kakor znano, mnogo razpravljalo o trošarini na vino. Pri tem so mišljenja raznih interesiranib stanov zelo različna in se interesi poedincev in posameznih skupin precej križajo. Zlasti si nasprotujeta stališči gostilničarjev in vinogradnikov. Dejstvo je, da novelizacija tro-šarinskih predpisov glede trošarine na vino jn žganje, ki je stopila v veljavo lani 18. aprila, ni prinesla zaželjenih rezultatov. Ne da se oporekati, da je ukinjenje trošarine, odnosno nadomestitev trošarine s trošarin sko takso v znatni meri koristilo vinogradnikom. Na drugi strani pa je dejstvo. da je sedanja ureditev vinske trošarine na škodo gostilničarskega stanu, bodisi glede krivične razdelitve v kategorije za trošarinsko takso, odnosno glede zmanjšanja konsuma, ker gre mnogo vina v kon-st-m brez posredovanja gostilničarjev, ki nosijo težka bremena. Ze letos pomladi je skupina senatorjev pod vodstvom dr. Ši-loviča iznes'.a predlog za spremembo zakona. Pozneje so se tej skupini pridružili tudi drugi senatorji, tako da obstoja danes v senatu znatna večina za spremembo zakona. Tudi finančno ministrstvo je izdelalo podoben predlog.
Kakor je podoba vendar ne bo tako težko najti formulo, ki bo pri popuščanju na obeh straneh lahko zadovoljila tako vinogradnike kakor gostilničarje ter ostale in-teresirane faktorje. Bistvo zahtevane spremembe je pred vsem v tem, da se bodisi trošarina ali pa trošarinska taksa plačuje vsaj približno po višini iztočenega, odnosno prodanega vina. Pri tem naj le krat-
pri	dobavi	
		ood
10.000	5000	5000
kilogramov		
5.54	5.76	5.97
5.49	5.70	5.92
5.55	5.77	5.98
5.53	5.75	5.96
5.46	5.67	5.89
5.54	5.76	5.97
5.50	5.71	5.93
5.53	5.75	596
5.41	5.63	5.84
5.55	5.77	5.98
5.32	5.53	5.75
5.40	5.62	5.83
5.34	5.55	5.77
5.50	5.71	5.93
5.46	5.67	5.89
5.46	5.67	5.89
5.51	5.72	5.94
Cene trošarine prostega sladkorja za slajenje mošta
Kmetijska družba objavlja, da bo dobavila la trošarine prosti sladkor na razne postaje po naslednjih cenah za kg (v dinar
iih):
Postaja Slovenska Bistrica Konjice Gor. Radgona Ljutomer Celje Maribor Ormož Ptuj
Šmarje pri Jelšah,
Mestinje Pjconci - Murska
Sobota Brežice Sevnica
Videm * Kršfko Novo mesto Metlika Črnomelj Ljubljana
Kakor se iz gornjega vidi, je najcenejša dobava celega vagona, medtem ko se pri polvagonski dobavi cena poviša za okoli 20 par, pri manjših dobavah pa za 40 par. pri kilogramu, in sicer zato, ker je tovornina dražja.
Cena sladkorju ni visoka in je pričako--vati, da bodo vinogradniki to ugodnost v polni meri izkoristili. Občine naj javijo istočasno. ko pošljejo prošnje naročnikov slad-korja Kmetijski družbi, na katero od navedenih postaj želijo, da se. sladkor pošlje Kmetijska družba bo skušala kombinirati naročila za več občin skupaj, tako da bo voznina čim manjša in zaradi tega cena cw-voljnejša. Prevoz sladkorja iz postaj kakor tudi druge stroške morajo občine vkalkuli-rati v ceno ter denar od naročnikov takoi zbrati.
Vagoni s trošarine prostim sladkorjem bi» smejo iztovoriti le v prisotnosti organov glavnega oddelka finančne kontrole, s katerimi se morajo občine sporazumeti tudi glede postopka pri razdelitvi sladkorja interesentom in postopka pri slajenjj mošta
V primeru kakšnih zaprek, naj se občin« obrnejo takoj telefonsko na Kmetijsko družbo, ki bo skušala posredovati pri finančni direkciji, da ee. njihovim željam po možnosti ugodi. Tiskovine za prošnje so poslan« sreskim načelstvom. kjer jih občine lahko dobijo, ako jim ne bodo direktno dostavljene. Pripominjamo še, da ee mora vsak prijaviti pri občini, kjer ie vinograd
citajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
ko omenim, da je predlog, ki so ga iznesli nedavno beograjski gostilničarji in po katerem naj bi v bodoče obremenjevala trošarina producente vina, torej vinogradnike, docela neresen in se na merodajnih mestih nikjer niti ne razmišlja o tem, da "bi se ta predlog osvojil. Zato bi bila potrata časa, če bi vinogradniške organizacije nadalje vso energijo uporabljale za boj proti temu neresnemu predlogu.
Pričakovati je, da bomo še ta mesec culi definitivno stališče glede vprašanja spremembe trošarinskega zakona, tako od strani vinogradnikov, ki bodo imel: dne 15. t m. v Beogradu svoj kongres, kakor tudi od gostilničarjev, ki so sklicali svoj kongres za 25. t. m. prav tako v Beogradu. Uvidevni vinogradniki sami spoznavajo, da so sedanji trošarinski predpisi precej oškodovali interese malih točilcev in da je treba po-greško popraviti. Seveda pa vinogradnik: nadalje zastopajo stališče, da pristajajo na tako korekturo le tedaj, če ostane sedanji pavšalni sistem nadalje v veljavi. Gostilničarji pa se zavzemajo za to, da naj se v bodoče državna in banovinska. trošarina pobira točno po višini iztooene pijače, bodisi na podlagi prejšnjega sistema ali pa v trenutku stavljenja vina pod pipo, ker ni mogoče kategorij za plačilo trošarine tako pomnožiti in pavšalni sistem tako preurediti, da bi bila izključena vsaka krivična obremenitev. Pavšalni sistem trošarinske takse namreč nima dovolj elastičnosti kakor sistem trošarine, ki se pobira točno po višini iztočenih količin.
Otvoritev zlatega rudnika Slišane
Kakor smo že včeraj kratko poročali, je bila z glavnico 40 milijonov Din v Beogradu ustanovljena delniška dražba za eks-ploatacijo ziato vsebujoče rude na kraju Slišane blizu Lebana v Srbiji. Kakor zatrjujejo, gre tu za otvoritev največjega zlatega rudnika v Srednji Evropi. Ustanovna skupščina delniške družbe se bo vršila 15. t. m. v Beogradu pri Obči jugoslovenski bančni dražbi. Glavna ustanovitelja družbe sta Jovan Nenandovič. podpolkovnik v p. in Gavrilo Nikolič, kotarekj poglavar v p., ki sta odstopila svoje rudarske pravice za 6000 delnic nove družbe v nominalni vrednosti 34 milijonov Din. Poleg omenjene dvojice so ustanovitelji družbe Gjuro Kor-te. trgovec iz Zagreba, univ. prof. inž. Vladimir Mitrovifi in inž. dr. Milan Lukovič. oba geologa; nadalje Dragosglav Gavrovič in Aleksander Nikolajevič, ravnatelj Obče jugoslovenske bančne družbe.
Po ugotovitvah geologov in na podlagi preiskave rude, je pričakovati, da bo mogoče pridobiti na vsako tono rude 15 do 30 gramov čistega zlata. Prvotna kapaciteta rudnika (kopanje iD predelava) bo glede na strojne naprave, ki so že naročene v Nemčiji, znašala 200 do 300 ton rude dnevno, tako da bo rudnik že takoi v početfcu pri predelavi 200 ton lahko pridobil dnevno 3 kg zlata. Ker znaša danes cena čistega zlata okrog 51.000 Din za kg. bo znašala vrednost proizvedenega zlata na teden okrog milijon Din. Ustanovitelji nove družbe so v Nemčiji že naročili stroje in instalacije v vrednosti 800.000 mark (14 milijonov Din). Stroje in instalacije bodo dobavile tvrdke Humboldt - Deutz Motoren A. G. in Koln - Deatz Plačilo za dobavljene stroje in instalacije je garantirano 8 proizvedenim zlatom in tudi Narodna banka ne bo delala glede transfera nikakib težkoS, sai je sama v znatni meri zainteresirana, da pride v naši državi do večje produkcije zlata, kar je važno tudi za stabilnost naše valute. Ustanovitelji pričakujejo, da bodo instalacije montirane do početka marca prihodnjega leta in da bo v tem času že mogoče pričeti z obratovanjem
Gospodarske vest!
= Velik uspeb poljskega notranjega posojila. Kakor smo že poročali, je bilo 28. septembra predloženo v Poljski na javni vpis notranje posojilo v nominalnem znesku 120 milijonov zlotov. Že prvi dan pa je bil zahtevani znesek znatno prevpisan. Vpisni rok je bil določen do 7. oktobra. Vpisovanje pa je država že 5. t. m. predčasno zaključila. Kakor sedaj poročajo iz Varšave, je bilo vsega vpisanih 311 milijonov zlotov. Ta vsota pa se bo najbrž še nekoliko povečala, ker ni še definitivno znana vsota onih terjatev nasproti državi, ki se bo v smislu pogojev tega posojila na željo upnikov odnosno dobaviteljev države spremenila v nove obligacije. Posojilo je prineslo nepričakovano velik uspeh. Sa-
mo javni bi privatni nameščenci so vpisali 120 milijonov zlotov "posojila, od tega 76 milijonov zlotov državni uslužbenci.
= Vesti o stabilizaciji dolarja. Od druge polovice septembra se dolar in funt držita prav stabilno, čeprav znašajo včasih dnevne tečajne varijacije nekaj odstotkov. Tečaja obeh valut zlasti zadnji teden stalno nihata na višini, ki ustreza pri dolarju (nasproti zlati pariteti) razvrdnostenju za 34° 'o, pri funtu pa za 36%, tako da se obe valuti v medsebojni relaciji približujeta stari pariteti na 2"/o. V pariških finančnih krogih znova zatrjujejo da bodo dolar po informacijah iz Washingtona stabilizirali na sedanji višini, to je pri curiški notaciji 3.40 do 3.42. Seveda bi bilo prenagljeno sklepati na stabilizacijo le na podlagi stabilnega držanja obeh valut v zadnjih tednih. Vesti o začasni stabilizaciji pa so vedno pogostejše. V Londonu zatrjujejo, da se ima stabilizacija dolarja izvršiti na višini od 65 zlatih centov, torej 35°/» pod zlato pariteto. V zvezi s tem se mnogo komentirajo nevvorške vesti, po katerih bo predsednik Roosevelt v nedeljo zvečer podal obširno izjavo glede bodoče valutne politike Zedinjenih držav.
=: Naš izvoz lesa v Italijo. Po italijanski najnovejši statistiki zunanje trgovine za julij je Italija v tem mesecu uvozila iz naše države 4569 vagonov lesa, to je sicer nekoliko manj nego v juniju (5369 vagonov), vendar pa več kakor v juniju (4355 vag.) in mnogo več nego v ostalih mesecih tekočega leta. Uvoz iz Rusije se je v juliju skrčil na 1410 vagonov nasproti 2043 vagonom v juniju, 1753 vag. v maju in 1647 vagonom v aprilu. Uvoz iz Astrije na je znašal 2718 vagonov nasproti 3528, 3094 3042 vagonom v prejšnjih treh mesecih. — V prvih sedmih mesecih t. 1. je Italija uvozila skupaj 71413 vagonov lesa nasproti 661.534 vagonom v istem razdobju preteklega leta m 67.964 vagonom v istem razdobju leta 1931. Od tega uvoza odpade v prvih 7 mesecih t. 1. na uvoz iz Jugosla-je 27.969 vagonov (lani 20.045), lz Avstrije 19.755 vagonov (19.568), iz Rusije 11.785 vagonov (12.179) in iz Rumunije 3201 vagon (2117). Kakor je iz gornjih številk razvidno odpade od povečane skupne količine italijanskega uvoza največji del na našo državo.
= Vsebina sladkorja ta kisline v letošnjem grozdju. Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah, p. Limbuš prj Mariboru, poroča, da je do 12. t m. poizkusno določila vsebino sladkorja in kisline pri posameznih vrstah grozdja v banovinski trsni-ci in drevesnici Pri tem so bili ugotovljeni naslednji rezultati (prva številka označuje vsebino sladkorja v %, druga pa vsebino kisline v %«; v oklepajih ustrezajoči podatki, dobljeni na isti dan lanskega leta): renski rizling 17.5°/« si., 16.5°/»o kis. (19.0 odnosno 9.5), burgundec beli 18°/* in 14%o (20.5, 9.0), burgundec modri 17.5%, l2°/oo, sauvignon 18°/«, 14%>o (18.9, 10.0), Bouvier-jeva ranina 20.0%, I0.5%o (20.3, 7.8), neu-burgovec 19%, 11.5%> (21.3, 9.3), laški rizling 16.5%, li»/oo (19.8, 9.0), šlpon 14.7*/«, 15.5°/oo (18.0, 10.0), rulandec 18.0°/«, 15.0%« (21.0, 82), silvanec 11%, 12.5°/«e (20.0, 8.7). traminec 19%,' 14.5%o <20.0, 8.4) in -ži-aiitni-na 17.5%, 10.0%o (18.0, 6.8). Pri lepem vremenu je zorenje zlasti v zdravih nasadih zadnje dni vidno napredovalo ter bo kvaliteta, če bo vreme nadalje ugodno, pri skrajno pozni trgatvi še zadovoljiva.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave 500 komadov lopat za premog. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 15 sodov masti za jamske vozičke, do 2. novembra pa glede dobave 50 kg jekla za avtomobilne vzmeti, 5 plošč jeklene pločevine, 5 kg različnih ključev in 150 kg minija.
_ Oddaja popravila dvorske čakalnice ia
naprave odprte verande pred čakalnico na postaji Lesce - Bled se bo vršila potom pismenih ponudb, ki jih je vložiti do 16. t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Hmelj
Žalec, 13. oktobra. Pri mirnem razpoloženju je prišlo do znatnih zaključkov po nespremenjenih cenah od 65—70 Din (včeraj je bilo pomotoma javljeno 75 Din). Dobro blago se je plačevalo po 70 Din, v izjemnih primerih so kupci plačali še napitnino.
Žatec, 13. oktobra. Nakupovanje se nadaljuje po nespremenjenih cenah od 1900 do 2200 Kč za 50 kg.
Borze
13. oktobra.
Na. ljubljanski borzi se je deviza New-vork ponovno za malenkost dvignila, okrepila pa se je tudi deviza London. Avstrij-
NAŠ JOVI
ROMAN
ŽIVLJENJE
LJUBEZEN, KI SE JE NENAVADNO ZAČELA. PRI RULETI V MONTE CARLU. — OSTANKI RUSIJE, KI JE NI VEC. — BOJ ZA SREČO. — POŠASTI REVOLUCIJE. — MED KULISAMI IN REFLEKTORJI
ALI DOBI*TUDI TA FILM SVOJ ,HAPPY END* VSAKO NADALJEVANJE TREPET IN SLAST!
Začetek v nedeljo 15. t. m.
Ne zamudite! Naročite , Jutro'!
ski šilingi so se trgovali, nespremenjeno po 8.75 (v Zagrebu po 8.58, v Beogradu po 8.575 in 8.55). Grški boni &o se trgovali r Zagrebu po 40.50, v Beogradu pa po 39.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bil danes promet v Vojni škodi po nespremenjenih tečajih za kaso po 243 in za december po 245. Dolarski papirji so ee okrepili. 7% Blairovo posojilo notira 34.50 — 36. Pri tem pa je treba 9eveda upoštevati, da ustreza tečaj 35 pri novem načini prerača-navanja nominala v dinarje prejšnjemu te-Čaiu 30.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1362.36 _ 1373.16, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35 — 1113.85, Lon-don 177.42 _ 179.02, New York 3786.05 do 3814.31, Pariz 224.32—225.44, Praga 169 79 do 170.65, Trst 300.46—302.86 (prenr.ja 28.5%). Avstrijski šiling r privatnem kliringu 8.75.
Zagreb. Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1362.36 — 1373.16, Bruselj 797.46 do 801.40, London 177.42—179.02, Milan 300.46 do 302.86. Newyork kabel 3708.05-3836.31, ček 3786.05 3814.31, Pariz 224.32 _ 225.44, Praga 169.79 — 170.65. Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.2375. London 16.04. New-york 344, Bruselj 71.90, Milan 27.15, Madrid 43.20, Amsterdam 208.15, Berlin 123.10. Dunaj 57, Stockholm 82.70. Oslo 80.60, Koben-havn 71.65, Praga 15.345. Varšava 57.75. Bukarešta 8.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.60. London 28.30. Milan 47.76, Newvork 604.26, Pariz 35.58, Praga 25.56. Curih 175.78. 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 243 _ 245. 7% investicijsko 51 den., 7% Blair 83.50 den.. 8% Blair 36 — 39, 7% Drž. hipotekama banka 45 den.. 4% agrarne 27 den., 6% begluške 36.50 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 243 — 243.50, za december 244 — 245.50. 7% investicijsko 51 — 53, 4«/» agrarne 27 do 27.50, 7% Blair 34.50 — 36, 8»/o Blair 37 50 — 38, 7% Drž. hipotekama banka 44 den., 6% begluške 36.50 — 37.50; bančne vrednote: Narodna banka 3550 den., Priv. agrarna banka 226. — 228; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 125 — 150. Trbovlje 100 bi.
Beograd. Vojna škoda 244.50. 243 zaklj.. 7% investicijsko 52 50 zaklj., 4% agrarne 27 — 28.50. 6% begluške 37.40 — 37.60. 7% Blair 34.50 — 35.50. 7«/» Drž. hipotekama banka 44.50 — 45.50, Priv. agrarna banka 226.50, 225.50 zaklj.
Dunaj. D jnav-Sava-Jadran 12.85, Državne železnice 15.75, Trboveljska 11.25. Alpine - Montan. 9.35
Blagovna tržišča
LES.
4- Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za les živahnejša. Zaključena sta bila 2 vagona mecesnovih plohov. Povpraševanje je za deske (smreka, jelka, III., 18 in 38 mm ter podmera 28 mm), za bukove plohe (neobrobljene. sirove, monte. 27 mm), za bukove kratice (parjene. I., II., 27, 33 in 35 mm), za bukove plohe (parjene, 27 do 100 mm) in za mehka drva in suha bukova drva za izvoz.
+ Ljubljanska borza (13. t m.) Tendenca za žito mirna. Zaključen je bil 1 vag. žita in 1 vagon koraze. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): Pšenica (po mlevski tarifi): baška. 79/80 kg 145 _ 147.50- baranjska, 78/79 kg 142.50 do 145; sremska, 78/79 kg 14? 50 — 145;
koruza (po mlevski tarifi): za oktober 112 50 - 115; moka: baška >0< 250 — 255; banatska 265 — 270.
ŽITO.
+ Chicago, 13. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 82.50, za maj 87.25; koruza: za december 4225, za mai 48.875; rž: za maj 68.50.
+ \Vlnnipeg, 13. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 59.875, za december 59.75, za marc 64.75.
+ Novosadska blagovna borza (13. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 41 zagonov. Pšenica: hiška, okolica Novi Sad, okolica Sombor 97 — 98 ; 6rednjebaška, baška potiska in ladja Tisa 98 — gornjebaška 101 — 102; gornjebanatska in baška ladja Dunav 97 — 98; sremska 93 — 97; slavonska in baška ladja Begej 96 — 97, južno-bar,a*ska 90 — 91. Oves: baški, sremski m slavonski 52 — 54. Ječmen: baški, sremsk'. 64 65 kij 61 — 63. Koruza: baška, sremska 62 — 64; baška. okolica So.ab.ir 63 - 65; slavonska 66 — 68; banatska 59 — 61; baška bela 77 50 — 80; baška iaija Savi 63 do 64. ladia Begej 64 — 65; ladja Tisa, Dunav 65—66; sremska nova umet. sjš. za okt. par. Indjija 56—58. Moka: baška, banatska »0g< in >0»g« 187.50 — 2j/.59; »2« 170 do 190; >5« 150 — 170; >6« 110 — 120; »7< 80 — 90; >8« 55 — 60; sremska in slavonska »Og« in »Oggc 177.50 — 192.50; >2< 157.50 — 177.50; >5< 137.50 — 157.50; >6< 102.50 — 112. 50; >7< 72.50 — 82.50; >8< 52.50 — 55. Otrobi: baški, sremski, banat-ski 41 — 44. Fižol: baški, sremski beli 130 - 135.
4- Somborska blagovna borza (13. t. m ) Tendenca stalna. Prometa je bilo 54 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor 96 do 98; gornjebaška 100 — 102; sremska, slavonska, banatska 95 — 87; banatska potiska in baška potiska 98 — 100. — Koruza: baška, sremska 63—65; baška
bela 80 — 82; baška Dunav, Tisa 64 — 65. Moka: baška »Og« in »Ogg« 185—205; >2« 165—185; »5« 145—165; »6« 105—115; >7« 75—85; »8« 55—60. Fižol: baški uzančni 130—135.
+ Budhnpeštanska termlnska borza (13. t m.). Tendenca za pšenico slaba, za koruzo prijazna. Pšenica: za oktober 7.01 do 7.03, za marc 7.61—7.62, za maj 7.81—7.82; koruza: za maj 7.68—7.70.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. gtanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine r mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
13. oktobra
LJubljana 7, 7 60.8, 11.6, 96, ENE2, 10, 31.5, dež; Ljubljana 13, 763.6 8.8. 86, N2, 10, 42.1, (od 7. do 13. ure) dež; Maribor 7, 726.7, 11.0, 92, NW2, 10, 70, dež; Zagreb 7, 761.2, 13.0, 90, N3, 10, 20, dež; Beograd 7, 760.6, 14.0, 90, SE2, 5, _, —; Sarajevo 7, 763.1, 10.0, 90, S2, —, _; Skoplje: ni depeše; Split 7, 760.4, 18.0, 90, ESE6, 2, _, —; Kumbor 7, 761.4, 17.0, 90, ESE4, 1, _, —; Rab 7, 759.9, 1«.0, 85, SSE6, 7, 2.0, dež.
Temperatura: Ljubljana —, 8.0 (temperatura pada) 14.2, —; Maribor 17.0, 11.0; Zagreb 19.0, 12.7; Beograd 25.0, 2.0; Sarajevo 24.0, 7.0; Skoplje 25.0, _; Split 24.0 17.0; Kumbor 16.0; Rab _, 15.0.
Solnce vzhaja ob 6.12, zahaja ob 17.20.
Luna vzhaja ob 23.12, zahaja ob 14.58.
sko-srbske koalicije, miselnosti hrvatskega naroda in bistva hrvatskega vprašanja pa le ni poznal. Bil je naravnost od usode poklican, da zgradi tedaj most med Srbi in Hrvati, svojega zgodovinskega poslanstva pa ni razumel in je tudi s svojim političnim delovanjem doživel najhujši neuspeh, kar jih lahko doživi kak državnik. Namesto da bi svetoval tedaj Beogradu spravo in velikodušnost do poraženega Zagreba, je sedel kakor kakšen satrap na Hrvatsko. Uvedel je »Obznano«, neusmiljeno je preganjal nasprotnike svojega osebnega režima in stri vsakogar, ki je povzdignil glas proti njegovemu despot-stvu. Kot posledica te politike polagoma izgine prepad med tujinskim Zagrebom in hrvatskim selom in vse hrvatsko ljudstvo se zgrne kot en mož okrog tribuna Radi ca.
Radič ni bil slab človek. Bil je mehka, tipično slovanska duša. ki je sanjal o neki človečanski vesoljni republiki. Tak dobrodušni vizionar ni mogel a priori odklanjati sporazuma s Srbi. Le despotizem, ki ga je izvajal na Hrvatskem Pribičevič, ga je nagnal v nepopustljivo abstinenčno politiko, ki je na drugi strani zopet Pri-bičeviča tirala v obup. Ko pa je Radič uvidel, da postaja PribiCevičevo paševanje le prehudo, je popustil in šel v Kanoso. Priznal je centralizem, vidovdansko ustavo, monarhijo ir vse, kar so v Beogradu zahtevali, samo da Hrvatsko reši Pribi-čeviča. Beograd je nato pristal, saj so to
zahtevali interesi države ln vsega na- t roda.
S tem je imel Beograd drugič položaj v rokah, z Radičevo kapitulacijo je bila dana možnost iskrenega sporazuma med Hrvati in Srbi. Bil je tedaj celo psihološko najboljši moment za takšno operacijo, če bi Beograd imel tedaj to srečno misel, bi bilo že tedaj za vedno rešeno hrvatsko-srbsko vprašanje. Toda Beograd ni razumel važnosti trenutka. Očividno ni verjel Radičevi iskrenosti, obenem Je pa tudi slabo presojal položaj, ki je nastal po Radičevi kapitulaciji. Mislil je, da je sedaj prišel čas, ko bo mogoče razbiti hrvatsko seljačko stranko in streti Radičevo moč. Radiča so dvignili na oblast le zato, da bi ga s sponami njegove lastne moči štrli. Toda Radie je razumel manever. Zopet sta se razšla Zagreb in Beograd s še večjo mržnjo v srcu, kar nam je prineslo moralno in politično krizo, ki je veljala Radiča in jugoslovensko demokracijo glavo.
Pribičeviča pa v Beogradu leta 1925. niso definitivno odbili. Rekli so mu le, da zahteva državni interes, da pride Radič s Hrvati v Beograd in da je zato potrebno, da se on vsaj začasno odstrani. Naj nekoliko potrpi in gotovo bo prej ali slej zavzel svoje mesto v vladi. Pribičevič si pa tega ni dal dopovedati. Uprizoril je strahovito gonjo med svojimi pristaši in huj-skal na upor proti Beogradu. In ko je nespretna beograjska politika potisnila Radiča leta 1927 zopet v opozicijo, se mu pridruži Pribičevič, ki si zna podrediti ves
silni pokret hrvatskega seljaštva svojim osebnim namenom, da> se maščuje nad Beogradom.
Drugič je dala tedaj usoda Pribičeviču možnost, da izvrši svojo zgodovinsko misijo. Ce jo je že izpustil tik po zedinjenju, bi lahko vsaj sedaj služil kot most sporazuma med Zagrebom in Beogradom. Sedaj še lažje, ker sta skupno z Radičem predstavljala ves prečanski blok proti predvojni Srbiji. Namesto da bi porabil Pribičevič svoj sugestivni vpliv blagodejno na Radiča, pa ga je hujskal na še bolj zagrizeno borbo in Radič se je zagnal slepo s povešeno glavo na Srbe in Srbijo. V državno politiko zaideta odslej zasebno sovraštvo in osebne strasti. Demokratsko-seljačka koalicija preide najprej v obstruk-cijo, nato pa v nesmiselno sabotažo vsakega parlamentarnega dela. Oba tabora se obmetavata z najogabnejšimi očitki in psovkami. V tem strupenem ozračju vstane človek, ki je smatral, da gre lahko še dalje kot do najodurnejšth- osebnih žalitev — do samokresa.
Atentat Puniše Račiča v skupščini 20. junija leta 1928 ni bil le atentat na življenje voditeljev seljačke stranke, temveč tudi atentat na državo in jugoslovensko demokracijo. Videč razkroj jugoslovenske misli, izkoplje meščanski Zagreb svoj stari dualistični načrt. Podpredsednik seljačke stranke Josip Predavec cinično napoveduje: »Gremo v Beograd le. da se tam še prijateljsko poslovimo-« Pribičevič pa v teh tužnih dneh, ko je ^e puhtela kri Ra-
čičevih žrtev, zahteva nove volitve, kar bi v tedangem ozračju lahko pomenilo le državljansko vojno. Zagreb pa vrže svečani anatema na Beograd in proglasi njegov socialni bojkot.
šele tedaj, ko je postalo očitno, da so prav vsi mostovi med obema skupinama porušeni, je bilo čuti iz Zagreba in Beograda čisto drugo govorico in je bilo nemogoče najli kakršnekoli osnovo za sporazum, tedaj šele se je kralj odločil na zgodovinski akt 6. januarja ter odstranil ono demokracijo, ki za svoj obstoj ni imela več nobene moralne pravice.
(Dalje prihodnjič.)
Nove publikacije
»Letopis Matice Srpskec, knjiga 337.. zvezki za julij - avgust - september 1933. izdanje Matice Srpske v Novem Sadu, je posvečen ves dvema vojvodinskima velikanoma, pesniku Jovana Jovanoviču-Zmaju in politiku Mihajlu Politu-Desančiču, ki sta tako pomembno vplivala na razvoj sodobnega srbetva in jueoslovenstva. Knjiea obsega preko 20 večjih razprav in drugih prispevkov o teh dveb možeh izpod peres najuglednejših srbskih, hrvatskih, ruskih in poljskih znanstvenikov in književnikov, dalje Deeančifievo razpravo o Zmaju in celo vreto beležk. Te dragocene in izčrpne knjige ne bo mogel pogrešati nihče, ki hoče biti pojčen o obeh duševnih velikanih našega naroda.
»Čirilometodski vjesnik«, smotra za sta-
roslovensko cerkveno glasbo, št. 7.—9., z raznimi strokovnimi literarnimi prispevki in z glasbeno prilogo za moški zbor »Vje-rujuc A. Grečaninova.
»Anbruch«, dunajska glasbena revija, priobčuje v 6eptembereki številki članek turškega komponista Necila Kazima o sodobni glasbi v Turčiji. Opozarja zlasti na nagli razvoj moderne v Jugoslaviji, ki je sprejela principe evropske tehnike, ni pa pri tem izgubila svoje posebne note. Prav navdušeno piše o četrttonskib prizadevanjih Coliča v Beogradu in Osterca ter Li-povška v Ljubljani. Temperiran četrt tonski sestav priporoča svojim turškim kolegom in ugotavlja, da njihova narodna pesem bazira že od nekdaj na intervalih, ki so manjši od poltonov.
Tempo časa zahteva
da ste zavarovan} proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje ie zastonl Dri
Zavarovalni«) ..TRIGLAV"
Iz življenja in sveta
Le stiska), da bo teklo!
'ožilo Angleža Geopgea Eystona, s katerim hoče prekositi prvenstvo Dieslovih strojev
Zanimivosti iz Nemčije
Prvi spomenik Hitlerja
so postavili v Jastrovu na Pomorskem ▼ obmejni marlci Poznanj - Vzhodna Ptusija. Spomenik stoji na najvišjem gričku pred vhodom v mesto.
Koncentracijsko taboriS2« v B remenu.
Mesto Bremen je odstopilo ob Izlivu \Vesere del otoka za koncentracijsko taborišče. V razdalji 200 m se ne sme nihče približati kopnu, ker velja tudi za vodni okoliš zapora. Ladje se ne smejo zasidrati, tudi rib ne smejo loviti, da ne bi dajali političnim jetnikom prilike priti v stik z zunanjim svetom.
Nič predavanj o kmetijskih zakonih.
Nemški minister za prehrano je prepovedal predavanja o zakonu, ki se tiče dednega prava na kmetijah in o zakonu, ki obravnava prehrano. Prepoved se utemeljuje z motivacijo, da bi takšna pojasnjevanja samo vznemirjala prebivalstvo.
Sramotni steber za nasprotnike.
Občinski svet saškega mesta Riesa je sklenil postaviti sramotni steber, kamor bodo zapisali imena vseh oseb, ki so se pregTešile proti nar. soc. režimu v Nemčiji. Na sramotnem stebru bo tudi prostor za imena tistih, ki kakorkoli sabotirajo delo sedanje nemške vlade, vlečejo krivične podpore in sesajo kri rjavim srajcam.
Temperamentno srečanje
Astronomi so sedaj dognali, kaj je bil vzrok nenadnega in bogatega meteornega dežja 9. t. m. V nasprotju s prvotnimi vestmi, da gre za prezgodnje srečanje s skupino Leonidov, ki jo zemlja srečuje okrog 12. novembra, pravijo, da gre za pojav, ki je v zvezi z majhno repatico, katero je italijanski astronom Giacobini odkril v decembru 1. 1900. ta je istovetna z repatico, ki jo je odkril Zinner 1913. v Bambergu. Tudi sedaj je z velikimi teleskopi vidna na notranjem, južno vzhodnem nebu in se hitro oddaljuje od nas.
Giacobini - Zinnerjeva repatica se vrača na svoji raztegnjeni eliptični progi vsakih 6 ta pol leta, njena proga je pa takšna, da jo seče zemlja vsako leto okrog 10. oktobra. Tedaj ni nič nenavadnega, da pritegne k sebi kakšno ločeno skupino njenih meteorjev, kakršne karakterizirajo poti vseh re-patic. 2e v prejšnjih letih ie ob tem času večkrat zadela na kakšno skupino te vrste, le da je bilo letošnje srečanje vse bolj temperamentno. Verjetno je tudi, da bo tej prvi skupini sledila še katera druga, a nevarnosti za zemljo ni nobene, ker gre samo za neznatne meteorčke, ki v zemeljski atmosferi zažarijo in se razpršijo v prah davno preden dosežejo površino naše premič-nice.
Novi francoski novci iz nikla
»Banque de France« v Pariru je začela 12. oktobra izročati prometu nove kovance iz nikla po pet frankov. Kovanci bodo zamenjali dosedanje bankovce iste vrednosti.
Vinogradniki pri stiskalnici za sladki mošt
Kuga v Harbinu
Posledica velike nesnage
2e pred nekoliko tedni so se pojavili v Harbinu in okolici posamezni primeri pljučne kuge. To veliko pristaniško mesto v Mandžuriji je bilo v tem oziru vedno na slabem glasu. Ruske ta kitajske ladje, ki pristajajo tu, so
prepolne podgan, najbolj nevarnih raznašalk te strašne bolezni, a nobeni sanitetni ukrepi ne morejo iztrebiti ostudnih živali, kakor ni mogoče, da bi pripravili lastnike kitajskih džrunk do tega, da bi pazili na red ta snago na svojih ladjah.
Oblasti so tudi tokrat ugotovile, da je bilo infekcijsko ognjišče na neki kitajski jadrnici. Zaplenile so jo ta postavile njeno posadko v karanteno. Toda nekaterim mornarjem je uspelo, da so pobegnili in posledice so se pokazale že po nekoliko dneh. V neposredni okolici mesta so
začeli ljudje umirati od kuge, ki se je potem razširila od hiše do hiše in
Električno pregledovanje rib
Ribarski urad Zedinjenih držav je izumil nov postopek za pregledovanje blaga na ribjem trgu. Ker so ribe, zlasti polenovke, med najvažnejšimi živili ubožnejših slojev, je ta sama na sebi preprosta, zanesljiva in hitra metoda pregledovanja zelo važna.
Svežost ribjega mesa ugotavljajo na ta način, da mu primešajo določene kemične snovi, ki proizvajajo električni tok. Po množini teh snovi, ki so potrebne za tok določene sile, ugotovi kemik stopnjo svežo-sti pregledanega mesa. Na ta način se da tudi točno ugotoviti, koliko časa je kakšno meso sploh užitno.
—————	mmmmm—————»
Sveži kruh
Sveži kruh je nevaren, ker je okusnejši ta zavaja ljudi k temu, da ga jedo. Pri žvečenju se ne drobi, temveč pregneta ta postaja tem trdnejši. Lahko ga je použiti, toda želodčni sok ga ne more razkrojiti ta ostaja v želodcu kakor kamen. Resne prebavne motnje so posledica.
Brezposelni se gostijo
Na pariškem Mont-martru so priredili te dni pojedino za brezposelne, katerih pa je prišlo tako malo, da so jim morali »zaposleni« pomagati pri pospravljanju sladkih tort
Valute v stezniku
Poskus tihotapstva z letalom — Dramatične posledice
Dunajsko sodišče v Floridsdorfu je obravnavalo te dni zanimiv slučaj porušenega tihotapstva s tujimi valutami. Zagovarjati se je morala ženska, ki je skusala pred meseci z letalom iztihotapiti v Italijo 5000 dolarjev in 37.000 švicarskih frankov.
Zgodilo se je takole. Nekega lepega dne je čakalo na Aspernu odhoda letalo Dunaj-Benetke. Po letalfšcu se je sprehajala mlada, elegantno oblečena dama, ki se ie plašno ozirala naokrog in je kazala veliko razburjenje. Tedaj je pristopil k nji carinski uradnik ter jo vprašal no denarju. Vprašanje je damo tako zmedlo, da se je skoro onesvestila.
Osvežili so jo z vodo ter io odvedli v separ6, kier se je morala sleči pred neko žensko Ta je predle dal a plašč m m nas a v njeni nič sumliivega. Potem je preiskala spodnjo obleko, takisto brez usneba. Ko pa je prišla na vrsto kombineža, je dama odklonila, da bi se
slekla do golega.
Vizitatorka je kmalu ugenila, čemu. Dama je nosila steznik in ko ga ji je ženska odvzela ter odprla, so iz njeoa pogledali dolaTji, švicarski franki, nemške marke in tudi nekaj avstrijskih šilingov. Dama je začela ihteti. Vrgla se je vizitatorki okrog vratu, jo prosila, nai molči ter ji je za ta "primer obljubila, da bo delila z njo valute v stezniku. Toda uslužbenka se ni dala omajati, čeprav bf bilo z molčanjem namah rešeno vprašanje njene
težke življenjske eksistence.
Tihotapko so nato odvedli v carinski urad, kjer so ji zaplenili denar. Tam je prosila uradnika, naj jo odpusti brez preganjanja ter mu je za protiuslugo ponujala vso zaplenjeno gotovino. Toda uradnik je ostal trd kakor mu predpisuje službena dolžnost Ni nasedel pripovedovanju tiho-tapke, da se je doma sprla z možem, vzela ves denar, ki je bil v hiši, ter hotela odpotovati v Italijo, da bi tam začela novo življenje. Sestavil je zapisnik o dogodku in ko je ugotovil, da so podatki o istovetnosti tihotapke resnični, jo je odpustil domov. To priložnost je porabila aretiranka, da je stekla v peto nadstropje neke hiše in z njenega hodnika
skočila v globočino. Hotela je izvršiti samomor, toda to ji ni upelo. Prezrla je namreč, da ne meri na cestni tlak, marveč samo na stekleno streho nad dvoriščem. Tako se je pri padcu samo hudo ranila in so jo moTali oddati v sanatorij,
kjer ji je spreten kirurg z veščo roko rešil življenje. Ko je okrevala, so jo pozvali pred sodišče in tam se je morala te dni zagovarjati zaradi utajevanja valut ter po-skušenega podkupovanja. Izgovarjala se je, da se ne spominja več, kar je govorila usodnega dne vizitatorki in carinskemu uradniku ter se je onravičevala, da je bila močno razburjena, kar je zelo verjetno. Sodišče io je zaradi tega obsodilo na pogojno ječo. denar, ki ga je skušala iztiho-tapiti, pa je zapadel v korist državne blagajne.
zajela vso kitajsko četrt.
Baš pri pljučni kugi je nevarnost okuže-nja posebno velika. Poleg podgan jo prenaša kašljanje obolelih oseb, ki trosi bacile daleč po zraku, tako da so zaščitni ukrepi v neposredni bližini bo'nika večinoma brez uspeha. Medicina pa tudi nima posebnih pripomočkov, ki bi bolezen ozdravile. Vse ja
odvisno od čistoče in higienskih razmer v kakšnem kraju. In ker so te razmere v Harbinu, zlasti pa v njegovi prenapolnjeni kitajski četrti obupna, ni čudno, da kosi smrt kakor divja. Večina bolnikov umre v teku enega do dveh dni. Položaj je tem hujši, ker se Kitajci zaradi svojih verskih predsodkov odločno
branijo sežigati svoje mrliče. Nobeni razlogi pameti ne pomagajo nič. Tako se širi bolezen čedalje bolj in ne samo mesto, vsa dežela je v nevarnosti, da jo doleti usoda, kakršne Evropa že dolgo časa ne pozna več.
DOBRO JE, ČE VEŠ.:
da se zaročila hči slovitega dirigenta Artura Toscaninija z ruskim pianistom Vladimirom Horovitzom;
da so v Nemčiji uvedli doktorski naslov za pivovarsko stroko;
da se je srečno obnesel prvi letalski poskus na progi Vladivostok - Kamčatka. Polet je trajal 20 ur, letalo je prevozilo 4870 km proge;
da se je pri kilometerskih avtomobilskih dirkah v Budimpešti smrtno ponesrečil tekmovalec Somariva, ker ni imel vozila popolnoma v oblasti;
da je zemski plaz v Apolopiju zasul deset ljudi;
da so imeli te dni v Turčiji potres in so najsilovitejše sunke čutili v Erivanu, kjer so se porušile nekatere hiše;
da je neki radio laboratorij na Holar.d-skem odkril možnost istočasnega oddajanja več oddajnikov na eni La isti valovni dolžini;
da je neki vojak Znanstvenega posku-ševalnega zavoda ruskega zrakoplovstva skočil s padalom iz višine 7200 m in da se je njegovo padalo odprlo šele 150 m nad zemljo;
da leži v praškem notranjem ministrstvu 5000 prošenj nemških židovskih emigrantov za sprejem v čsl. državljanstvo;
da bo ameriška pošta izdala serijo 25 znamk, ki pridejo v promet okolu novega, leta 1934 z novimi risbami;
da sta trčili v zraku dve holandski vojaški letali, pri čemer so se ubile žtirf osebe;
da je v Južni Afriki zaradi velike suše poginilo šest milijonov ovac, zaradi česar se bo znatno skrčil letošnji pridelek volne: da se posti 15 letno dekle Celsa Fer-nanden v Madridu že pet mesecev in je kljub temu zdrava ter opravlja vsa domača dela brez ovire;
da bodo v francoskem generalnem Jta-bu v kratkem velike spremembe;
da prilagajo nekatere ameriške tvornice cigaret svojim zavojčkom zaročne prstane, ki jih nosi na s vojn h prstih že stotisoč ameriških kadilcev, kateri niso plačali zanje niti borega centa.
ANEKDOTA
Neki Anglež, ki je pripadal gornjim de-settisočem, je nekoč vprašal Shawa: »Ali je res, da ste vi nekoč v družbi, ki me je imela za bistroumnega moža, trdili, da nisem bistroumen človek?« Shaw je odgovoril; »Popolnoma izključeno. Nikoli še nisem bil v družbi, ki bi bila videla v vas bistroumnega moža.«
VSAK DAN ENA
» Ce si človek predstavlja, da so vse to ustvarile njegove roke, si mora resnično priznati, da je genialen.« »Da, to smo prav gotovo.«
Stare kulture v Libiji
Puščava z zanimivo preteklostjo
Rekord Dieslovih motorjev v nevarnosti
atrijsko puščavo so smatrali še pred kratkim za popolno puščavo, ki nima in ni imela nikoli svoje kulture, za prazen presledek med starimi kulturnimi ozemlji Egipta in Tunizije. Toda v zadnjih letih so se izvršila v njej. zlasti v Trijx>litaniji, Cirenajki in v Fezzanu velika izkopavanja, ki nas silijo, da moramo priznati Libiji naslov starega kulturnega ozemlja, celo ozemlja doslej najstarejših afriških kultur. Po zaslugi teh raziskovanj, ki jih je vodil zlasti nemški arheolog prof. Leo Frobe-nius, moramo svoje znanje o afriški zgodovini pošteno revidirati. Ne pričenja se namreč z Egipčani, Grki in Feničani, temveč cela desettisočletja prej v najstarejšem paleolitiku.
Prehistorija Libijske puščave je pred vsem obsežena v raziskovanju jam. Nešteto je teh jam, v katerih so našli poleg okostij prastaro orodje, orožje, v skalo vklesane risbe in druge dokaze pradavnih kultur, na ozemlju, kjer si še pred nedavnim niso niti slutili. Zelo zanimiva so odkritja prof. Fantolija v ozemlju Ham-da-el-Hamra in Mamiiada-el-Hamra, ki sta znani tudi pod imenom »rdeča pušča-
va« in ki sta tako grozotno prazni, da so se jima izogibala celo domačini, ki žive v puščavi. Učenjaki so izključevali možnost, da bi bil ta kot zemlje kdaj obljuden. Toda prof. Fantoli je odkril sledove, ki kažejo, da je živelo tu pred desettisočletji veliko in krepko ljudstvo, ka je morda nomadiziralo kakor še danes večina severnoafriških domačinov, ki je pa imelo vendarle neko svojstveno in prav nič nizko kulturo. O tem nam govorijo med drugim ostanki visoko razvil^ industrije kamenitega orodja. Šele v mlajši kamene-ni dobi se je podnebje teh krajev tako spremenilo, da v njem ni bilo več življenjskih možnosti za človeka, žival in rastlino.
Tako se Libija po zaslugi napornega dela raziskovalcev spreminja v deželo, ki je bila nekoč, če že ne dežela s samoniklim življenjem, vsaj prehodna dežela za kulture severnega afriškega vzhoda in zapada. Preko nje je šla kultura svojo pot iz vzhodnega Sredozemlja v za pa dno in tudi v Evropo. Največji učenjaki sicer trdijo, da je bila smer obratna, a to še ni tako gotovo.
v slovitem londonskem živalskem vrtu je ta-le opica, ki je gledalcem v nepopisno
zabavo
— ■
MNOGI NE VEDO...
da preizkušajo v ameriških oblačilnih trgovinah zimske plašče v hladilnicah, da pokažejo njih toploto;
da živi na otoku Cape Breton v Novi škotski 13.000 ljudi, ki še danes govore keltski.
da je največji dinozavrus tehtal kakšnih 40 ton, da so pa njegovi možgani tehtali manj nego pol kilograma.
da je preko 500 mest z več nego 100.000 prebivalcev;
da razvija prekrasna vodna cvetlica vic-toria regia (lokvanj) pri cvetenju veliko toplote, ki je bila pri neki meritvi za 14 stopinj višja nego temperatura okoliškega zraka.
Ogrci
Ogrci ali zajedalci nastanejo zaradi zamašitve lojnic v koži, ki izločujejo maščobo, da se koža obvaruje. Maščoba ali loj se izločuje skozi kožne luknjice, če so te za-mašene, se začne nabirati. Na površini kože nastanejo črne, kakor bucikaste glavice velike pike, posebno na nosu, na licih, čelu, bradi, ušesih, prsih ta hrbtu, če jih iztisnemo, je videti, kakor da bi iztiskavali črviče, od tod ime ogre
Mnogi ljudje si jih iztiskavajo z umazanimi nohti ta drugimi umazanimi pripomočki, pa ni čudno, da nastanejo potem z okužitvijo tvori in izpuščaji.
Da se ubranimo zamašitve luknjic, si moramo obraz temeljito čistiti z vodo, milom ali milnim špiritom. Mesta, kjer so ogrci, odrgnimo z mehko ščetko ali z mramornim milom. Po obraznih parnih kopelih postanejo ogrci mehki in se dado z lahkoto iztisniti.
Dopisnice iz aluminija
V Birminghamu so prišle v promet prve dopisnice iz aluminija. To so zelo tenko zvaljani lističi, ki rabijo z enakim uspehom pisavi s črnilom kakor tudi na stroju. Dopisnice tehtajo prav toliko kakor njih sestre iz papirja, le s to razliko, da je njih produkcijska cena še nižja.
Prava dobrota
današnjih dni so izborna oblačila in izvrstni štofi za gospode v tako fini kvaliteti in po tako nizkih cenah kakor jih nudi tvrdka
Drago Schwab v Ljubljani.
Proizvodnja zlata v Rumuniji
Iz Bukarešte poročajo, da se je zvišala produkcija zlatokopa v Bajamaru r zadnjih letih od 700 na 4000 kg letno. Ru-munska vlada pa pritiska z vsemi sredstvi, da bi se zlatokop še bolj izrabil ta upa, da se bo posrečilo dvigniti eksploata-cijo rudnika na 8000 kg zlata letno. Na podlagi tega bo zvišala rumuoska vlada obtok svojih bankovcev za dve milijardi le je v.
Ljubljenka vseh obiskovalcev
lanska modna novost, je tudi letos še aktualen in se nosi z velikim uspehom
Trdoživi genij
Da morajo geniji umreti v mladih letih, je precej razširjeno, a povsem napačno na-ziranje. Neštete je imen, ki dokazujejo nasprotno ali vsaj to, da utegne tudi genialen človek učakati visoko starost. Navedimo risk^tsrs *
Tizian je živel 99 let, Michelangelo 89, Lukas Cranach 81, Goya 82, Watts 87, Hol-man Hunt 83, Hans Thoma 85, Wieland 80, Victor Hugo 83, Voltaire 84, Tolstoj 82, Anatole France 80, Auber 89, Verdi 88, Cherabini 82, Kant 80, Pestalozzi 81, Car-lyle 86, Mommsen 86, Bismarck 83, Glad-stone 89, Palmerston 81, Nevvton 84, James Watt 83, Volta 82. Ta seznam bi lahko nadaljevali v nedogled.
Telovnik s kožuhovinastim robom
Radio kotiček
Nastopila je meglena, deževna jesen m kmalu dobimo tudi zimo z njenimi dolgimi večeri, ko človek ne ve, kaj bi doma po-fcel, a z doma tudi nima kam hoditi večer za večerom. Jesen in zima sta dva letna časa, ko je radio človeku še prav posebno potreben in dobrodošel prijatelj. Pomaga
nu preživljati dolge jesenske m zimske večere; pa ne samo to, radio te zna zabavati in razveseljevati, da kaj hitro pozabiš, da je zunaj pusto hladno jesensko vreme ali da brije burja. Poleg zabave in razvedrila ti prinaša radio v dom še mnogo poučnega in zanimivega, tako da ga boš posebno težko pogrešal zdaj, ko so večeri že dolgi, da na izprehode ne moreš več misliti. Radio Ljubljana neprestano izpopolnjuje svoj program in prizadeva si sestavljati ga tako, da pridejo na svoj račun prav vsi_ abonenti. Ce še nimaš doma radia, si ga nabavi zda], da se v pustih jesenskih in zimskih večerih ne boš doma dolgočasil.
Med zanimivostmi današnjega programa naj omenimo zabavno predavanje člana Narodnega gledališča g. Bratine ki ga vidimo na sliki, g. Bratina nas bo zabaval od 18.30 do 18. Potem bomo poslusah nadaljevanje dr. Vebrovega predavanja: Ljudski nauk o dobrem in zlu. Sledil bo ob 20. prenos koncerta praških stražnikov iz Uniona, končno bomo pa slišali še radio jazz, plesno glasbo.
Sobota. 14. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. - 13: Cas, plošče, borza. -18: Plošče, stanje cest. _ 18.30: Zabavno predavanje. - 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu _ 19.30: Politični pregled. - M. Prenos iz Uniona. - 22: Cas, poročila, radio - orkester in radio jazz.
Nedelja. 15. oktobra.
LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. - 9: Versko predavanje -9 30: Prenos cerkvene glasbe. — lU. rre davanje za delavce. - 10.30: Arije m duele pojeta gdč. Sokova in g. Gostič s spremljevanjem radio - orkestra. — Slovenska glasba radio - orkestra. — _ Cas, plošče. - 15: Lahka glasba. — lo.30: Narodne pesmi na ploščah. — 16: Kmetijska ura. — 10.30: Samospevi g. Marjana plU«a. _ 17.15: Magistrov šramel trio. — 20- Narodne pesmi pojejo gdč. Korenčaro-va ™ Petrovčič in Gostič s spremljeva-njem radio - orkestra. — 20.45: Kupleti (g-Bajde), lahka glasba, tercet s havajsko kitaro. - 21.30: Cas. poročila, - 22: Vale kova ura radio - orkestra.
BEOGRAD 12.05: Narodna glasba. — 15: Orkester. _ 15.45: Opera »Cavalleria ru-sticana« na ploščah. _ 19: Zborovsko pet-?e _ 19 40: Večer narodne glasbe. — ciganska godba. - ZAGREB 12: Plošče. _ 17: Plesna glasba. — 20.15: Koncertni večer — 22 15: Plesna glasba na ploščah. — PRAGA 19.40: Orkester. — 20.30: Lovski večer. _ 21.30: Saksofon. — Plošča. — BRNO 19.40: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.40: Pesmi. — 20: Večer lahke slasbe — 21: Zabaven program. — DUNAJ 930: Orgle. - 12.30: Orkestralen koncert - 15 30: Lahka godba. _ 17.55: Komorna glasba. - 19.50: Skladbe H. JJolfa. _ 9n30: Mešan program. — 22.15: Ptesna glasba na ploščah. - BERLIN 20.05: Operetni večer. — Plesna glasba. - KOMU V BERG 20: Koncert opernega orkestra — Plesna glasba iz Berlina. - MuHLACKbK 20: Opera »Večni mornar«. — 22.4o:: Plesna glasba. - 24: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 18 45: Klavirski koncert. — 20.10: Veseloigra. - 22.25: Jazz. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — -0: Klavirski koncert. — 21.50: Plošče.
Repertoar
Tovarna čevljev Išče v centru LJubljane za prodajalno
trgovski lokal
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovarna—lokal«.	11028
NARODNEGA GLED ALIŠČA V LJUBI J A vi DRAMA.
Začetek ob 20 Sobota. 14.: Sveta Ivana. A. Nedelja, 15.: Zaiec. Izven. Ponedeljek. 16.: Zaprto
OPERA.
Začetek ob 20. Sobota. 14.: Luiza. C.
Nedelja, 15 : Pikova dama. Gostuje ga. Zin-
ka Kunčeva. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 16.: Simfoničen koncert v Unionu.
*
Nova premiera v dram* V letošnji dramski rej>ertoar je sprejeta drama »Pravica do greha«, ki jo je napisal češki avtor Wer-ner. Delo pripravlja režiser Kreft. Premiera bo v sredo, dne 18. t. m. 0 delu samem in zasedbi prihodnjič.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Sobota, 14.: Rože v snegu. Premiera. Nedelja. 15.: Voda.
Glasbena sezona se otvorj drevi s premiero operete »Rože v snegu«, delom prekrasne mizike in zanimive vsebine, ki je deloma resna, deloma pa prav zabavna. Zlasti pevski part je pri tej opereti izredno lep. instrumentacija dela pa polna in barvita _ Jutri zvečer bo prva ponovitev Vombergarjeve uspele kmetske komedije »Voda«, kf je pri premieri dosegla popoln uspeh.
Vaše zdravje, življenjska sreča, velike denarne žrtve
zavlse od kvalitete. — Zahtevajte samo
»O L L A«!
Vaše zaupanje zasluži samo blago, čigar kvaliteta je preizkušena in ki je že de-cenije poznano po vsem svetu.

JPrlsIzio
ORTUGALKO
I«
izpod preše od 16. t. m. naprej v vsaki množini po zmerni ceni razpošilja t. t.
FRAN JAKOVAC
veletrgovina z vinom,
Jastrebarsko
Naroča se direktno. Ravno tako pa sprejemajo naročila:
za GORENJSKO: g. Fran Brulc, gostilna pri »Zlati ribi«, Kranj;
za DOLENJSKO: g. Rajko Picek, trgovec in gostilničar, Ortnek.
11029
NIHČE NIMA VSEGA -
kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik. kjer bo naSel kar
išče.
Sodna dražba
••
kompletne opreme za pražarno žitne kave in mletje dišav, z vsemi stroji, elektromotorjem in pohištvom itd. se bo vršila v ponedeljek, dne 16. oktobra 1933, ob 15. uri na Glincah, Cesta XVII. št. 15.
Podatke daje odvetniška pisarna dr. M. Šubica, Tavčarjeva ulica št. 13, ali pri izvršilnem oddelku sreskega sodišča v Ljubljani, pod opr. št. R 5631/29.
11023
ožuhouina
ELIGIJ EBER, Ljubljana, Kongresni trg 7*
Najbogatejša izbira
polarnih lisic
srebrnih lisic
Persianerjev
Astrahana
Seala
Bisamov
Nutrie
in vseh ostalih vrst krzna.
Moderna konfekcija
kožuhastih plaščev, jopic, večernih jopic in kepo v, mufov, krznenih garnitur po najnovejših pariških in dunajskih modelih.
Moderniziranje kožuhovin.
NIZKE CENE! DOBRO BLAGO! SOLIDNA POSTREŽBA!
: --v', ^ivv	• v•
-r
Otoku ItaM.*"* Mestm pogrtOm u?«d
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, tašča in teta, gospa
Derica Faifar
po daljši, trpljenja polni bolezni, previdena s tolažili sv. vere dne 13. t. m. mirno in Bogu vdano preminula.
Pogreb nepozabne rajnice bo v nedeljo, dne 15. oktobra 1938, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica št. 25, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 13. oktobra 1933.
FRANC, IVAN, MATEJ, sinovi; MARIJA AUPIČ roj. FAJFAR, hči, in ostalo sorodstvo. J	11038
Grd nos
I zakaj, da U Tub gnali MM«? - Z aparatom
[»ORTHODOR« poprattt.	«kiwrij«c, fe-
oet. Krofe, d«*g, »edlmt, top, gomolja«* dmW.Ii daste obrizu tako lep io plemeni* iaraa. »Orthodor« •e da preoiaao prilagoditi Trnki obliki ta r«l»ko«ta ooea dame, goepoda in d*©«. 90 Din. Rdečico no-«u in abrasa odpraTtte dane* tako eooetavoo to taneel/fcro • apecijalno kremo ia pobtedeoj« »A« Pia 80.—. Originale 30HRODER-SCHENKE raxpo*!j« »OMNIA«, oddelek IM, Zagreb, Dra&o-vi«eva 27. Pošt-mca pri plaSfta t naprej Dio «.—, po po**et)o 11 Dta.
Zahtevajte brezplačno ilustrirali« eaofta.
Potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mama, sestra, babica, teta in tašča, gospa
MARIJA RYCHETZKY
vd, pL Gsp&n, roj. Omahen
včeraj po daljši bolezni, previdena ■ tolažili gr. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb ljube pokojnice bo v soboto, dne 14. t. m, ob 4. uri popoldne izpred Zavetišča sv. Jožefa. Blag ji spomin!
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1938.
Rodbine: GSPAN, MARN, EINSPIELER, OMAHEN in ostalo sorodstvo.	11037
OMtaa IJoMjaaa M^fttt poffflboi
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjava pretužno vest, da je danes, dne 13. t. m., ob 9. uri dopoldne, previdena s tolažili sv. vere, po dolgotrajni bolezni umrla moja nad vse ljubljena soproga m sestra, gospa
Ivanka Mesojedec
roj. Zgaga
soproga poštnega pod uradnika v pokoju
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 15. oktobra 1933, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ulica št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 13. oktobra 1933.
11024
Žalujoči soprog JOSIP MESOJEDEC in sestra FRANČIŠKA L ABIC.
Siahvata
Vsem, ki ste nam lajšali bolest nad nenadomestljivo izgubo naše
ljubljene soproge, mame, stare mame, tašče in tete, gospe
• • - • - - •• •"•- ■• -j - . -••
1tf@i*©sf|e SPforJaffCfC
roj. Baje
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, gospodoma zdravnikoma dr. Stanetu Zajcu in dr. Martinu Majcnu za njun trud in požrtvovalnost za časa bolezni, pevskemu društvu »Slavec« za v srce segajoče žalo-stinke, kakor tudi vsem, ki so darovali prekrasno cvetje in Bpremili pokojnico k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani v soboto, dne 14. t. m., ob 8. uri.
n oi8	Žalujoči ostali.
ima svojo univerzalno borzo v »Jutrovih« malih oglasih. Poslužite seje.
PtoMbnl parte m a« lada).
Potrti v brezmejni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preblagi soprog in najboljši oče, oziroma brat, stric in svak, gospod
Svan (ftomoid
starešina sreskega sodišča v Sloven jgradcu
po dolgotrajni mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče danes ob 4. zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. oktobra 1933, ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice tukajšnje bolnice na mestno pokopališče.
Prosimo tihega sožalja!
Slovenjgradec, dne 13. oktobra 1933.
JOSIPESA roj. HERISCH, soproga; ZDENKA in MILENA, dijakinji učiteljišča, hčerki; ANA KLUN, BRIGITA Ž VAB, sestri, in ostalo sorodstvo.
11026
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
BERMET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
Čast mi je izreči
TRGOVSKI SAMOPOMOČI
V MARIBORU toplo zahvalo za izdatno podporo, ki mi Je bila po smrti mojega soproga izplačana. Priporočam vsakomur pristop k tej kulantni to karitativni instituciji.
Maribor, dne 13. oktobra 1933. 11036	WINDER ELIZA.
krepi kri, živce in apetit!
Odraslim in otrokom!
Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do b steklenic. — V apotekah pol litra Din 35.—. Po pošti razpošilja laboratorij »Alga«. Sušak. — 3 steklenice Din 110.—, 6 stekleni« Din 220.— in eno zastonj, 12 steklenic Din 440.— in dve zastonj (Odobreno od mitu »odjalne politike ki mt. tdravja S. Br. 4787, 887I1L 1908.
v globoki žalosti naznanjamo, da je danes ob 9. url dopoldne preminul naš nad vse ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod
Lukes
gostilničar in posestnik
v 67. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v soboto, dne 14. t m., ob 4. nri popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg 118, na tukajšnje pokopališče.
Kranj, 13. oktobra. 1933.
Žalujoči ostali.
11035
Cene nudim oglasom
Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din Z— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1,— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital*, »V najemc, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zasluSek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali službe, plača *»
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. SajmanJM znesek pri oglasih po 50 par za besedo, Je Din 10.—*
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dvn 15.—. Vse pristojbine sa male oglase fe plačati pri predati naročila, oz*> roma fth je vposlatt v pismu obenem z naročilom.
	,fT7/77Y»/!j	/TI
Vsaka be^da 50 par; za daianie naslov« aH sa Sifr« pa S Di«. (1)		
Odgojiteljicu
srpsko-njemačku, sa pedagoškem praksom ili učite-fjicu, tnažim. — Prednost: znanje fraucuskog jezika ii:i pouka u ?ezbi. AU-k-sander Roeenffeld, Su.botica 38779-.1
Korespondentinio
oerfekt-no v slovenskem ta ■jennškem dopisovanju, e popolnim znanjem o b e h st-enografij. sprejme takoj industrij, podjetje v Ljub Ijani. Ponudbe naj pošljejo samo prvovrstne reflekram-ttaje na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva moč«.	3885o~l
Mesar, pomočnika
sekača pri čok u. sprejmem takoj. Ponudbe na og'a«ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Sekač«.	38711-1
Prekajevalca
sa.Tr-ostojne^a delavca sprejmem takoj. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Se.har«.	38710-1
Dekle
pridno in pošteno. staro 14 do 16 let, »prejme takoj v s! ni? ho I. P oren ta. torbar, Virmaše štev. 16 — pošta Skofja L"'ka.	38868-1
Samostojno
kuharico
ki bi i-m^la veselje tudi do drugih hišnih del. pošteno in snažno, z daljšimi spričevali, sprejmem. Na«lov v ogla-snem oddelku Jutra 38929-1
Pouk
besed* 1 Din; za	dajanj« naslova sli	t*
Šifro fi Din. Dijaki, ki iščejo tastrukcije, plato j« vsako bes+do 50 pirj za šifro ali z«	dajanj« naslova S Dta.	(4)
Francoščina
Privatni poiiik. k-onverzaci-jo. pripravo za izpit« ter pomožni pouk srednje-_ in višješolcem nudi učiteljica dipl. v Pa.rizu. Plsme pod »P-aksa« na oglas, oddelek »Ju-.ra«.__38909-4
Večerni trg. tečaj
pri Trgovskem učnem zavodu. Pražakova 811 — Začetek tečaiev 16 oktobra. — Informacije brezplačno pri vod=tvu zavoda.	277-4
Angl. in iranc.
konverz. in začetnike poučujem. Preizkušena metoda prv-ovnstna 'zgovorja va — Na^ov v oglasne-m oddeku »Jutra«. 38757-16
Italiianščino
poučni« dipl. učiteljica — pravkar d-nšla \l ItaJije. Najbo^š« metoda. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38756 4
Vsaka besu* d« 50 za dajenje naslova ali ui Šifro p« 3 Din. (2)
Dekle
sta<~> 29 let. ki zna kuhati in ;e vajeno popravljanja ter Mka.nja, išče s 1. a-I-i 15. oktobrom službo pri majhni družini — najraje brez otrok. Gre pa tudi za na-a.knrico. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 38-879-2
Brivski pomočnik
dober delavec in bubi štu-eer, išče službo z* takoj. Ponudbe na ogl. oddeek »Jutra« pod »Babištucer«.
38807-2
Mizarski pomočnik
vajen stavbnega in pohištvenega dela. z dobrimi »pričevali, išče službo. — VVittine Franc, Ovi4'erje 8 - Kočevje.	38803-2
Mlad mesar
in prekajevalec
i&če službo. — Ponudbe n« ng'as. odde'ek »Jutra« pod »Samostojen delavec«.
388-50-2
Vdova
d-obra kuharica in gospodinja. želi službo pri boljšem gospodu aiLi samostojni gospe. Ve j ena tudi gostilne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Go«podiiin;a«.	3885Ž-Ž
Pekovski pomočnik
ki lahko poW'	D™
kavcije, išče kjerkoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »5000«.	38864-2
Fina šivilja
ee priporoča na dom. — Trnovo. Rečna ulica št. 6.
38886-2
Dekle
z dobrimi spričevali,_ išče službo pri boljši družini — najraje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odde!ek »Jutra« pod šifro »Projfa dekle«.
Krojaški pomočnik
za boljše delo. išče službo Nasiov pove ogl. oddelek »Jutra«.	38915-2
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din j z« dajanj« naslova sli ta iifro pa 5 Din. (10)
Osebni avto
Lancia, rabljen, naiprodaj na dražbi 16. t. m. ob 16-uri pocp. v Ljubljani. Tyr ševa št. 41. Informacije v delavnici.	38801-10
Prodam
(JgiaM trg. značaj« po 1 Din beseda; u da janie naslova »Ii m šifro S Din. — Oglasi »ocialnega enačaja v«a-U beseda 50 par; u dajanj« naslova ali za iifro p» 3 Din. (6)
Otroška zibelka
pletena, in 4 t a j i c a (die Gehs-chule) ugodno naprodaj v Knafljevi nlici 1311 37867-6
Otroški voziček
(Korbwagen) dobro ohranjen. proda Ručigaj v Slomškovi nlici št-ev. 16/11 38866-6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova aii za iifro 5 Din. — Oglasi socialnega »načaja -»sika beseda 50 par; za dajanje naslova ali za iifro pa 8 Din. (7)
Steklenice
od »Juhana«
prazne ta rabljene kupuj« AHmenta r Zg. Šiški 17.
38859-7
L. Mrzel-Frigid:
Čudež svetega Mihaela
Sodobna pravljica Bog in »veti Mihael sta se tiho sprehajala čez nebo. Dan je bil lep, vse zvezde so bile prižgane, noben prašek se ni dvignil na cesti, noben list ni v vetru zašuštel.
V	duši Boga so se gnetle težke skrbi — gruntal je ta narod in to zemljo in ga ni mogel pregruntati. Z vsakega, pa magari najbolj zavrženega koščka sveta je vsak hip prišel kakšen odmev do neba, ves globus je jasen in čist ležal pod njim kakor na kakšnem fotografskem posnetku iz aero-plana. Na Kubi je bila revolucija. Dobro.
V	Nemčiji so misel in človeka poslali v koncentracijska taborišča. Dobro Poveljnik ruskih letalskih sil je s poletom v stratosfero dosegel najvišj' rekord- Prav. Ves svet je ležal pred njim kakor na dlani. Tam nekje na začetku večnosti ga je bil ustvaril, da bi se dogodki godili na ajem
_ in so se v resnici godili. Vsaka dežela
je imela vsak dan svojo senzacijo, vsak narod je imel svojo voljo. Samo nad to zemljo človek ni vedel, pri čem da je. Tu so živeli ljudje, da jih sam Bog ni mogel razumeti. Bila je to dežela, ki ni poznala ne greha ne kreposti - IjuBje v nji o«so zmogli ne dobrega dela ne kriminala. Nič ni bilo bolj pustega na svetu kakor črtati policijsko kroniko te dežele: Ljudje so kradli samo iz gladu, ženske so se nudile na cestah samo iz stiske — nihče nt storil ničesar krivega ali pravega iz lastne volje in moči. Nobenega dogodka pod milim nebom, nobenega drznega tveganja, nobenega velikega zločina. V vseh zadnjih letih se je v glavnem mestu zgodil en sam velik vlom v najslovitejšo modno trgovino dežele in storilci so tedaj odnesli nezaslišano bogat plen. In kaj je na koncu prišlo na dan? Da s tem Vlomom ni imel opravka sploh noben domačin, da ga je na lastno roko zasnoval in izpeljal neki mednarodni ničprida s Francoskega, neki
Kino-projektor
dobro ohranjen, kupimo. — Ponudbe 1 označbo tipe in cene na »Radiio«, r. z. z o. z v Ljubljani. Miklošičeva oeeta 7.	38816-7
Reglstrir. blagajno
6e v dobrem stanju — kakor tudi ognja varn-o
Wertheimerico
kupii Cvelbar, Predane — St. Jernej.	38847-7
Jermena
za transmisijo
S komada po cca 5 m dolga in 6 cm široka, ku.pi »Jugolutz«. Ljubljana VII.
38877-7
Sode (ležake)
dobro othnanj-ene, od žganja event. vina, v litraži od 3500 lit. naprej, kuipt Anton Roječ, Stična.
38602-7
Pisalno mizo
dobro oh ran j en o, kupi m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pisnina miza«.	38928-7
Lovsko puško
dvocevko, kal. 16, za brez-d: m ni smodnik, kupim. — iP-onud-be z opisom in ceno na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dober po?led« 38S30-7
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova al! za (ifro pa 8 Din. fl€)
Hranilne knjižice
kupuje sn prodaja
M. J ANKOLE
komand dražba, Ljubljana, Aleksandrova c. itev. 4II
(palača »Viktorija«). Teile-fon 3093.	287-16
Knjižice
Hranilnice kmečkih občin
kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj gotovina«.	38883-16
Kupim knjižico
v poljubnem iiniosu. kateregakoli zavoda v Ljublja ni. Ponudbe na oglas, od delek »Jutra« pod značko »Najvišja cena«. 38887 16
Iščem posojilo
r hranilnih kajiižicab 40.000 do 70.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra garancija«. 38900-16
Iz proste roke.
prodam viožmiee Mestne. Banovinske. Kmetsfce, Kreditne, Jadranske ta Zadružne gospodarske benke Poerediinvailci izključeni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Goto vina 100«.	38901-16
Zamenjam
več knjižic Prve hrvatske štedione za knjižice Kreditne banke v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Po dogovoru*.	38897-16
Vsafca beseda 1 Din
za dajanj« naslova ali Sir« pa 5 Din. (80)
Nova hiša
v Ljubi ja-ni naiprodaj za 98.000 Din. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra«.
38904-20
Oddam posestvo
z gospoda-rskiim poslopji, njivami-, tnaTniki sadovnjakom in k-otpa'iščem. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«.
3SS65-20
Pohištvo
Vsaka b«wdei 1 Din; za dajanje naslova ali *» Sifr« p« !S Din. (lSi
Hrastovo spalnico
m-asdivTiO. za 4500 Din proda mlinarstvo Alojzij Ore-hetk, Piefceršnikova št. 14.
38911-12
Prehran h
KH-ur n n d t prebran« plača za vsak« besedo 1 Din; kdor Aiu prebrano pa m besedo 50 par; za dajanje naslova »M šifro 8 Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovslri Offlaai 1 Din
Več boljših oseb
sprejmem na prav dobro hrano po 14 Din dnevno. — Vprašati na Poljan tkem nasipu žt. 12/11, vrata 12.
38837-14
Prvovrstna jabolka in žlahtne hruške
se dobe po zmernih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3. Vse sadje je najskrbneje odbrano in strogo pregledano po kvaliteti, ter se oddaja v večjih in manjših količinah.	38699 34
Vsaka beseda 1 Dm; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15)
Mizarji pozor!
Najo-nrjšc vezane plo šče: jelševe bukove, ►kune in uenK. v velikosti 220/122 Ž00/12Ž. po najnižjih eenah. Tvorniškf skladišče t Ljubljani. I>u oajski eesta 31. 246 If
Smučarski les
rezan, imam v zalogi. Naslov pove oglasni "d delek »Jutra«.	38918-15
Dijaške sobe
Vsaka beaeda 1 Din, sa dajanje naslova ali za Šifro pa S Din. (19)
Brivnico
(podružnico) na Gorenjskem takoj prodam po nizki ceni ali na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podrnžroica«.
3SS09-19
Vinotoč
z lepim lokalom, na križišču prometne ceste oddam. Ponudbe na oglasni oddolek »Jutra« pod šifro »Blizu kolodvora«.
38603-19
Slaščičarno
v centru Ljubljane prodam Ponudibe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Opelja-na 54«.	38924-19
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (17)
Gostilno
v Ljubljani oddam v najem. Naslov pove oginsni oddelek »Jntra«. 38797-17
Pridelki
Vaaika beseda I L>ui: n dajanj« naslova aH ta Iifro pa 5 Dim. (83)
Sir za zajtrk
Kajmak sir. Milka sala mi-sir (ala Tre,pist) v najboljši kvaliteti najceneje ra.z po&Iija mlekarna G r o s s, N'*vi Sivac.	38728 38
Letošnje orehe
zdrave, vsako množino ku pim proti takojšnjemu pla Jil-n in povzetju. Ponudbe 1 naTedbo cene m množit o«, kako* čas dobave n« naslov: Alojzij Planstotaor — Senovo pri Rajhenbu>rgn fstotsm se sprejme k 2 moškima bolj priletna
gospodinja
38720-
Vsaka Oeaed« 1 Din. za dajanj« naslova ali M šifro pa 5 Din. (34)
Grozdje za mošt
vagonske kol.iSine dobavlja Anton Barbič, Videm pri Krškem.	38861-34
Vsaka boseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro S Din. (22)
Dijakinja
dobi lopo in zračno stanovanje pod pogojem, da bi inštruirala fantka, ki obiskuje V. razr. Ijud. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38808-22
Dijaško stanovanje
zračno in svetlo sobo. z dobro iin zadostno meščansko brano iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra oskrba«.
38891-32
Stanovanja
Vsaka beseda 60 par; za dajanje naslova aIi za Šifro 8 Din. (21-a)
Dvosob. stanovanje
iščem s 1. novembrom — 2 osebi breiz otrok. — Ponudbe na oglasini oddelek »Jutra« pod Šifro »Iščem«.
38695-21/a
Stanovanje
drvo- &M trisobno s kopal nico išče obitelj 2 oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«.	38607-21/»
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali u iifro pa 5 Din. (20.)
Prazno sobo
in kuhinjo
oddam e 1. novembrom v Rožni ulic-1' 27/U — Šentjakobski okraj. 38830-21
Enosob. stanovanje
veliko in lepo. e pritiklinami ter vrtom oddam v visokem pritličju vile v Holaupflovi ulici štev. 17 (zadaj za Šlajmerjovim domom) z dnem 1. novembre t. 1.	3SS37-31
Stanovanje
mansardno, o d d a. m s I. novembrom. — Pojasnila ▼ Fugnerjeivi (Skofja) ul. 10. med 3. ta 5. urno. 38927-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kopalnico takoj oddam 1 ali 2 osebama na Karlo viki oes-ti 1.
38867-21
Lepo opremljeno dvosob. stanovanje
s kuhinjo takoj oddam. — Vprašati: kamnose^tvo To-man. Resljeva cesta št. 30 38671-21
Trisob. stanovanje
komfort.no. s kopalnico takoj oddam na Aleksandrovi cesti. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Zmerna cena«. 38606 21
Manjše stanovanje
lepo. 3 jeob in kuhinje oddam v Salendrovi nli-ci št. 6/III.	38003-21
Lepo stanovanje
v centru mesta, obstoječe iz 3 sob. kabineta ;n predsobe, oddam takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« p»d značko »Center«. 38926-21
Vsaka beseda 50 par za dajanj« naslova a«
za iifro 8 Din. (281
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam s 1. novembrom na Taboru Naslov v oglasnem odd-elku »Jutra«.	38805-23
Separirano sobo
s souporabo kopalnice oddam gospodični v centru mesita. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 38854-23
Solnčno sobo
lopo opremljeno, s sepani-ranšm vhodom, za eno ali dve stalni in solidni oeebi oddam v vili na Mirjn. Event. s hrano ali brez. Cena zmerna. — Naslov v ►glasnem oddelku »Jutra«.
38774-23
Sobo
s posebnim vbodom, takoj poceni oddam. NasLov v oglasnem oddelku »Jutra*.
38778-23
Mirno sobo
lepo in zračno, v strogem centru mesta oddam s 15. oktobrom solidnemu mirnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
38701-23
Sobo
s prostim vhodom oddom. Naslon? v oglasnem oddelku »Jutra«.	38870-23
Sostanovalko
gospo aH gospodično sprejmem. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 38871-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vbodom ta elektriko poceni oddam dvema go epodoma na Vidovdanski i>esta l/I, preko dvorišča.
36913-23
Dve sobi
lepo opremljeno in prazno takrfnj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
SS910-28
Osamljena vdova
odda sobico značajnemu gostpodu, blizu mesta. Najraje stalnemu. Cena 150 Din mesečno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Osamljenost«.	38912-23
Sobo
oddam s 16. oktobrom dietna boljšima gospodoma z ali brez brane v Zidicvski ulici 6/1.	38802-23
Sobo
lepo opremljeno, zračno ta solnčno, zraven Evrope, s posebnim vbodom takoj od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38914-23
2 opremljeni sobi
s separiranim vhodom e st.opnjic, s kopalnico na plin, predsobo, verando in elektriko takoj oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
38878-23
O prem Meno sobo
čisto in solnčno, s posebnim vhodom takoj oddam poleg Ta.bora — Vrhovče-va ulica štev. 9/1. des.no.
38899-23
Ooremljeno sobo
na Taboru oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38894-23
Več gospodov
sprejmem na stajtovenj« ta hna.no s prosto lučjo m •postrežbo po 500 Din mesečno. Sv. Jakoba trg 5.
38907-23
Gospodično
samo boljšo poceni sprejmem kot sostanovalko — event. s hrano. Souporaba kopalnice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38919-58
9SS2S3M teSMa
Vsaka beseda 50 par: a dajanj« naslova ah m iifrn a Di*. (žS-a)
iLI
Solnčno sobo
z zajtrkom, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo c-rue na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehnika«.
38860-23/a
Opremljeno sobo
srvetlo. s strogo sepo-rira-#mn vhodom (najraje e stopnjišča) event. z zajtrkom. išče mlad gospod. Ponudbe s točno navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra'» pod »Takoi soba«.
3S925-23/a
Dopisi
VaaJta beseda i Din; zs dajanj« naslova aii Hfrs pa 5 Dio. (24)
Šport 22 1
Dvignite taikoj pismo r oglasnem oddelku »Jutra«.
38858-34
Vsaka beseda 1 Din; iM dajanje naslova ali m Šifro pa 5 Din. (18)
Vsaka beseda 1 Dta; za dajanj« naslova a£ za šifro pa 5 Dia. (87)
Gostilna pri Jerneju (Rozman)
ima vsa.ko soboto ta nedeljo domače krvavice ta toči novo prvovnstno Portugalko.	3S922-18
Vsaks beseda 1 Din: *» dajanj« naslova ali z« iifro pa 5 Din. (30)
Damski klobuki
zadnje novosti, krasna izbira. — Preoblikovanj« 25 Din. Salon La Femime Chic Selenburgova ul. 6, I. nadstropje.	38853-30
Britje 2—3 Din striženje 4—5 Din
ObiSčite najcenejši »Rapid« Sv. Petra 25 (xra>ven Trat-aika).	88898-30
Drva In premog
pri
IV. SCHUM1
Dolenjska cesta TelefOD št. 2951
Dober svet
je zlata
vreden
zato priporočajte ob vsaki priliki »Jutrov« mali oglasnik.
Cene za nadomestne dele zopet znatno znižane!
Opozarjamo lastnike avtomobilov	na sledeče:
1« Edini razlog za nabavo neoriginalnih delov
zdaj odpade, ker originalni H1SO GraŽJl!
2« Originalni deli se lahko naroče
M Prodajne cene so v vsej Jugoslaviji
povsod pri pooblaščenih preprodajalcih!
izenačene S
4« Originalni deli trajajo dalje, služijo bolje, zavarujejo Vas pri vožnji, ne ukinjajo Vam tovarniške garancije in Vam — z eno besedo — nudijo vse prednosti
originalnosti!
Kupujte samo originalne dele „Ford" pri pooblaščenih preprodajalcih!
FORD MOTOR C0MPANY
VARUJTE SE POTVORB!
LINCOLN
Fordsoit
monsieur Frangois Bonvivant vz Pariza, ki se je s sumljivimi opravki potikal po teb deželah in se je z nekakšnimi krivimi papirji baje celo skrival za nekakšno diplomatsko zaščito, tako da je bil policiji ploh nedosegljiv. — Takšna je bila klavrna sli ka te dežele in tega ljudstva in nihče se ne bo čudil, da je bil Bog nad usodo svojega naroda res v skrbeh.
—	Kaj meniš, Mihael, se je obrnil k svojemu sopotniku, odkod prihaja vse to?
—	Nekaj sem čul govoriti, ko sem bil zadnjič tam doli, je odvrnil sveti Mihael, pa ne morem reči, kako je res. Z mleka-ricami, ki so se praznih posod vračale iz mesta na Posavje. sem se spustil v pome-nek. pa so mi pravile strašne reči. V mestu da že celo najboljše rodbine ostajajo dolžne za mleko. Gospod moj, kolikor jaz poznam svet, so to znamenja pred poslednjim koncem. Narod, ki niti mleka nepia-čuje več o prvem, takšen narod je t'k pred konkurzom.
Boga je zabolela ta beseda. Se kadar je čul o čisto brezpomembnem konkurzu čisto neznatnega trgovčiča v najbolj pozabljeni vasi, so mu skoraj solze stopile v oči — tako rahlih čuvstev je bil Je mar mogel ostati ravne duše, če je padla beseda, da je cel narod pred konkurzom?
—	Ne, Mihael, je rekel Bog in je zaustavil korak, ne smeš. govoriti tako velikih besed — nič se na svetu rajši ne zgodi, kakor da misel, ki se je iz nič porodila v srcu, postane resnica Nikoli. Mihael. prenaglo ne izgovarjaj besed — prej boš človeka ubil s prazno besedo kakor s kamnom. Ne. te tvoje strašne novice ne morem verjeti Toda tukaj ne smeva muditi minut, tu imaš papirje in še da.ies odpotuj, opravi strogo revizijo po načrtu, ki je v tem zapečatenem ovitku, in glej. da boš jutri osorej z natančnim poročilom pred mano.
Hip nato je sveti Mihael zapustil paradiž, in ko so zvečer po mestu zagorele dolge vrste električnih in plinskih svetilk, je na voglu dveh najbolj prometnih ulic
stal lep, mlad, nadvse dostojno oblečen gospod in mirno, brez besede motril pisani vrvež, ki se je razlival po razkošno razsvetljeni promenadi pred njim. Vse, kar je bilo najlepšega in najbogatejšega v mestu, je ob tej uri na tem izvoljenem tlaku imelo svoj rendez-vous. Mlade študentke, ki jim disciplinarni red še ni dopuščal ljubezni, so v drobnih, pisanih šolnčkih ko-ketno drobile po trotoarju m se ozi/ale čez ramo, ali gre kdo za njimi. Stare gospe, ki so žalostno lep»to svojih lic morale skrivati pod puder in pajčolan, so trudno visele svojim kavalirjem pod pazho. Tisoč žen je bilo, ki so iskale nekoga, in tisoč mož; ki so iskali prav tako. V luči svetilk, ki so v dolgi, ravni črti visele nad ulico tja gori do razkošnega parka, so tekli pomenki o borzi in valuti, o smislu življenja in odločitvi, ki bo jutri padla na soortnem igrišču, o zadnji premieri in o koncu sveta Vsak hip ie mimo prid-vel avtomobil, v njem je sedel gospod ii rektor in milostljiva gospa — in stražnik, ki je stal na križišču, je salutiral z desnico in z levico pokazal smer
Sveti Mihael je stal ob zidu in strmel v bahavo bogastvo, ki se je prepeljavalo pred njim. da so ga ščemele oči. Ah, kako rad bi si bil zaželel, da bi se odtrgal od teh pustih, večnih nebes in se potopM v ta radostni živi vrvež. Pa se je spomnil naročila, naj gre in nai preizkusi bogastvo in dolgove, ki jih imajo ljudje v dolini Sentflorjanski, in kakor mu je bil naročil Bog. je čisto sam zase. čisto na skrivaj iztegnil nad množico svojo sveto roko in sam pri sebi dejal:
— Naj pade od tebe. človek, vse kar imaš s seboj in za kar pri svojem prodaial-cu še nisi poravnal dolga, in vse. za kar te bodo še kdaj terjali, naj izgine v nič, kakor je ukazal moj Bog.
Nič se ni zgodilo nad Aleksandrovo cesto, morda niti lahen vetrič ni zavel Toda množico, ki je še pred sekundo tako vedrih lic šla za svojim življenjem je tisti hip presunila strahota kakršne še ni vi-
del svet. Tisti hip je padlo od ljudi domala vse, kar so imeli na sebi in s seboj. Dama iz najodličnejše družbe v dragocenem krznenem plašču in svileni obleki, ki se je še pravkar belo smejala sredi svoje družbe, je kriknila od groze in planila v najbližjo vežo povsem brez vsega — krzno in svila, uhani in prstani z dragulji, še zadnji kos najintimnejšega perila je šel od nje. Vsa Aleksandrova cesta je brez glave bežala navzgor in nazaj in na vse strani, v vsem tisoču ljudi ga ni bilo človeka, da mu nevidna, neslišna sila ne bi snela z života najbolj smešnih, najbolj potrebnih stvari. Gospodičnam iz trgovin, ki so prav ta večer s svežimi trajnimi kodri prišle ?z česalnih salonov na ulico, so frizure v hipu padle na kup. Najbolj imenitnim kavalirjem so s srebrom okovane palčice usihale iz rok, dragoceni ustniki s cigaretami vred so jim plahneli v nič, damam so gi-nile ročne torbice iz rok, plašči, bluze, šol-ni. nogavice, ves svet ie padal v najpolj abotni negliže. Stražnik je v tistem usodnem hipu stopil s pijanim capinom v ulico — čudodelni veter mu je v hipu plašč snel z ramen, capina pa je kakor zv-ška obšla čisto jasna treznost — napil se je bil namreč pri dobrosrčni natakarici v neki predmestni beznici na kredit. Nepreviden bančni ravnatelj je s svojo limuzino za vozil v ulico — v trenutku je avto skop-nel pod njim. brez fraka, brez cilindra m brez rokavic se je gospod ravnatelj znašel na asfaltu, ves osramočen je kakor blazen bežal za drugimi, ki so bili prav tako kakor blazni, in se je skril za prvimi Tati. Na drugem koncu ulice so bili malo prej dozidali ch-ugi nebotičnik — Jezus, olago-slov svetega Mihael se je dotaknil še te veličastne, gosposke stavbe, zanihala je v zraku, in kakor bi trenil se je od vrha do tal izpremenila v nič. Vsa uhca ie bila kakor sam vesoljni potop, kakor kaos. iz katerega je vse. kar je. in v katerega se menda nekoč v*»e povrne
Sveti Mihael je stal na svojem varnem trotoarju in strah ga ie bilo lastnega deja-
nja, a še bolj strah spoznanja, ki mu je na tako vrtoglav način zaplesalo pred očmi: ta narod je torej vendarle pred konkurzom. Tedaj pa je povzdignil oči — po ulici je skozi vse to noro, brezupno nenr-je prihajal eleganten, črno oblečen mlad gospod v lakastih čevljih, z zlato verižico na prsih, z blestečimi briljanti na prstanih, z monoklom v očesu in se je s palčico igral v rokah, kakor da vse nič ni. Sveti Mihael je gledal in strmel — tu mu je očitno prihajal naproti edini dostojni, častivredni meščan tega nesrečnega mesta, edini človek, ki hodi po svetu s čistimi računi in s čisto vestjo. Spoštljivo je sveti Mihael pristopil k njemu, spoštljivo se je poklonil pred njim.
—	Dovolite mi, gospod, s kom imam t tem prečudnem mestu to izredno čast?
Z imenitno gesto je neznani človek posegel v žep, na beli vizitki je svetemu Mihaelu pred očmi zaplesalo ime-
Francois Bonvivant.
Ta edini človek s čistimi računi in s cisto vestjo je bil monsieur Franfois Bonvivant, človek s krivimi papirji s Francoskega, ki za nič ni bil ničesar nikjer dolžan, ker za svoje potrebe nikdar ni imel navade, da bi kaj kupoval.
Sveti Mihael se je obrnil stran. Pomignil je prvemu izvoščfcu v sosednji ulici, ki je slonel ob svojem vozu in z odprtimi usti zijal v vse, kar se je godilo pred ni;m. Sveti Mihael je stopil v avto in se je ves obupan vrgel na sedež. Šofer je pognal motor in zajel volan.
—	Kam pa. gospod? se je ozrl čez ramo.
—	V paradiž, je odvrnil sveti Mih*eL Ce morda še nikoli nisi vozil tja, ti bom pa jaz na križiščih pokazal pot.
Šofer je pognal avtomobil, toda na koncu se je te vožnje prav gotovo še bridko kesal. Zakaj v paradiž je prav lahko najti pot — a da se je že kraj kdo vrnil iz njega, o tem še nikdar nihče ni čul po<J solncem
ur
eiuje Uavorm Kavljen. izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Kibmkar. Za