Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo ,,Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III.
Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
K okopi si se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa štev. 64439.
v______________________________У
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica d eile Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
janske večine zdatno število Slovencev, ki bivajo tu v Trstu^Јзк*|-4*акor tolerirani gostje, ampak •''какфвцЈб*^
mačini.
A
Slovenci v £rstu.
13. in 16. dan meseca junija 1. 1909. ostaneta gotovo zgodovinsko važna dneva v življenju tržaških Slovencev. Vršile" so se prvič po novem voli vnem zakonu občinske volitve v II. okoličanskem in IV. mestnem razredu. Izid teh volitev so vsi napeto in raovedno pričakovali. V „Zarji* smo že opozarjali na to, da lahko doživimo pri teh volitvah velika presenečenj a. In res smo jih doživeli, in ne toliko mi, kolikor več oni, ki niso hoteli verovati in priznati, da nas je toliko Slovencev v tržaški občini in tudi v mestu samem. Sedaj so pa pokazale suhe številke, da je tržaška okolica popolnoma slovenska in da biva v mestu samem toliko Slovencev, da jih ne more nihče več brez skrajne krivice prezirati.
O podrobnem izidu volitev govorimo na drugem mestu med novi-j cami. Tu sem hočemo le postaviti svoje dedukcije, ki slede iz tega važnega pojava.
Pred vsem izjavljamo, da se lepe slovenske zmage prav iz srca veselimo. Kot pravi narodnjaki se radujemo vsakega narodnega napredka. Mi smo v „Zarji" vedno stali na tem stališču. Že v prvi številki našega lista iz minolega leta smo pisali dobesedno: „S tem, da povdarjamo krščanska, načela, nikakor ne 7ame+a*no narodnega principa, temveč ga hočemo le dvigniti, požlahtiti in prepojiti s krščanskim duhom. Na svojo karodnost smo ponosni, svoj narod Slovenski ljubimo, druge narodnosti Pa štujemo v mejah pravice". Tej svoji tedanji izjavi smo ostali zvesti Vsikdar. Zato pa ponavljamo, da se zttiage tržaških S 1 o v e n cev srčno Veselimo.
Volitve so pokazale, da je čisto Napačno in krivično vpiti o izključno halij anskem Trstu- Volivni listki so pokazali, da je mesto Trst dvojezično kiesto, ker biva v njem poleg itali-
=— ________________________________
Stroga pravica zahteva, da seda tržaškim Slovencem, kar jim gre v kulturnem, socialnem, političnem in gospodarskem pogledu. Pred vsem bi bila skrajna krivica odrekati tržaškim Slovencem sveto pravico izobraziti se v Trstu v šolah v svojem materinskem jeziku. To je pravica, ki jim gre po naravnem in državljanskem pravu.
Ker je Trst dvojezično mesto, smatramo', če ne za krivico, saj za veliko netaktnost ustano\ iti v Trstu italijansko vseučilišče. Italijanom privoščimo italijansko vseučilišče, a postavijo naj si je na svoja tla, ne pa v d rst, ki je italijansko-slo' ensko mesto na slovenskih tleh. Tako si upravičeno želijo tudi Slovenci svoje lastne visoke šole v središču Slovenije v beli Ljubljani. Italijansko vseučilišče v Trstu bi bilo veden povod prepirov med obema tržaškima narodnostima.
Ko damo v današnji „Zarji“ duška svoji radosti nad faktično in moralno zmago tržaških Slovencev, pa nočemo s tem niti od daleč reči, da simpatiziramo s političnim društvom „Edinost“, ki je postavilo kandidate. Trezni politiki smo in hočemo ostati, hipna navdušenost nas ne spravi do tega, da bi se odrekli načelom in iz-
g’-ihlll JZlžmo -in.™.,. X'l
mo, da se „Slovenska ljudska stranka“, v kateri je pač skoro vsa Slovenija in koje načela mi odobrujemo, sicer veseli zmage tržaških Slovencev, da pa na tej zmagi ne častita političnemu društvu „Edinost“, temveč mirno prepušča to delo slovensko-nem-škemu Hribarju in drugim pripadnikom trhlega liberalizma, ki v mršavi ostankih ponekod še životari v naši lepi slovenski krščanski domovini. — Samo liberalni tabor častita političnemu društvu „Edinost“, ker vidi v njem svoje somišljenike. Mi se tem čestitkam ne pridružujemo, temveč
vf selimo se zmage tržaških Slovencev zato, ker vemo, da so mnogi Slovenci oddali s.voj glas Slovencem, ne p h kandidatom političnega društva „Edinost“! To dobro ve v m in smo slišali iz ust ljudstva samega, ki je šlo volit, da pokažemo enkrat, koliko nas je. Za kandidate političnega društva kot takega, se m rogi niso prav nič navduševali, saj so bili nekateri kandidati taki, da jih ne bi mogel noben pošten človek z mirno vestjo voliti. To stoji!
Veliko je torej Slovencev na tr-ža kih tleh in v Trstu samem. — Ta sle venski rod se more ob tej naši lepi slovenski obali tudi ohraniti. Vpraša no : Bo li tržaško politično društvo „Edinost“, ki se neizogibno bliža onemu usodnemu koncu in razpadu, kojega je doživel liberalizem že povsod na Slovenskem, bo li to politično vodstvo v stanu nuditi tržaškim Slovencem tako zdravo in močno hrano, da se bo slovenski živelj na teh naših tleh tudi vzdržal? To je sedaj verevažno vprašanje, na katero odgovorimo z odločnim: ne! Politika tržaškega društva „Edinost“ je bila dosegaj brezprogramna, frazarska, sloneča na alkoholu, na šumečih veselicah, „narodnih“ društvih, navdušenih živioklicih in sličnih lupinah brez jedra. Da je v stanu taka politika ve'iko ljudi skupaj zbobnati, vliti jim neko hipno sveto narodno navdušenje in spraviti tudi mnogo slovenskih čv-.	-kup.,j, to radi p ionamc.
A vse to je samo ogenj iz slame in zdi se, di je ta slamnati plamen sedaj švignil do vrhunca. Užgati tak ogenj, to zmožnost radi priznamo „Edinosti“. Vzdržati pa slovenski živelj v Trstu, k temu niso poklicani njeni pristaši, niti niso tega zmožni. — Tej nalogi bo kos samo politično vodstvo z jasnim krščanskim in demokratskim programom, polnim vsebine in čilosti, ki jo črpa iz vedno svežega in vse oživljajoče a krščanstva in ima svojo zaslombo ne v kavarniški oligarhiji, ampak v slovenskem ljudstvu samem. Le tedaj bodo
tržaški Slovenci mirno zrli v svojo bodočnost, ko ne bodo po svojem nesrečnem sistemu ločeni od svoje skupne slovenske domovine, temveč bodo v istem taboru," v katerem je danes skoro vse slovensko ljudstvo!
t. :
politične vesti.
AVSTRO-OGRSKA
V državnem zboru se je pretečeni teden razpravljalo o raznih nujnih predlogih. Rusini so vložili nujni predlog, ki se bavi z jezikovnimi razmerami pri sodiščih v Galiciji, kjer se zapostavlja rusinski jezik v korist poljskega. Hrupni prizori so nastali, ko je justični minister Hochenburger branil sodišča in rekel, da so pritožbe neopravičene. Nujni predlog je stavil češki poslanec Stransky zaradi rektorja češke tehnike. Ta je namreč pri neki slovesnosti razžalil nemške profesorje. Ko so ti zahtevali od ministra, da pozove češkega rektorja na odgovor, je ta ministru po dolgem času odgovoril, da njega ne sme nihče pozivati na odgovor radi njegovih govorov. Minister Stiirgh je odgovarjal precej rezko in rekel, da so tudi rektorji pod postavo ; zažugal je rektorju s posledicami, ako se ne vkloni. Socialist Breit-ner je vložil nujni predlog, ker je vlada brez dovoljenja parlamenta izplačala Turčiji odškodnino za Bosno in Hercegovino. To priliko je porabil finančni minister Bilinski, da je odgovarjal opozicijonalnim skupinam na napade, naperjene proti njemu v razpravi o bosanski banki. Po končanih nujnih predlogih je prišlo na vrsto prvo branje o vladnem finančnem načrtu. Dosedaj tega načrta ni pohvalil še noben poslanec. Za studiranje
fiučUlvuLg—■'-na. i... k ... v vi;-	: i /.bik
52 članov. Poslanec Kalina je zahteval v nujnem predlogu od vlade, da predloži zbornici na vpogled načrt bodoče bosanske ustave. Ministrski predsednik Bienerth je odgovoril, da vlada ni dolžna to storiti. Nujnost je bila odklonjena. Nato je pričela proračunska razprava. Gospodarstvo v naši državi je šlo v zadnjih dveh letih precej nazaj. Med tem ko je fin. minister Korytövsky pred par leti izkazoval čez poldrugi sto miljon prebitka, konča letošnji račun z deficitom 73 miljonov.
V	Avstriji so zlasti upravni stroški zelo narasli. Razprava je razdeljena na pet delov. Najvažnejše razprave bodo pač o notranjem, pravosodnem in naučnem ministrstvu. Tu bo zopet opozicija najbrže preizkušala svojo moč
V	razpravi je dr. Kramar očital Poljakom, da tirajo protislovansko politiko. Odgovarjal
LISTEK
Korejska brata.
krtica iz misijonov v Koreji.
VI.
Povratek.
Jan in njegov brat Kvan sta že težko Pričakovala, da se vrnejo poslanci. Huda zi-je že minula in spomlad 1. 1874 se je Pričela.
Vsak dan gresta sedaj brata na vrh Mibčka, ki - leži poleg Kirnovega se Iškega Jtorca, in gledata v daljavo tja, kjer se re-a Hankang prvič prikaže izpod grmovja; običajno se Korejci niso vračali skozi Mandžurijo, ampak ob reki Peiho do Tienci in ^dtod po „Rumenem morju“ domov. Koliko-tat zmoti dečka kaka večja ladja, ki p rive proti vodi! Zato menita v začetku tudi janes, ko zagledata v solnčnem svitu veliko jo, ki prihaja proti reki, da sta se l*a. Ko pa Kvan še Pugleda proti reki na
Wo
zmo-
enkrat bolj natančno ladij o, zakliče ves
oeel:
„So že pravi! Rumena zastava se že vidi ladji!“
j.. In res so bili pravi. Dečka stečeta, ko-Q^°r__ jih morejo nesti njihove noge, proti ^ režju, kateremu se bliža ladija vsled moč-6§a vetra vedno bolj.
£ v Ko zagleda Jan strica in bratranca, jima cne mahati z r0k0 jn ju že oddaleč po-]a Javlja in čez nekaj trenutkov nato se vstavi ^ la *n takoj po prvem pozdravu reče Kirni
p imenujmo ga sedaj s krščanskim imenom mer ____. :
„Zelo prav je, da sta vidva tu. Kvan, teci hitro k nam domov in pripelji s seboj nekaj hlapcev, da spravijo ta veliki zaboj domov! Ti pa, Jan, čuvaj medtem nad njim; v zaboju so same krščanske knjige in stvari. Imel boš veliko veselje nad njimi“.
„Ali si se pa tudi dobro poučil o nauku Gospoda nebes, Kimi?“
„Jaz se nisem le poučil o nauku Gospoda nebes, ampak sem ga tudi sprejel! Toda ti že jutri natančneje povem in mnogo dru-zega. Sedaj pa moram z očetom k velikemu mandarinu, da se oblečem v obredna oblačila in grem odtod v kraljevo palačo, kjer izroče kralju koledar in druge darove kitajskega cesarja“.
Medtem se je sešla ob obrežju množica radovednežev, da vidijo vračajoče se poslance. Najbližja straža pri vratih pošlje oddelek vojakov, veliki mandarin, ki so ga o prihodu poslancev takoj obvestili, kraljevo godbo poslancem nasproti; težaki in nosilci nosilnic, ki jih je polno po cestah glavnega mesta, so pa kar sami prišli k obrežju in izprevod se začne kmalu pomikati z godbo na čelu proti mestu. Temu sledi radovedna množica, da vidi slovesni obhod pred kraljevo palačo. — Jan se pa vsede na zaboj, kjer so shranjeni tako dragoceni zakladi in katerega so prenesli hlapci ladje na obrežje in ostane kmalu sam na obali; vsi so odhiteli za izprevodom poslancev.
Nenadoma se pridruži dečku škiljasti Lam en in ga nagovori s porogljivim nasmehom :
„Glej, glej, tu je pa slavni zmagovavec pri spuščanju zmajev, Jan. No, stric in učeni gospod bratranec sta že prišla nazaj ? Gotovo sta prinesla mnogo lepili stvari svojemu mil-čeku? Kakor vidim, kar en velik zaboj. Pojdi
no malo proč, da si ogledam stvar nekoliko bližje!“
„Pusti me v miru, Lamen“, reče Jan ter se ne gane od zaboja. „Jaz se nočem s teboj prepirati“.
„Haha, mislim da ne; sedaj te ne ščiti tvoj brat in bedasti King tudi ni več moj učitelj. Toda jaz, fantiček, se pa hočem s teboj prepirati in ti torej samo še enkrat ukažem : Pojdi doli iz zaboja, ali te pa suni m tako, da si takoj v reki, iz katere ne prideš z lepa!“
Ker vidi Jan, da je neposredno na robu reke sam, njemu nasproti pa veliko večji in močnejši Lamen, katerega zlobnost in zvijačnost predobro spozna, se ozre okolu sebe, je li kje kak človek, ki bi ga branil — ali zaman j.
Zato poskusi še enkrat z lepimi besedami pomiriti Lamena, a ker se mu to ne posreči, reče končno:
„Ti me seveda lahko pahneš v reko; toda pomisli, potem postaneš ubijalec in Bog te gotovo kaznuje, ako jaz utonem. Vendar do zaboja, ki mi ga je izročil v varstvo moj bratranec, ne prideš nikdar, dokler sem jaz živ“.
„Tepec, bomo takoj videli “ zakriči škileč in plane na dečka, ki se prvemu udarcu tako spretno umakne, da izgubi Lamen ravnotežje in prileti z grdo kletvico na ustih na rob zaboja ter se precej udari. — Vendar pogoltne svojo bolečino in zakriči na ves glas, ko opazi na zaboju veliki kitajski državni pečat, s katerim so bili sicer le oni zaboji zapečaćeni, v katerih so bili darovi kitajskega cesarja :
„Tatovi! Ukrasti hočete zaboj, ki gre kralju ? Takoj pokličem sluge mojega očeta in te dam zapreti, zaboj pa ponesejo v našo
hišo, da se preišče!“
„Kaj, ti zmerjaš mojega strica in bratranca s tatovi ?“ zakliče mali Jan, ki mu jeza podvoji njegove moči.
In ko poskusi Lamen odtrgati bolj slabo pribito desko in potegne iz luknje, ki nastane pri tem, rožni venec, skoči deček s svojo glavo tako močno v svojega nasprotnika, da ga podere na tla in se oba valjata en čas po tleh. Toda močnejši Lamen je kmalu na vrhu in skuša pahniti svojega nasprotnika v reko; ta pa opazi nakano, zato se prime krčevito za sovražnikovo obleko in kliče na pomoč. In že začno Janu pešati moči tako, da misli, da je že izgubljen, kar pride Kvan s hlapci k obrežju in reši Jana iz roke hudobnega Lamena.
Ta začne ljuto razkačen žugati z očetovo oblastjo in sodnimi slugami. In hlapci polože zaboj na nosila in gredo domov v spremstvu obeh dečkov,
„Le pojdite!“ kriči za njimi Lamen, „vae bomo že dobili. Tu imam dokaz v roki, da ste vtihotapili v Korejo tuje čarovnije, ki so po zakonu prepovedane“.
S tem zamahne z rožnim vencem, ki ga je vzel iz zaboja, v zrak in hiti proti mestnim vratom.
„Naj le teče!“ reče Jan hlapcu, ki hoče vloviti Lamena. „Zaboj, v katerem so knjige in svete stvari nauka Gospoda nebes, so prinesli iz Pekinga z vednostjo velikega mandarina ; hudobni škileč nam ne more torej prav nič škodovati“
Šele pozno zvečer se vrne Ki m s svojim sinom Petrom iz mesta domov. Takoj začno odpirati zavoj. Knjige zlože vre jene po svo-
mu je Glombinski rekoč, da Poljaki so realni politiki. Socialist Daszynski je napadal Rusijo ter naglašal, da neoslavizem nima nobenega pomena.
— Med ogrskimi politiki se nekaj kuha. V Košutovi stranki si stojita dve struji nasproti. Justh in Hollo delata Košutu precej sitnosti. Zadnje vesti javljajo, da so nastale diference med Wekerlom in Andrassyjem proti Košutu. Koliko je resnice na teh vesteh, ni še mogoče vedeti. Dokler 'ne bo na Ogrskem upeljana splošna in tajna volilna pravica, toliko časa ne pride Ogrska iz krize.
PROT1SRBSKI PROCES V ZAGREBU.
Proces je pokazal, da je bila na Hrvatskom politična agitacija, katera je navduševala Hrvate za veliko Srbijo ter skušala povzročiti v slučaju vojske notranje nemire v prid Srbiji. Brezdvomno so pri tem procesu le oddaljeni pristaši, med tem ko so in ostanejo pravi povzročitelji skriti na Ogrskem.
Ta proces pa je pokazal tudi namene Srbov. Najprej so hoteli dati anektiranim deželam srbski značaj in to potrjuje dejstvo, da se je pred kratkim na nekem zborovanju v Sarajevem kar naravnost zahtevalo, da se proglasi Bosna kot srbska dežela in njen jezik kot srbski.
Srbi nasprotujejo tudi združitvi Bosne s kraljevino Hrvatsko in Dalmacijo, kar je očito povdarjal dalmatinski poslanec Srb Lujo Bakolič v svojem listu „Dubrovnik“ ter zahteval od Hrvatov, da naj opustijo svojo misel na združenje z Bosno, ako jim mar za mir in edinost s Srbi. — Isto zagovarja tudi bosanski list „Musavat“, ki je radikalnim Srbom najprijaznejši:	Bosna in Hercegovina
naj bi bili samostalni deželi, ne da bi se priklopili katerikoli drugi kraljevini habsburške monarhije.
„Musavat“ preračuni, da pride v bosanski deželni zbor po številu prebivalcev 24 poslancev na 600 000 mohamedancev, 31 poslancev na 760.000 pravoslavnih in 10 poslancev na 400.000 katolikov. — Na ta način bi imeli mohamedanci in Srbi večino nad katoliki.	*
Če bi se pa Bosna priklopila hrvatskim deželam monarhije, bi bilo razmerje poslancev v deželnem zboru po številu prebivalcev tako, da bi zastopalo v hrvaškem deželnem zboru v Zagrebu 24 poslancev 600.000 mohamedancev, 69 poslancev 1,580.000 pravoslavnih in 116 poslancev 2,880.000 katolikov. Absolutno večino bi torej imeli katoličani.
Daši ravno se mnogo dela na to, da bi se nasprotstva proti monarhiji odpravila, vendar na tihem le tli iskra nezadovoljnosti, katero podpihuj b “«očne funauje protiav,atrijske sile; zato skrbe vojaški krogi, da bi Bosna ostala vsaj še dve leti v istem političnem stanju kakor v pretečeni jeseni.
Kedaj bo Bosna mirna? Srbov, katere je do sedaj podpirala vlada, se ne more utajiti, kakor tudi ne, da je pojm Srb in pravoslavni eden in isti.
Vendar pa bi spretna diplomacija in gospodarska politika sprijaznila Bošnjake z monarhijo, če bi se dosledno delalo na zedinenje sorodnih hrv. dežel pod habsburškim žezlom ter bi se pri tem oziralo na opravičene zahteve mohamedancev.
Pred vsem mora pokazati monarhija, da ima v resnici dobro srce, dobre namene z
jih naslovih k zidu, Kirn pa položi od vsake knjige prav posebno lepo vezano na stran za svojega prijatelja, za velikega mandarina in za st arega učitelja Čaj pa.
„Jutri jima jih ponesem“, reče končno. „Zelo se jih bota vzveselila, zlasti nad nravo-slovjem Ricijevim, ki je najbolj učeni Kitajci še bolj čislajo kakor knjigo velikega Konfucija.
To slavno delo jezuita Ricija cenijo še dandanes na Kitajskem bodisi radi njegove vsebine ali radi lepega kitajskega jezika, v katerem je spisano. Od malih molitvenikov in katekizmov pa dobita Jan in Kvan po več izvodov zase in za svoje prijatelje.
Nato pridejo zavoji s podobicami na vrsto. Kako se vsi čudijo, ko zagledajo te njim čisto nove podobe in jim Peter vsako posebej razloži, kaj predstavlja! Tu so podobice ljubega Izveličarja kot deteta v jaslicah, kot mladeniča v nazarejski delavnici z Marijo in Jožefom, kot učitelja v sredi svojih apostolov, prizori iz njegovega trpljenja, njegovo vstajenje in njegov vnebohod; potem pa slede podobe preblažene Device, apostolov in svetnikov. Jan in Kvan se kar ne moreta nagledati te lepote. Nato odvije Peter tudi zavoj z rožnimi venci in ko razloži to lepo molitev, jo hoče Jan takoj slišati. Toda Peter odvrne, da je predolga za danes, ko je že tako pozno in odre hitro zadnji veliki zavoj z svetinjami ter obesi eno Janu na vrat.
„Glejte, glejte !“ kliče ta ves iz sebe samega veselja, „to je podoba velike gospe, h kateri sva jaz in Kvan vsak dan z materjo molila. Zdaj moram pa kmalu postati učenec nauka Gospoda nebes“.
„Da, ti in brat morata postati učenca, kakor hitro se naučita katekizem. Toda čas je že, da gremo počivat. — Pozno je že in midva z očetom sva zmučena. Zato vsem lahko noč!“
Bosno in nje prebivalci, ker le, ako Bošnjak spozna, da ima v Avstriji svojo rešiteljico, ji bo ostal zvest. Če pa se Bosna prepusti na milo in drago ogrskim Židom, ne pride do pravega miru in reda.
j<0V3C€.
n Prevzvišeni gospod škof se je v nedeljo popoldne odpeljal na kanonično vizitacijo in birmovanje v Kubed, Sočergo in Predloko. Te dni se udeleži škof slavnosti sv. Nazarija v Kopru, v sredo in četrtek obišče pa župnijo Dolina, potem še Milje ter se za praznik sv. Petra in Pavla zopet povrne v Trst.
n Papeževo odlikovanje. Sveti Oče Pij X. je podelil predsedniku katoliškega tiskovnega društva v Trstu, veleč. g. Jakobu Ukmar zlati križec „Pro Ecclesia et Pontifice“. če je bilo katero odlikovanje zasluženo, je bilo gotovo to. Č. g. Ukmar deluje neumorno in neustrašeno med prav težkimi razmerami na polju katoliškega tiska ; „Zarja“, ki preporaja ljudstvo, posebno v Trstu in Istri, v Kristusovem Duhu, je, lahko rečemo skoro izključno njegovo delo. Kak je č. g. Ukmar kot duhovnik, to znajo vsi, ki pridejo z njim v dotiko, kjer lahko spoznajo njegovo gorečnost. Kot duhovnik je Ukmar storil za njemu poverjene vernike mnogo dobrega; posebno mnogo se je žrtvoval za ricmanjsko župnijo, kjer je deloval v težkih časih, ko so nekateri krogi še vedno netili odpor v ljudstvu proti cerkveni oblasti.
Kot kolega in prijatelj je č. g. Ukmar vedno postrežljiv in prijazen, tako da je lahko gotov tudi njih bratske ljubezni, ki si jo je s svojim čistim značajem zaslužil.
V imenu vseh kolegov in prijateljev, mu kličemo iz srca : Na mnoga leta !
Dr. Ujčič.
n Odlikovani so bili od sv. Očeta Pija X. z zlatim križem „Pro Ecclesia et Pontifice“ : veleč g, Brunon Kratzig, mnogoletni in vestni katehet na c. k. državni ljudki šoli, g. Karol Schnor, ki se veliko trudi za salezijanski oratorij o Trstu, in gospodična Angela Sbrovazzi, ki se že 22 let trudi za vzgojo ženske mladine v „oratorio di Rosario“ ki ga je sama ustanovila in ki je dala inicijativo za mnoge druge dobrodelne zavode v Trstu. Vsem odlikovancem čestitamo prav prisrčno !
n Jubilej prošta Faiduttija. V torek 15. junija je praznoval stolni prošt v Gorici, Monsignor Dr. Faidutti, petindvajsetletnico svoje prve svete maše. Laška ljudska stranka je priredila svojemu voditelju posebno slovesnost Ob 11 . uri ie daroval juhHar j- f riški stolnici sv. mašo, na kar so mu društva, ki spadajo v organizacijo ljudske stranke čestitala ; ob tej priliki ga je imenovalo veteransko društvo svojim častnim udom, ter mu izročilo diplomo. Po čestitkah je bilo kosilo v hotelu Südbahn. Jubilej dr. Faiduttija je pokazal, da ima ta poslanec vso Furlanijo, duhovščino in ljudstvo, za sabo. Take uspehe pa je hi ogel doseči le z neumornim delom na socijalnem polju v krščanskem duhu. To njegovo delovanje naj bi služilo tudi Trstu in Istri v vzgled.
n Občinske volitve v Trstu. Pretečeno nedeljo so se začele volitve v tržaški mestni svet oziroma deželni zbor po novem volilnem
redu. Volil je v mestu IV. razred, v okolici pa II. V okolici so povsod zmagali slovenski kand’datje in sicer v I. okraju Anton Miklavec s 1086 glasovi, v II. okraju Alojzij Bjekar s 1075 glasovi, v III okraju pa Štefan Ferluga s 1752 in dr. J. Pertot s 1731 glasovi.
V mestu samem, kjer so postavili kandidate razun Slovencev, laški liberalci, socijalni demokratje, mazzinijanci (republikani) in Nemci, so bile potrebne v vseh okrajih ožje volitve Tudi slovenski kandidat je so prišli v ožjo volitev in sicer v 2 okrajih z laškimi liberalci, v enem pa s socialisti. Pri ožji volitvi, ki se je vršila v sredo so pa zmagali socialni demokratje z 10, laški liberalci pa s 6 kandidati. Za ožjo volitev ni sklenila nobena stranka kompromisa z drugo. Smešno je bilo početje propadajoče liberalne stranke. Ker so postavili socialisti tudi dva Slovenca kot kandidata v mestu, je zlival „Piccolo“ cel čas volilnega boja gnojnico na socialne demokrate, jih imenoval narodne izdajice i. t. d. Ko pa so prišli Slovenci v ožjo volitev, je pa pozival svoje volivce, naj glasujejo za socialne demokrate. Liberalna stranka je tudi ponudila socialistom kompromis za ožjo volitev, katerega so pa ti s prezirom zavrgli. — Ko so se vračali v torek zvečer Slovenci od shoda domov, p repe vaje „Hej Slovani“, mimo zloglasne kavarne Chiozza zbirališča iredentistov, so iz kavarne zadoneli streli, nakar so Slovenci naskočili kavarno in pobili šipe. Na Acquedottu so pa socialisti pobili šipe v kavarni „Secesion“. 'Demonstracije so se zopet ponovile v sredo zvečer po končanih ožjih volitvah. Liberalci so se hoteli to pot znositi nad Slovenci. Prišla jih je velika druhal pred „Narodni dom“, kjer so žvižgali in kričali, pa tudi streljali iz revolverjev. Par sto Slovencev jih je pa pognalo s palicami v beg Šele ko je prišla policija in pozneje orožništvo, ki so nastopali z nenavadno ostrostjo proti Slovencem, je nastal mir.
n Nevarno obolel je o. g. Ladislav Ha-vpl, župni upravitelj v Dolenjivasi. Sedaj je v bolnišnici usmiljnnih bratov v Gorici in se priporoča sobratom v memento.
n Učiteljske vesti. — V zadnji seji mestnega sveta tržaškega je bil imenovan: voditeljem šole na Proseku — Franjo Martelanc, voditeljem šole na Katin ari — Ciril Valentič, voditeljem šole v Trebčah — Franjo Bratoš.
Dalje so bili imenovani definitivnim učite jem III. vrste: Janke- Samec za Barkovlje, Berto Štubelj za Skedenj, Edvard Sosič za Prosek, Marija vdova Humplik za Barkovlje, Viktorija Bole za sv. Križ in Marija Pešelj za Skedenj.
n Novo mašo in sicer slovesno bomo imeli letos dne 25. julija v Rojanu. Daroval jo bo č. g. Julij Rutar, ki bo dne 18. julija v Gorici v duhovnika posvečen. Dal Bog, da bi učakali!
n Imenovanje. G. Jakob Lah, absolvirani agronom in sedaj potovalni učitelj v Sežani, je imenovan za tehničnega pristava za poljedelstvo in za namestnika deželnega kulturnega nadzornika pri namestništvu v Trstu. G. Jakob Lah je sin narodnjaka g. Matevža Laha v Rocolu. čestitamo !
Dosedanji voditelj pomorske vlade Anton Delles je imenovan za predsednika iste vlade ter je ob enem ad personam sprejet v IV. uradniški razred.
n Politična morala „Edinosti“. „Edinost* se je, od „Slovenca“ primorana, s krvavečim srcem odločila tudi nekaj ziniti o pogodbi njenega prijatelja Ivana Hribarja z Nemci. Ne \ e pa nič drugega kot to, da je bila tudi S. L. S. zvezana z Nemci! To je nesramnost, kakršne je le „Edinost“ zmožna, ki; računa na od nje popolnoma poneumljene, bravce. Vsak otrok ve, da S. L. S. ni bila nikoli z Nemci zvezana ne s dodpisi ne brez podpisov. „Edinost“ je pa s svojo notico zopet pokazala, da rada od neresnic živi.
n Občni zbor kat. tisk. društva v Trstu se re vršil dne 17. junija t. 1. v Mar. Domu. Predsednik č. g. Ukmar pozdravlja navzoče in poroča o delovanju društva. Društvo se prav dobro razvija in lahko z veseljem konstatira marsikake uspehe.
Gmotno stanje prodajalnice društva je prav zadovoljivo vkljub vsemu strahu in pesimističnim nazorom, ki so jih imeli neki pri ustanovitvi prodajalnice. Razni gospodje so predložili mnogo praktičnih nasvetov v korist društva in prodajalne.
Pri volitvi odbora predlaga č. g. župnik K j uder, naj se voli per acclamationem dosedanji odbor, kar je soglasno sprejeto.
Na koncu seje čestita g. dr. Ujčič predsedniku v imenu društva na odlikovanju, katero mu je podelil sv. Oče, podelivši mu zlati križec pro Ecclesia et Ponifice.
n Današnji „Piccolo“ prinaša senzacio-1 nalno vest, da izsto a iz socialnodemokra- j tiške stranke poslanec Pagnini, ker se nel strinja več z vodstvom stranke, ki je posta-1 vila v Trstu tudi dva Slovenca kot kandi-f data. Ob jednem polaga svoj državnozborski t mandat. V Izraelu je veliko veselje, če tudi! jih je to najbrže veliko „koštalo“.
n Število birmancev. Pri Nov. sv. Antonu j je bilo birmanih 83 dečkov in 43 deklic, pri sv. Vincencu 289 dečkov, 324 deklic, skupaj 712. Te dni je bilo v Istri birmanih in sicer v Kubedu 54 dečkov in -bi deklic, v Sočergi 73 dečkov in 56 deklic, v Predloki 124 dečkov in 111 deklic, v Movražu 27 dečkov in 41 deklic.
n Umrl je v četrtek na Opčinah g. Mihael Logar, lastnik dobro znane gostilne „pri Mi čelu“, v starosti 54 let.
n V Marijinem Domu v Rojanu bode dne 27. in 29. t. m. veselica. Začetek ob 5. uri popoldne. Vspored naznanimo prihodnjič • n Hud potres na južnem Francoskem. —-Po vsem južnem Francoskem je iznenadi! prebivavce hipen in močan potres. Število mrtvecev cenijo na 70, ranjencev pa na 200 do 300. Te številke pa se bodo najbrže žali' bog izkazale za prenizke, ker je potres uničil vse brzojavne in telefonske zveze, vsled česar j ni od premnogih kraiev še nobenih poročil-
V	naslednjem podamo zadnje vesti. V RogU' esu je ubitih 15 ljudi. Večina od potresa prizadetih krajev je več ur ostalo brez pomoči-
V	Aiguillu je do dveh zjutraj trajala strašna panika, zlasti, ker je manjkalo obvez in zdravil. Zla poročila so došla tudi iz Avignona-' potres je ondi uničil tudi zgodovinsko zna' menito trdnjavo in papeževo palačo. (V 14-stoletju so bivali papeži približno 70 let V Avignonu ne pa v Rimu. Op. ur.)
Župan marsiljski je .dal med stradajoče v okolici podeliti 5000 kg. kruha. V St. Can-natu se je pogreznil stolp in zidovi cerkve kažejo hude razpok line. Prebivavci so vsi h mesta zbežali in tabore na prostem. Škodo *
VII.
V samostanu boncev.
Prihodnji dan se je ustavila pred največjim samostanom boncev v glavnem mestu Koreje odlična nosilnica, ki so jo nosili štirje bogato oblečeni služabniki.
„Mandarin najvišjega sodnega dvora je tu“, opomnijo mimoidoči in se ustavijo v dostojni daljavi ter se spoštljivo priklonijo.
In res zleze iz nosilnice z veliko težavo in trudom veliki Lamen, nelično debel mož, kateremu se že na obrazu pozna, da ne sovraži preveč žganja žganega iz riža. Ošabno odzdravi meščanom, ki stoje na cesti globoko sklonjeni. Potem reče svojemu škiljastemu sinu, ki tudi izleze iz nosilnice, naj takoj naznani njegov prihod najvišjemu boncu La-oluju.
Oprt na svoje služabnike gre po stop-pnjicah proti pagodi in izgine skozi vrata odičena z groznimi podobami zmajev in pošasti.
Tisočere podobe bogov in polbogov, demonov, pošasti, vojakov in kraljev, plesalcev in boncev, živali in tičev zre iz zidov na La-mena, ki koraka počasi mimo njih in se jim priklanja na desno in na levo ter se priporoča njihovemu varstvu
Pred velikansko glavno podobo Bude, ki čepi leno na zadnji steni pagode, se pa mandarin ustavi in poda boncu, ki opravlja tu svojo službo, pozlačeno škatlo s kadilom, katero je prinesel ž njim služabnik. Bone posipi je kadilo v žerjavnico, v kateri gori žerjavica noč in dan pred malikom in oblaki dima se vzdignejo proti bogato pozlačenem stropu.
„Naj vam usliši Buda vse vaše želje visokost“, reče bone.
„Saj bo to v njegovo lastno korist“, zamrmra mandarin in gre svojo pot naprej skoz pagodo proti vratom, ki vodijo v samostan boneev.
Tu ga pričakuje sin, ki je hitel naprej, z nekaterimi bonci in mu naznani, da pride takoj Laolu.
Mandarina vedejo v vrt in mu odkažejo tam lep prostor v neki lopi, ki stoji v senci velikih košatih dreves ob robu ribnika, v katerem meče krasen vodovod vodo na vse strani.
„Da, ti bonci, ki bi bili radi sami pobožni spokorniki, si znajo osladiti svoje življenje“, godrnja Lamen in se spusti na blazine, ko so v lopi.
„Daj mi sakija sem, fant; vidim namreč, da mi privoščijo služabniki Budovi nekaj kapljic te božje pijače“.
In mandarin nagne vrč z rižovim žganjem na svoja žejna ustnica in si ohladi z močnim požirkom svojo žejo. Bonci so namreč hitro pripravili te omamljajoče pijače; zraven so položili na nizko mizico nekaj morskih rakov in trdo kuhanih golobjih jajc. Budov zakon jim sicer prepove 1 uje ubijati živali in jih jesti in jim dovoljuje le rastlinsko hrano; toda bonci na Koreji so le toliko spolno vali svoj zakon, kolikor jim je ugajalo, in so dobro vedeli koliko žejo in kak tek ima njihovi visoki gost. Lamen, ki se prav nič ne sramuje jesti in piti, pa tudi vedno postaja bolj in bolj dobre volje, in ko se čez nekaj časa pokaže Laolu v lopi, ga pozdravi prijazneje kakor sicer in reče smeje :
„Laolu, vaš saki pa ni napačen in vaši raki so celo dobri. Kaj bo pa Buda dejal temu, da ste vrgli te živali, v katerih žive po vašem nauku duše umrlih ljudi in se čistijo žive v vrelo vodo —“
„Po razlagi učenega in svetega Jaca, ki je živel pred sto leti v tem samostanu in katerega truplo počiva tam v ozadju vrta, gredo duše budistov, ako se ne vrnejo neposredno v nebeško nivarno, to je postanejo bogovi, ali pa so vsled naj večjih pregreh vržene v pekel, le v trupla viših iu popolnejših živali! Tako gredo duše kraljev v leve, mandarinov v tigre ali medvede, pobožnih v kra-
ve ali velblode. V te nižje živali kakor črve-rake, žabe in podobna bitja gredo pa le on^ duše', ki niso verovale v Budo, ifi tako je pač dovoljeno te nepopolne živali usmrčati < vreli vodi, ker pridejo tako njih duše v Popolnejša bitja in končno po več tisoč kri ožive v telesih kakega budista ali kakega bonca. In tako —“
„In tako ravnate zelo pobožno, ker kuhate te živalice in jih dajete poštenemu bii-distu jest, in jaz ne ravnam nič manj pobožno, ker jem to jed z velikim tekom, zakaf zahvaljujem bogove. Hahaha“, se smeje La men, „nad pametno razlago ni ničesar. ID tako naj gre tvoja duša, ako ne gre v nit' vano — o čemur pa zelo dvomim — po tvoji smrti v kakega velbloda !“
„In tvoja mogočni mnidarin, v kakega
medveda!“	J
„In če boš potem kot velblod prenaša1 kake tovore po mojem gozdu, te jaz napadem kot medved in te požrem s kostmi k> kožo vred; to je res bedasti nauk, ta nauk o potovanju duš; ali je verojeten?* zakliČe mandarin.
„Saj je nauk božjega Bude in na Ko* reji državna religija“, opomni navoljni naj* višji bone, „in častitemu mandarinu najvis* j ega sodnega dvora se ne bi dobro obnesD' ako bi govoril kaj tacega javno, četudi Ц v šali“.
„Saj mi niti v sanjah kaj tacega v gla^ ne pride !“ odvrne Lamen. „Da pa uvidiš svoji pobožnosti, kako zelo sem vnet zat0^ da se ne krši naša religija, naj bo H od b° ga ali od hudiča, čuj, kaj je namen mojeg* obiska“.
(Dalje prihodnj č)
Cannatu cenijo na 1 milijon frankov. Do-zdaj najdene mrliče so začasno spravili vT neko skladišče.
Pionirji pospravljajo ruševine in razdirajo hiše, da preprečijo nadaljne nesreče. V vasi Lambede so dozdaj našli 20 mrličev, večinoma otrok in starčkov.
Vso od potresa provzročeno škodo na južnem Francoskem cenijo na 10 milijonov frankov. Pripravlja se rešilna akcija. Zborni zapovednik marsiljski je odpotoval z avtomobilom v potresno ozemlje ter daje potrebna navodila.
Razrušenih je pet vasi. Koliko je žrtev se bo natančno izvedelo, ko se odkopljejo vse razvaline. Mogoče je, da so uničene tudi oddaljene vasi, ki nimajo brzojavne zveze. V Roehwestu so dobili pod razvalinami celo rodbino, mrtvo mater z dojenčkom v naročju, kar do glave zasuto. Tako je preživela celih 18 ur. Rodbinski oče je bil blazen, ko so ga odkopali.
Potres so čutili tudi na Španskem. Strokovnjaki trdijo, da se bodo potresni sunki na Francoskem najbrže ponovili.
n Pevsko društvo „Slavec“ v Ljubljani obhaja zadnje dni tega meseca 25-letnico svojega obstanka. Ta krat mislijo prirediti v Ljubljani velike slovesnosti. Pevsko društvo „Slavec“ bi sicer moralo biti po svojem sestavu nepolitično društvo, pa zelo simpatizira z liberalno stranko na Kranjskem. — Člani „Slavca“ obsipljejo celo člane katoliškega pevskega društva „Ljubljana“ s psovkami kakor: „To so farški, mi ne moremo videti teh farskih ljudi". „Edinost“ dela, kar je za njo povsem naravno, veliko reklamo za „Slavčevo“ prireditev. Mi se ne prav nič ne navdušujemo za to njeno zvezo z nasprotniki „farskih ljudi“.
n Iz centralnega semeničča v Gorici. Te dni bo obhajul preč. monsig. Fran Castelliz, vodja bogoslovnega semenišča 251etnico svojega mašništva. Jubilejno sv. mašo bode daroval v torok 22. junija v žup. cerkvi sv. Vida v Gorici. Vsako dobro !
n Na tukajšnji gimnaziji konča šolsko leto v soboto, dne 26. t. m. Osmošolci so že končali šolski pouk ter se predstavijo po sklepu šolskega leta k ustnemu zrelostnemu izpitu.
Na državnih ljudskih in meščanskih šolah konča šolsko leto dne 2. julija.
n „Slovenska dijaška zveza“ izdaje sledeči oglas:
Katoliki Slovenci! Znano je, ne samo slovenski, temveč radi delovanja „Slovenske dijaške zveze“ tudi celi avstrijski javnosti, kakšno krvavo pomanjkanje tipi na tisoče Slovencev v Gradcu v verskem in narodnem oziru. Nad 20.000 Slovencev nima tukaj niti svoje slovenske službe božje. Tako izgubi vse, svoj verski in narodni čut ter vre k mednarodni soc, demokraški masi. Da se nekoliko temu odpomore in reši vsaj nekaj slovenskih graških delavcev veri in narodnosti, je slov. kat. dijaštvo ustanovilo v Gradcu pred petimi leti kat. izobr. društvo „Domovina“, ki je s pomočjo kat. akademikov „Zarjanov“ cel čas uspešno delovalo ter sprejemalo odhajajoče in prihajajoče slovenske delavce v svoje okrilje Toda kakor Vam je znano, se je vrgla zadnji čas obnemogla jeza združenih liberalno-radikalnih slovenskih dijakov v zvezi s celjsko nar. stranko na to edino središče katol.
Slovencev v Gradcu, preslepila je z mamonor večino društvenega odbora, da je sprejel 5 liberalnih akademikov v društvo. In ko j imela liberalna stranka dovoljno večino, je či tala iz društvenih pravil katoliški značaj te ugrabila kat. siovenskim delavcem na gr bratomoren način še ta dom, ki so ga ime v tujini ter jih jvrgla na cesto iz društva, k so ga vzdrževali sami pet let. Za te zapušče ne> v trdi brezverni tujini se potapljajoče s zavzema sedaj pri Vas, katoliki, rodoljubi „blovenska dijaška zveza!" Prosi Vas, da jir pomori po svoji moči do novega društva
1 se mou v kratkem ustanoviti v zaščit zapuščenim. Spominjajte 8ekat0liš kih bratov v Gradcu 8 knjigam
ali z denarnim prispevki! _____________ Van
dobrotnikom pa vnaprej: Bog povrni! Po klonjeno blagovolite poslati na naslov: cand iur. Anton Ogrizek, Gradec, Leechgasse 30 „Zarja“.
. n Odvetniške tarife se podraže. Pravo sodno ministrstvo je izdalo odlok, po kate rem se 1. julija t.' I. povišajo odvetniški ta rifi. Slabo kaže onim, ki se radi tožarijo.
n Deželni zbor goriški bo razpuščen. — Kakor se poroča z Dunaja, se je ministrstvi ker je izključeno vsako sporazumljenje mec deželnozborskimi strankami, odločilo za raz puščen je gonškega deželnega zbora v naj krajšem času. Nove volitve se bodo vršile ' jeseni.
n Nov kanonik v Puli. Cesar je imenova stolnega vikarja in kooperatorja v Puli g Leonarda P a v a n a za kanonika tamošnjeg« stolnega kapitelja.
n Poojstrenje izpita zrelosti. Pred krat kem se je glasilo, da naučna oblastnijt Poojstri postavo glede maturitetičnega izpit« 'zdano lanjskega leta. V tolažbo vseh onil randidatoki so se mogoče vsled teh glasov Prestrašili, bodi povedano, da ministrstvo ш ‘Uisli poojstriti dotične postave. Torej . . mirna Bosna !
n Slov. srednješolsko dijaštvo v Gorici s:
z ®ie v prijetno dolžnost, izreči najsrčnejše še	vsem onim osebam, ki so na kakor-
niis * način pripomogle k lepemu uspehu
1 ove prireditve dne 13. junija t. L, po-
sebno pa prečastitemu gospodu deželnemu poslancu Pibru, župniku v Bohinjski Bistrici in vsem Bohinjcem in Bohinjkam, ki so po njegovem posredovanju postregli z narodnimi oblekami. Dalje se zahvaljuje g. prof. Gvaizu, ki je blagovolil posoditi sliko Triglava, kot ozadje odru in odboru „Trgovsko - obrtne zadruge“, ki je za primerno ceno prepustila prostore „Trgovskega doma“. Srčna zahvala tudi veleč, gospodični KI. Hrovatinovi, za njen požrtvovalen trud pri pos ušnjah in predstavi. Posebno pa nas je veselilo, da so slavna gimn. direkcija in slovenski srednje šolski profesorji s simpatijami spremljali prireditev. Predstava „Divjega lovca“ katerega je priredila naša goriška srednješolska mladina, je napolnila prostore goriškega „Trg. Doma“, kakor še nikdar. Tako sijajno se ni izvršila še nobena slovenska igra v Gorici. Gmoten in materijalen uspeh te predstave naše srednješolske mladine je bil velikansk.
n Mnogo tvarine smo morali tudi takrat izpustiti vsled pomanjkanja prostora. Dopisnike prosimo : le pravočasno !
n Jubilej frančiškanskega reda. Te dni obhaja frančiškanski red, ki je največji, se-demstoletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se vrši v Assisi na Italijanskem generalni kapitelj. Frančiškanski red šteje 1413 samostanov in hospicov, v katerih biva 16.894 redovnikov. Izmed teh je 40 škofov in dva kardinala.
n Kozarci iz ledu. Holandski inženir Hrizer je napravil kozarec iz ledu, kateri bo imenitno služil v poletnem času. Kozarec je 13 cm visok, 3 cm debel, 100 gr težak in drži četrt litra. Pijača je lahko pol ure v kozarcu, predno se začne topiti. Ker so ledu primešani sadni sokovi, se bo lahko zaužilo še kozarec, ko se stopi. Na Holandskem že prodajajo take kozarce.
n V Vipavi utonili. V nedeljo popoldne so se blizu Mirna peljale v enem čolnu štiri osebe, dve ženski in dva fanta. Že prav blizu brega je en fant začel zibati čoln, da bi ženske prestrašil. Pa kar naenkrat se je čoln prevrnil in vse štiri osebe so padle v vodo. Ena ženska in en fant sta se rešila, ker sta znala plavati. Utonilo pa je dekle Frančiška Silič iz Orehovelj in fant, ki je čoln zibal.
n Smodnik se je užgal. — Krog velikega mesta Krakovo v Galiciji ima mnogo skladišč smodnika in drugih razstrelivih snovi namenjeni za našo artilerijo. Minolo soboto se je zgodila v Podgorcah pri Krakovem, kjer je več takih sfnodnišnic, huda nesreča. Strela je užgala tako smodnišnico, ki je najbrže imela slab strelovod. V smodnišnici je bilo 12 tisoč kilogramov smodnika in 13 tisoč šrapnelov in granat ali bomb. Kar v trenutku je z velikanskim pokom zletela sraodnišnica v zrak. užgal se je v hipu ves smodnik. Smodnišnica je začela goreti in v presledkih od pet do pet minut so se razpočili še vsi zaboji z granatami in šrapneli.
Razstrelba je bila grozna. Vsled silnega poka se je raztreščilo mnogo oken daleč naokoli. Pa to je še najmanjša nesreča. Bližnja postaja Podgorce je hudo poškodovana, skladišča so razbita, skoro uničena, mnogi železniški vozovi so hudo poškodovani, nekaterim vozovom je bila kar streha odtrgana Veliko stotin ljudi je več ali manj ranjenih. Težko ranjenih je kakih 20 do 30. Za mnoge ranjence se sploh ne ve, ker so v privatnih hišah. Pravo čudo je to, da ni bil nihče ubit, dasi je letelo na tisoče krogel po zraku. Še sedaj nabirajo vojaki granate po okolici, da se ne bi še kdo z njimi ponesrečil, ker nekatere se niso še razpočile. — Tamošnji listi poročajo, da še je že večkrat v mestnem svetu predlagalo, naj bi se smodnišnice premestile boij proč od mesta, pa vsak predlog je propal, morda se bodo sedaj po toliki nesreči premislili.
n Davek na luksus. Poslanec pl. P-antz in tovariši so vložili predlog za uvedbo davka na luksus. Po tem predlogu se bi obdačile elegantnejše obleke, elegantni klobuki, elegantno perilo, luksuriozni vozovi, avtomobili, lepše pohištvo, umetnine, lišp, preproge itd. Davek na vse to se bi plačeval že pri nakupu v trgovini, ker pač ne gre, da bi ekse-kutor preiskoval, katera dama nosi elegantno perilo. Poslanec Pantz je izračunal, da bi se dobilo pri 3% davka celih 30 milijonov kron ako se računa, da se proda takih stvari na leto za 1000 milijonov kron. Torej čim večji ženski klobuk, tem večji davek.
n Čin blaznega. —- V mestni klavnici Chikago v severni Ameriki se je vršil te dni sledeči grozen prizor : O poldne je najkrepkejši mož v klavnici klal prešiče. Kar naenkrat se je revežu zmešalo, pustil je prešiča in se spravil z dolgim nožem v roki nad svoje tovariše. Ti so tekli, kar so mogli, ven iz klavnice, a blazni človek je marsikoga doletel in smrtno nevarno ranil. Več časa je trajalo, predno se mu je upal kdo približati. Pogumen mož je s težkim železom treščil po blaznem možu in ga pobil na tla, vendar je nesrečnež š$ dva moža v svoji bližini sunil nožem, predno se je posrečilo zvezati ga. Ko so ga pripeljali na policijsko stražnico, je izmed ranjenih umrlo že pet oseb.
n Vpisovanje v državne šole. Vpisovanje novih učencev in učenk v državno ljud. šolo v ulici Fontana se bo vršilo od 21. t. m. do 26. t. m., vsak dan od 2 do 3 ure popoldne v šolskem poslopju. Učenci ozir. učenke, ki se žele vpisati, morajo prinesti s seboj krstni krstni list, spričevalo o cepljenju koz in zdravih očeh ter morajo priti v spremstvu svojih roditeljev ozir. njihovih zastopnikov.
Vpisali se bodo vsi prosilci, vendar vodstvo najdalje do 10. julija pismeno naznani, so li bili vsprejeti ali ne.
Vpisovanje v c. kr. dekliško ljud. šolo v ulici S. Giorgio 6 za novo vstopivše učenke se bo vršilo od 21. do 24. t. m. od 11.—12. ure predpoldne v ravnatelski pisarni Učenke morajo prinesti seboj krstni list spričevalo o celjenih kozah in zdravih očeh; one pa, ki hočejo vstopiti v kak višji ra'red, morajo prinesti seboj zadnje spričevalo ter morajo priti v spremstvu svojih roditeljev oziroma njihovih namestnikov. Vsprejemanje v c. kr. meščansko šolo se bo vršilo 15. sept t. 1. od 8.—12. ure predp.
V c. k. deško ljudsko šolo v ulici An-nunciata se vpisujejo novovstopivši učenci, od 21. do 24. t. m. od 12. do 1. popoldne.
n V smrt obsojen je bil pred goriškimi porotniki oni Nanut iz Št. Andreža, ki je bil umoril svojo ljubimko. Razburjeno občinstvo je izžvižgalo porotnike.
n Štrajk in ljudsko zdravje. — Dandanes se mnogo štrajka. Povsem naravno pa je, da štrajki, osobito oni, ki trajajo več časa in obsegajo velike delavske mase, slabo uplivajo na zdravstveno stanje delavstva. — Oskrba štrajkujočih in njihovih družin trpi vsled pomanjkanja zaslužka in pičle denarne podpore ki morda prihajajo iz kakega fonda, ne morejo ublažiti tega zla. Dr. Dohre, zdravnik delavskih organizacij na Nemškem dokazuje v listu „Archiv für soziale Medizin und Hygiene“, da o priliki štrajkov število bolnikov nenavadno raste, kar je pripisovati slabši hrani delavcev za časa štrajka. Na podlagi statistike dokazuje isti zdravnik nadalje, da poskoči tudi število mrličev, posebno med deco, tudi slučaji samoumorov postanejo bolj gosti. Skrči se pa število porok in porodov. Vse to nedvomno dokazuje, da štrajki, tudi če so včasi uspešni, imajo vendar na soci-alno-ekonomičnem polju take zle posledice, da jih ne morejo uspehi skoro nikdar odtehtati.
n Slaba letina v Bosni. — V listih se čita, da kaže letina v Bosni slabo. Tobačnim nasadom je zelo škodil črv, sadno drevje in trto pa je polomila burja.
Cerkveni vestnik.
c Drugo hrvatsko romanje v Lurd. - Iz Reke smo prejeli: Slavno uredništvo : V ime-menu bratske ljubezni, ki nas veža in v imenu Device Lurške Vas prosimo, da izvolite priloženi program našega letošnjega drugega romanja v Lurd po možnosti v svojem ce-njr-nem list» priobčiti. Dobra hi bilo, da bi se temu romanju pridružilo čim več Slovencev, ker že sami ne prirede letos takega romanja. To jim bo tem ložje, ker je med hr-vatskimi božjepotniki veliko takih, kojim je slovenski jezik materin jezik. — Slovenci se lahko pridružijo v sv. Petru ali pa v Nabrežini.
Kdorkoli bi želel kaka pojasnila, naj se obrne na O. Bernardina, provinciala kapucinov v Reki, ki je organizator romanja. — O tem romanju smo v „Zarji že spregovorili, pa zopet opozarjamo nanj. Hrvatje odpotujejo dne 9. avgusta iz Reke pod vrhovnim vodstvom mil. gg. škofov Dr. Antona Mahniča in Dr. Jurija Cariča. Cena za vožnjo in vso oskrbo je v prvem razredu K 460'—, v II. K 360. —, v III. pa K 260'— Čas zgla-sitve je do 18. julija; kdor se zglasi, mora takoj poslati predplačilo K 30— in naznaniti, v kojem razredu misli potovati. Oglase sprejema uredništvo „Naše Gospe Lurdske“ v Reki.
c Evharistični shod slovenskih in hrvatskih duhovnikov častilcev Sv. R. Telesa se vrši letos v Dalmaciji in sicer v Dubrovniku dne 3., 4. in 5. avgusta. Prvi evharističen sestanek Hrvatov in Slovencev je bil na Trsatu, drugi v Ljubljani, kjer se je tudi sklenilo, da bo tretji shod v Dalmaciji. Prva dva shoda sta bila samo sestanka duhovščine, a tretji bo imel tudi katoliške svetovnjake. — Poskrbljeno bo za poseben parobrod iz Reke v Dubrovnik, ki se bo ustavljal tudi v drugih dalmatinskih lukah. Vozna cena iz Reke v Dubrovnik in nazaj je 38 K, iz drugih mest primerno manj. Poseben odbor preskrbuje stanovanja in se je tozadevno obrniti na naslov Dr Andrija Spiletak, biskupski tajnik v Dubrovniku.
c Romanje na Trsat (Reka). Koncem meseca julija namerava rojanska Marijina družba prirediti s posebnim vlakom romanje na Trsat, katerega se lahko udeležijo tudi druge osebe, če se bodo k temu kmalu oglasile. Kaj več o tem prihodnjič.
c Prvo sv. Obhajilo je prejelo v cerkvi St. sv. Antona danes zjutraj nad sto deklic iz državne ljudske in meščanske šole v ulici s. Giorgio. Primeren nagovor je imel veleč, g. katehet Jakob Sila. — Žalostno je na teh mestnih šolah to, da nočejo nekateri stariši pustiti niti svojih 13 ali 14 let starih hčera k sv. obhajilu. Dotični katehet jih pa tudi ne more prisiliti, kar je umevno. Olomuški ordinariat na Moravskem je odredil, da Sene sme podpisati spričevalo onim odraslim šolarjem, ki bi zanemarili prejem sv. zakramentov. Pri nas kaj takega seveda ni možno, ker nimamo nobene zaslombe, saj nam manjka deželni šolski zakon.
c Za novo cerkev pri salezijanskem oratoriju v ulici dejl’ Istrija so položili temeljni kamen dne 6. t. m. Sv. obred je izvršil naš
prevzv. gosp. škof, udeležilo se ga je veliko doličnih oseb. Cerkev bo posvečena Mariji Pomočnici.
c Romanje v Lurd in Rim prirede letos dne 30. avgusta Dunajčani. Najprej se odpeljejo preko Tirola na Francosko, potem pa iz Lurda dalje v Rim. — Cena za vožnjo in oskrbo 620, 460, 310 K.
Domača šola.
(Po „Pučkem Prijatelju“.)
Budget — indemniteta.
Gotovo si že naletel v časnikih na eno ali drugo teh dveh besed. Ali nisi si znal pomagati z njo, ker je nisi razumel. V poročilih o državnem zboru najdeš vsako leto vsaj enkrat besedo b u d g e t (izgovori: biže) in v zvezi s tm tudi drugo : i n de m n i t e t a. Če hočeš drugo razumeti, moraš pred vsem znati pomen prve.
Beseda b u d g e t je francoska in se je udomačila pri vseh evropskih narodih. Slovenski pomen za njo je proračun. Proračunati ali proračun napraviti pomeni :	vna-
prej izračunati stroške in dohodke za bodoče leto. Če n. pr. ti, dragi kmet, sedeš ob novem letu k mizi in računaš, koliko boš imel na eni strani dohodkov v bodočem letu od volov, od krav, od svinj, od vina, od sadja itd. in koliko boš na drugi strani imel stroškov za obdelovanje polja in vinograda, rejo živine, koliko boš plačal davkov, obresti itd. in če potem odračunaš stroške od dohodkov, imaš pred seboj jasno sliko o svojem gospodarstvu v bodočem letu. To bi bil tvoj pro račun ali b u d g e t. Tak proračun bi si moral napraviti “vsak dober pospodar v svoji hiši.
Država ni nič drugega kot velika družina, ki ima svoje dohodke in svoje stroške in tudi ona si napravi začetkom vsakega leta svoj proračun ali b u d g e t.
Kako se to stori?
Vlada po svojih uradnikih napravi na eni strani račun o vseh dohodkih, ki jih bo imela bodoče leto, na drugi strani pa račun o vseh stroških. Ta račun je čisto natančen; v njem je označen vsak najmanji dohodek in strošek. Ker je v proračunu vse do najmanjšega izvedeno, nastane debela knjiga, da jo komaj v roki držiš.
Ko je vlada zgotovila s svoje strani proračun, ki se imenuje državni proračun, ga predloži zastopnikom ljudstva, državnim poslancem, v parlamentu ali državnem zboru. Da gre stvar v redu, ne račne takoj državni zbor razpravljati o proračunu, ampak ga izroči takozvanemu proračunskemu odseku ali odboru, ki je sestavljen iz gotovega števila poslancev, in ta preišče proračunu vsako žilico. Najprej preišče, če je proračun pravilno sestavljen, in če se ni v'ada morda v računih zmotila. Ko je to v redu, pregledajo poslanci točko za točko in iščejo, če se morda ne bi mogla katera iz proračuna izpustiti in kaka druga pametnejša namesto nje vriniti. Pri tej priliki pazijo posamezni člani proračunskega odseka, če se je vlada v proračunu pobrigala za kraje, katere zastopa njihova stranka ; če se ni, zahtevajo, da se to stori naknadno. — Ce je večina odseka za njihov predlog, se to stori: če ni, pa glasujejo ti poslanci proti proračunu, t. j. oni stopijo v opozicijo. Ker je državni proračun silno obširen, traja to delo v proračunskem odseku več mesecev.
Ko je odsek tako preiskal vse obisti proračunu, pride ta pred državni zbor, kjer ga vsi poslanci skupno proučujejo in popravljajo ravnotako, kakor se je to že godilo v odseku. Ko je iz vseh strani pregledan, raz-tolmačen in popravljen, pa poslanci o njem glasujejo. Oni, ki so s proračunom zadovoljni, glasujejo z a, drugi proti. Ko je proračun v drž. zbornici sprejet, se predloži kakor vsi drugi zakoni gosposki zbornici, in potem se ga končno še izroči cesarju v potrjenje. Ko je to vse gotovo, dobi tak državni proračun moč postave, in vlada se mora po njem natanko držati v pobiranju dohodkov in v trošenju državnega denarja, i— Bog pomagaj vladi, ki se po poslancih odobrenega proračuna ne bi držala. Taka vlada bi morala pasti in poslanci bi jo djali na zatožno klop. (Tako bi vsaj moralo biti. Opazka uredništva.)
Pred leti in leti to ni bilo tako urejeno. Vlada je sicer res tudi takrat napravila zase državni proračun, a cesar je, da se stroški pokrijejo, po svoji volji razpisoval davke. Narod ni imel pri vsem tem čisto nobenih pravic, ampak jih je dobil šele z ustavo. — Seveda takrat tudi ni bilo nikogar, ki bi nadzoroval državni proračun, zato se je zgodila marsikaka zloporaba. Prva dežela, kjer je dobil narod pravico sestavljati državni proračun (po poslancih), je bila Angleška, za njo so prišle druge države. Turška je pa bila zadnja.
Dostikrat se zgodi, da poslanci v državnem zboru ne morejo pravočasno končati razprave o državnem proračunu. V takem slučaju bi bila država na škodi, ker ona rabi denar, da pokriva vsaj redne stroške. Da bi se pustilo vladi proste roke, bi bilo proti ustavi, a tudi nepošteno bi se lahko postopalo. Da se to prepreči, sprejmejo poslanci v državnem zboru postavo, s katero se da vladi pravica, da lahko na temelju starega prora-
čuna pobira davke in izdaje denar za redne stroške do gotovega časa in sicer do takrat, ko se je nadjati, da bodo poslanci mogli novi proračun sprejeti. Ta začasni državni proračun se imenuj e indemniteta; besed a prihaja od latinske indemnitas, ki je zopet sestavljena iz besed in in d am n um. Besedica i n, zvezana s kako drugo besedo, pomeni n e, damnum pa škoda; po tem bi torej beseda indemniteta pomenila pojem, ki ga izrazimo : d a n e bo škode. V našem slučaju pomeni ta beseda začasno postavo, ki dovoljuje državi (vladi) začasno pobirati davke in trošiti državni denar tako, da na eni strani država, na drugi strani pa narod ne bo imel škode. Ta postava velja toliko časa, dokler ni novi proračun sprejet in od cesarja potrjen.
Književnost.
kn „Večna molitev“ pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Nov natis z velikimi črkami. Cena 3 K za lično vezano knjigo z rodečo obrezo, z zlato obrezo in zlatim u tisom na platnicam pa K 3-90. Nov natis te splošno razširjene knjige ima tako povečan tisek, da bo mogel tudi n a jkratko vidne j ši knjigo rabiti. Starejši, ki jim peša vid, bodo velike črke brali z lahkoto, mlajši častivci pa si bodo ohranili zdrav vid, ker ne bodo utrudili očesa, tudi če molijo ure zvečer v mračnih cerkvah. Važno je, da obsega knjiga tudi pasjon ali premišljevanje Kristusovega trpljenja po vseh štirih evangelistih, kar ni imela dosedaj nobena slovenska molitvena knjiga. Upamo, da smo s tem zelo ustregli častilcem presv. Rešnjega Telesa. Vsled velikega tiska pa je narasla knjiga na celih 784 strani; ker se je pa rabil za knjigo jako lep papir, ni knjiga nič debelejša, kakor je bila izdaja z navadnim tiskom; vnanja oblika je še bolj prikup-Ijiva, kot je bila dosedaj.
kn Dom in Svet-ova junijeva številka vsebuje: Lea Fatur : Za Adrijo. — Tonej Jelenič: Dekle. — Ks. Meško: Pomladanska meditacija. — Vek. Remec: Slovo in pozdrav. — Prof. Andrej Plečnik : Siena in to in ono. — Anton Medved: Misel — delo, Ljubezen — prijateljstvo. — Anton Erjavec: Aleksej Vasiljevič Kofirov. — Adolf Robida: Sobice. — Fr. Bregar: Golobje. — Anton Medved : Vprašanje in prigovori. — Ad. Robida : Zalada. — A. Meaved: Stari in mladi. Saj je proč. — D. Robida: O razstrelivih. Književnost. To in ono. Številko krasi 19 lepih slik.
kn Za tamburaše! „Bom šel na planince“.
Potpori slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor zložil Marko Bajuk. Cena K 3.—. Založila „Katoliška bukvama“ v Ljubljani. — Tamburaši, veseli boste te nove zbirke. Lep šopek, povit iz deseterih narodnih pesmi, ki so preprosto, pa vendar ne enolično, ampak ponekodi kar živahno harmonizirane. Celo lahke imitacije je gospod Bajuk poizkušal semtertja; tudi prehodi oziroma med- in po-igre se kaj lepo utrinjajo v eno celoto. Seveda kakor tamburaški zbor ni umeten orkester, tako tudi skladb zanj ne moremo meriti s stališča visoke umetnosti; to pa lahko rečemo: g. Bajuk je storil, kar se je storiti dalo za tamburaški zbor s posameznih pesmi, ki se tudi posamič lahko igrajo. Gotovo je pa, da bo ta pot puri kot tamburaška skladba prav dobro učinkoval.
kn „Prvič med Indijanci“ ima naslov 17. zvezek priljubljenih Spillmanovih povesti, kateri je izšel ravnokar v zalogi „Katoliške Bukvarne“. — To je zopet ljubka ginljiva povestica, za katero se bo posebno ogrevala naša mladina, že zato, ker najde v njej junake iz svoje srede ; bo pa tudi odraslim v spodbudo. Skušnja nas uči, da prebira slov. ljudstvo Spillmanove povesti z velikim zanimanjem ; ravnokar izdana povest „Prvič med Indijanci“ je pa ena izmed najboljših Spillmanovih povesti, ki se odlikujejo po plemenitosti tendence, poljudnosti in podučnosti. Širimo torej Spillmanove povesti med ljudstvom in posebno med mladino ; spodrinejo naj povesti pisateljev ki pišejo, ne da bi imeli pred očmi blagor mladine. Po Spill-mannovih povestih, katere izdaja v lepi obliki z večbarvano n: sl v no sliko na čelu „Katoliška Bukvama“ v Ljubljani, naj seže vsak, ki mu je pri srcu dobra vzgoja naše mladine.' — Cena XVII. zvezku je 60 vin., za trdo vezan izvod pa 80 vin. Naroča se v „Katoliški Bukvami“ v Ljubljani, ali v prodajalni kat. tisk. društva v Trstu.
Razne vesti.
r Pri oltarju zgorel. — Rev. E. E. Noz deset let župnik cerkve sv. Karola v mestu Providence v Ameriki, in šele nedavno vpo-kojen, je zgorel pri oltarju v svoji domači v Norwoodu pred nekaj dnevi. Ljudje v isti hiši z duhovnikom Nobartom so ga slišali, ko je šel ponoči iz postelje in bržkone molit. Zarana v jutro je šla hišna v kapelo, da jo pripravi za sv. mašo in našla ogljenelo truplo v klečečem položaju pred oltarjem. Kosi razbite svetilnice so kazali, da je bil Nobert pri oltarju, ko je svetilnica ob njegovi strani eksplodirala. Njegova nočna halja se je užgala in bržkone se je onesvestil, pred-no se je mogel premakniti.
r Najdražja znamka na svetu. Pri drab.ž hotela Drouot v Parizu so prodajali tudi veliko zbirko različnih znamk pod imenom Mirabaud. Pri tej prodaji je dosegla neka višnjeva havajska znamka za dva centima iz leta 1851 do 1852 kupnino 23.000 frankov. Znamka je imela na desnem spodnjem vogalu poštni odtisek, je bila tam tudi prevotljena in imela rudeč pritisek. To je dosedaj naj večja kupnina, ki se je dosegla za kako rabljeno poštno znamko.
Zasebni dekliški licej, trgovski kurz, gospodinjska in ljudska šola šolskih sester v Trstu.
Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik je nemški poleg tega francosko, angleško, italijansko m kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzij a 600 kron. Šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. S prihodnjim letom se otvorijo prvi 4-licejalni razredi. — Na željo se do-pošljejo prospekti.
Ш' Agente
proti mesečni plači sprejme takoj glavni za-stop „Vzajemne zavarovalnice“ za Primorsko na Proseku. Iščejo se posebno agenti za Trst in Istro, Ponudbe je pošiljati na naslov KAROL STAREC, zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“ P. Prosek.
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
prodajalna „kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii; Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne tem ere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
KUPUJTE
?,Užigalice v korist obmejnim Slovencem*6
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva" v Trstu, ulica delle Poste 9.
Osvoji k svojim:	svoji k svojimi
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do naj finejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske In zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in pre vezanj e missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroki Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
Slovenec KONRAD SKAZA,
delavnica za vsa cetkvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Za ptvo sv. obhajilo
5priporoča prodajalna
Etoliškega tiskovnega Brusiva!
lepe obhajilne podobice. !
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZALOG-A.
likerjev v sodčkih in butiijkah
JAKOB pERHAVG
TRST - Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
D0V0 fOGREBNO PODJETJE
pisarna in prodajalna Via Vincenzo geliini št. 13.
T&lefon 14-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telef011^14-08
Zaloga oprave ulica Massimo d’ Azeglio št. 18.|=g
Prireja pogrebe od najprostejše do najeleganlnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo: HENRIK STIBEL in drug.

LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
rjocI 11 jrn< 1
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
ir 'JTi-i-itii, uli» delle JE»o«ste O. 'Telefon 2110
Sprejema hranilne vloge od vsakega in jih polmesec .obrestuje po
W
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Q Rentni davek plača hranilnica sama
Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri miljone kron. Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po 51 4%.
Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer in on nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11. ure dopoldne in
od 3—4 in pol ure popoldne.
TVzaceliš tvo.
V TRSTU, ulica delle Poste štev. 9.
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito Duhovšično opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg ä K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg a K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg a K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za bo žičniceso vedno v zalogi. — Preskrbimo^ ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.
Doba,va cerkvenih oblačil in s a s cerkvenih potrebščin vsake vrste.