Posamezna številka 6 vinarjev« Šlev. 97. Izven L*«bliane 8 vin. v LjUDIjODK v torek, 29. aprila 1913. Leto XLI. == Velja po pošti: == Za oelo leto ntpre) . . K 28--za en meseo „ • • » 2'20 m Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na dom: Za eelo leto naprej . . K 24-— ia en meseo „ • . » 2'— V opravi prejemali mesečno „ 1*70 s. Sobotni. Izdaja; = M celo lete ...... T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inosemstvo „ 12 — Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat . ... po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 t. za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Porotna oznanila, zabvals. osmrtnice lil. enostolpna petltvrsta po 18 vin. - Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. 03r Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniskega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Od 1713 do 1867. (Dr. Ign. Žitnik.) Quem non sanat verbum, eum sanat ferrum. I. Vseučiliški profesor dr. G. Turba je s sodelovanjem min. svetnika dr. Ivana Žolgerja izdal zbirko vseh, doslej večinoma v pristnem besedilu neznanih listin, ki v svoji celoti tvorijo pragmatično sankcijo. Ministrski predsednik grof Stiirgkh piše v svoji spomenici: »Dvesto let je minilo od dneva, ko je cesar Karol VI. proglasil pragmatično sankcijo in s tem ustvaril hišni in državni zakon, ki je temelj naše monarhije. Po načelih z dne 19. aprila 1713 razglašenega končno veljavnega in neprcmenljivega prestolonasledstva je nastala razdeljiva zveza dežel, ki zagotavlja moč in veljavo habsburške države. Pragmatična sankcija je mejnik v zgodovini naše domovine. Bila je pričetek novega državnega in političnega življenja in jc še danes temelj, na katerem slone najvažnejše javnopravne napravo monarhije. Zbrane listine so dokazila velikega zgodovinskega čina. Obenem so pa s t u d e-nec, iz katerega izvira živo pravo sedanjost i.« Sedanja avstrijska monarhija je nastala iz treh deželnih skupin: avstrijske, češke, in ogrske, ki so do leta 1526. imele različen zgodovinski razvoj in državnopravno stališče. Že cesarji Maksimilijan I. (1493—1519), Karol V. (1519—1556) in Ferdinand I. (1556 do 1564) so pričeli s pripravami, da ustvarijo osrednjo upravo in enptno državo, ki naj bi bila močna obramba krščanstva proti Izlamu. Pragmatična sankcija je bila sklepnik državne stavbe, ker jc dovršila nerazdeljivo in nc-razrušljivo realno zvezo vseh dežel pod habsburškim žczlom z enotnim nasledstvom. Tako združena država naj bi bila na veke močna obramba proti vna-njim in notranjim sovražnikom — »unio indissolubilis contra omnem vim adversam atque cjuosvis motus in-ternos.« Pragmatična sankcija je mejnik med staroveško in moderno državo. Doslej je mogel vladar kakor družinski oče deliti državo kot zo-sebno last med svoje potomce in bi- la je nevarnost, da razpade dedščina v posamezne samostojne tlelo. Sedaj je bil zagotovljen obstanek avstrijski monarhiji, ki jc mogla tudi brez nemške cesarske krone igrati važno vlogo v evropojski družini. Pragmatična sankcija jo izšla iz cesarjeve proste volje in jc akt knežje suverenitete v zmislu patrimonialne državo. Državnopravni pomen v modernem zmislu pa jc dobila r, garancijami deželnih stanov. Ti sc v svojih izjavah na cesarjev reskript izražali pravice in dolžnosti tlo države in vladarja. Tri dejstva pa moramo z ozirom na sedanjo razmere posebno naglašati. Prvič določa pragmatična sankcija, da morajo biti vladarji iz habsburškega rodu-k a t o 1 i š k e vere. Drugič, da so hrvaški stanovi žc leto preje dne 9. sušca 1712 brez ozira na Ogrc sklenili priznati tudi isto nadvojvodinjo za svojo kraljico, ki bi vladala obenem na Štajersko, Koroškem in Kranjskem. S toni so hoteli dokazati svojo hvaležnost za pomoč v turških bojih in samostojnost nasproti Ogrom. Tretjič, da so ogrski stanovi deset let pozneje cesarju več ponudili, nego je zahteval. Ko so že vsi drugi deželni stanovi sprejeli pragmatično sankcijo, jo je ccsar leta 1722. predložil tucli ogrskim. In ti so slovesno potrdili enotnost in nerazdeljivost države in armado, odpovedali so volilni pravici, priznali tudi žensko nasledstvo in prosili, da sc vse ogrske dežele z avstrijskimi združijo v s k u p-n o carinsko o z e m 1 j e. To so one tri točke, katere bi sedaj Mažari radi spravili s sveta. Utajiti hočejo to, kar so njihovi predniki slovesno priznali in cesarju »ponudili«, kakor govori besedilo ogrskega »zakona« iz leta 1723. In to hočemo ravno pojasniti, ker Mažari z vso silo in zvijačo dokazujejo, tla more. navaden sklep ogrskega parla-lamenta pognati v zrak realno unijo in proglasiti Ogrsko kot samostojno državo. Leta 1896. so Mažari praznovali ti-sočlctnico »ogrsko države«. Svojo ustavo primerjajo z angleško, llungaria jo središče sveta, Arpadovci so bili potomci trojanskih kraljev in Adam je govoril z Evo v mažarskem jeziku. Le tako je mogoče razumeti mažarske politike, ki vcclnft pogrevajo svojo stare blodnjo in pravljice. Stara ogrska ustava je bila stanovska, kakor v avstrijskih deželah. Ogrski deželni zbor ni imel nikdar zakonotlajavne pravice, kralj sam jc bil absoluten za- konodajavcc. Deželni stanovi so ponižno (supplicans) svojemu vladarju pošiljali »petitiones ct gravamina«, prošnje in pritožbe, katere je vladar potrjeval ali odklanjal, potrjene razširjeval ali omejeval, kakor je bila njegova volja. Do leta 1848. Mažari niso nikdar imeli ustave v sedanjemu pomenu besedo, kakor tudi ostale avstrijske kro-novine ne. Stanovi so bili le zavarovalnica svojih privilegijev nasproti absolutnemu vladarju, kateremu so sc ravno Mažari večkrat ustavljali kot uporniki. Magnatov prva skrb jc bila, da so uživali svobodo davkov, ki jih je nosila »misera contribuens plebs«. To jc bila mažarska ustava. V istini pa kralj ni bil nikdar vezan na sklepe ali svete dež. stanov, ki so bili mešanica raznih narodnosti, katerih občevalni jezik je bil latinski, še danes najdemo med dednimi člani zbornice magnatov celo vrsto plemenitašev, katerih pradedje so v trideselctni vojski in v turških bojih kot četovodje in diplomatje od avstrijskih vladarjev dobivali ogromna posestva v dar. V celi »ogrski ustavi« do 1848. lota no najdemo ideje, tla bi kralj moral imeti poleg sebe odgovorne svetovavcc. Pač jc žo Ferdinand I. ustvaril za vse svoje dežele dvorni brambeni svet, toda odločeval je on sam, ker »jus belli ac pacis« jc bila vladarska pravica, dohodki so bili njegova last. Krajevno upravo so pač oskrbovali komitati in kraljeva svobodna mesta, in lo v mažarskih krajih jc bila ta. uprava v rokah mažarskih velikašev. Saksonski grofje na Sedmograškem so bili neposredno podrejeni kralju in vojaška gra-nica je imela svojo posebno upravo. lstina pa je, da so ogrski stanovi kruto izrabljali vsako zadrego avstrijskih vladarjev in jim izsiljevati nove privilegije, ki pa so jih uživali sami, ne pa. ljudstvo. Ko so združeni Francozi in Bavarci teta 1741. napadli Avstrijo, je cesarica Marija Terezija v požun-skem gradu v črni obleki in z rosnimi očmi prosila ogrske stanove pomoči. Velikaši so pač kričali v dvorani »Mo-riamur pro regina nostra« in ji obljubili 40.000 mož, poslali pa jih niso niti 15.000. Mažari se v prvi vrsti sklicujejo na »ustavne zakone« iz leta 1741. in 1. 1790/91, v katerih so stanovi prosili Marijo Terezijo, oclnosno cesarja Jožefa II., naj jim zagotovi stare pravice in sprejme v osrednje urade na Dunaju tucli ogrske zastopnike. Tako izražajo leta 1741. prošnjo, naj bi cesarica v važnih zadevah povabila v posvete vsaj ogrskega primasa in palatina. In ta želja je danes člen 11. zakona iz leta 1741. V zbirki ogrskih »državnih zakonov« najdemo n. pr. zakon št. 5 iz leta 1596., ko so stanovi sklonili cesarju za to loto dati devet goldinarjev podpore. Vsako pritožbo in željo, četudi jim jo je cesar odklonil, so kot poseben člen ali paragraf uzakonili (inarticula-tum). In tako je nastala svetovnozna-na ogrska državna ustava, iz katere katere sedaj lvošutovci izvajajo vse mogoče in nemogoče zahteve. Saj je obče znano, da je glasoviti člen XII. ogrske nagodbe iz leta 1867. le dolg jedilni list mažarskih punktacij, mnenje (velemeny) ali »elaborat« (munkalas) glede na skupne zadeve. In ta zmes je sedaj za Mažare temeljni zakon, iz katerega izvajajo personalno unijo, samostojno ogrsko armado in posebno zastopstvo na zunaj. Toda to že presega okvir današnjega članka. Ž o cesarica Marija Terezija je deželnim stanovom omejila delokrog. Njen sin Jožef II., ki je sicor odpravil dedno podložnost, je stanovom in gra-ščakom v vsej državi vzel vse predpra-vice, tudi pri sodiščih. Plemiči so bili navadni podložniki. Ogrsko kraljevo krono je ukazal prenesti na Dunaj in deželo je razdelil v okrožja. Njegov brat Leopold II. jo sicer povrnil deželam staro stanovsko upravo, toda že njegov naslednik Franc 1. je vladal nad 40 let kot absoluten vladar. Postu-latni deželni stanovi iii zbori niso imeli nobene pravice pri zakonodajstvu in dovoljevanju davkov. Vnanje zadeve za vso državo jc oskrbovala dunajska dvorna in državna pisarna, notranjo politiko cesarski dvorni svet in vojaške zadevo dvorni vojni svet, finance in trgovina cos. dvorna komora. Do 1. 1848. jc bila Ogrska še tesneje zvezana z Dunajem, nego ostale kronovine. Iz te absolutne dobe tla jc važno dejstvo, tla je ccsar Franc 1. s patentom z dne 1. avgusta 1804 dal habsburški državi potrebno ime »A v s t r i j s k o cesar-s t v o« in iznova proglasil pragmatično sankcijo kot, vsestransko priznano pravno podlago enotno in nerazdeljive monarhije. Ne. zdi so mi čudno, tla zgodovinske knjige za srednje šole več no navajajo tega za razvoj naše monarhije jako pomembnega dejstva, ker zastonj iščeš v teli naših knjigah za mladino vodilne ideje, ti r ž a v ne m i s 1 i. To pač razumejo Mažari. Toda čuditi se moramo, da niti znani dunajski vse- LISTEK. Btilgarka. Bulgarski spisal Ivan Vazov. Poslovenil Jaklič. I. 12. maja leta 187 6 okrog poldne. Istega dne jo bil oddelek Boteva v Balkanu pobit in Botcv je padel zadet od krogljc čerkesko tolpe pod vodstvom roPažcljnoga Čambala, pa je stala na levem bregu Iskre nasproti Lutibrodu gruča žensk iz imenovane vasi. Čakale so, da pride na nje vrsta, da jih brodnik prepelje. Večina jih ni vedela, kaj se godi okrog njih ali se pa tudi niso pobrigale. Niso se zmenile za vojaške pohode, ki so sli mimo Vrače in niso jih ovirali pri domačem delu. V resnici so bile v vasi same žensko, ker moški se niso upali pokazati sc. Čeprav so se bili boji med vstajniki in čerkeskimi tolpami claleč od Lutibroda, vondar sc jc zvedelo o vstaji tudi semkaj ter so sc možje poskrili. Ta dan so bili dospeli v vas turški vojaki, da bi polovili sumljive kmete; in nekateri vojaki so imeli paziti pri prevozu. V tem času, o katerem govorimo, je bil čoln na nasprotnem bregu, in kmetice so z nestrpnostjo pričakovale čolna. Konečno je priveslal brodnik. Voznik, doma iz Lutibroda, se je uprl z veslom oh breg ter zaklical: »No, naprej, ženske! Le hitro!« Kar nanagloma sta pridrvela dva turška žandarja na konjih. Ženske sta s silo odrinila proč, da bi se prerila tlo čolna. Eden, debel, jo udaril po ženskah z bičem in pričel kričati: »Poberite sc, kristjanske svinje! Poberite sc!« Ženske so sc preplašene umaknile. »Proč od tu, čarovnice,« je vpil drugi iu tolkel po ženskah z bičem. Voznik jc konja speljal na brod. Tudi žandarja sta bila že v čolnu in debeli žaindar je vpil nad voznikom: »Nobene psice ne smeš pustiti v čoln! Poberite se!« je kričal in pretil s pestjo. »Gospod častnik! Prosim, počakaj! je zaklicala kmetica, ki je tekla od Cc-lopjeka. Žandarja sta se ozrla. »Kaj hočeš, starka?« jc vprašal debeli Turek bulgarsko. Kmetica je imela žc šestdeset let, bila je visoka, koščena, izraz čisto moški. Na rokah jo nesla v raztrgano cunje zavitega otroka »Dovoli mi, da sc popeljem, gospod častnik. Pusti me v čoln in Bog te bo poplačal in podelil bo tebi in tvojim otrokom zdravje.« »A, ti si, Ilica? Znorela kristjan ka.« Spoznal jo je, ker napravila mu jc bila v Čelopjeku jed. »Jaz sem, aga Hadži Ilassan. Vzemi radi otroka.« »Kam pa neseš tega pankrta?« »Moj vnuk je, Iladži. Mati mu jc umrla — bolan jc — nesem ga v Mo-nastir.« »In čemu?« »Da bodo molili za njegovo zdravje.« llaclži Ilassan sc jc vscdcl, voznik jc pograbil za veslo. »Aga, za božjo voljo! Stori mi to dobroto in pomisli, tla. imaš tudi li i otroke. Molila bom za te!« Turek je malo pomislil ter dejal ' zaničljivo: »Vstopi, oslica!« Kmetica jc skočila v čoln iu počo-nila kraj voznika. Ta jc uprl vesla v kalne valove narasle Iskre. II. Ubogi kmctici sc je resnično mudilo. Na njeni roki je ležal otrok, sirota, ki je bila bolna že dva tedna. Nič niso pomagala zdravila žensk iu rotc- n j a, šc cclo konjederka v Vrači ni znala nobenega zdravila za otrokovo bolezen. Tudi pop je molil za zdravje, a vse zamati. Zadnje upanje jc šc bila pot v Monastir. »V Monastiru bodo molili zanj. Menihi so sveti možje,« so ji govorile ženske v vasi. l*o je danes bila pogledala otroka, so je bila prestrašila. Ležal je kot mrtev. »Sedaj hiti — hiti. Mogoče bo sedaj pomagala Mati božja.« In kljub slabemu vremenu se jo napotila v čerepiski monastir Presvcte Device. Ko je hitela skozi hrastov gozd proti Iskri, ji jc zastopil pot čudno oblečen mlad mož. Na prsih s torbo za patrone in puško v roki. Njegov obraz jo bil bled. »Žena, daj mi kruha! Lakote poginem,« jo je ogovoril. Takoj jo uganila, kdo je. Bil jc eden onih, katero so zasledovali. »Moj Bog!« je mrmrala llica vsa prestrašena. Prebrskala je torbo, a ni našla drobtinc kruha. Samo eno suho skorjo jc imela. Dala mu jo je. »Žena! Ali sc morem skriti v vaši vasi?\ učiliški profesor dr. G. Bernutzik v svoji izdaji avstrijskih ustavnih zakonov omalovažuje ta cesarski patent, ki jc, ali bi vsaj moral biti, drugi državni temeljni zakon za habsburško monarhijo. Brez potrebe pa izvaja iz Piller-storferjeve ustave dualizem. Iz tega mrtvila je narode vzbudila druga francoska revolucija. Nastali so tudi v habsburški državi viharji, ki so pretili razrušiti vso stavbo pragmatične sankcije. Prvi so se oglasili Mažavi. Stanovi so sklenili, da mora biti povsod pod krono sv. Štefana mažarščina uradni jezik. Tako določajo »zakoni« iz leta 1832., 1840. in 1843. Tej mažarski nameri so se prvi ustavili Hrvatje. V novembru 1847 so sklenili 31 zakonov, katere jc cesar Ferdinand na Dunaju dne 11. aprila 1848. potrdil le v sili, ker je po vsi državi šumela revolucija. To je takoznava »ogrska ustava«, prekva-šena z ostanki starih stanovskih privilegijev. Ta ustava imenuje pragmatično sankcijo lc p o g o d b o med kraljem in stanovi in izraža »fuzijo« Hrvaške, Slavonije, Vojaške granice in Sedmo-graškega, ako se hočejo te dežele z e d i n i t i. Sedmograški deželni zbor je dne 30. maja 1848. z večino glasov —■ odločili so nemški Saksi — odobril fuzijo, toda dne 23. sušca imenovani ban Jelačič je v svoji prokla-maciji na hrvaški narod izjavil, da jc hrvaška kraljevina »ločena« od Ogrske, in junija 1848 je hrvaški sabor odobril vse Jclačičeve odredbo navzlic nasprotnemu ukazu z Dunaja, ki je bil v strahu pred mažarskimi uporniki pod vodstvom Košutovim. Ta ogrska ustava, ki pa je sad revolucije in vladarjeve slabosti, je odpravila stanove in prvič uvedla izvoljene poslance s pravico dovoljevati proračun. Ogrska jc tudi dobila prvo ustavno vlado, katero predsednik je bil grof Batyannyi in Košut finančni minister. Ustava je bila skovana po norveškem vzorcu in jc nejasno izražala »zakonito neodvisnost ln samostojnost« Ogrske, ki ostane »po pragmatični sankciji nerazdružljivo zvezana« z drugimi provincijami. Tudi sočasni tiskovni zakon izraža »državno zvezo« v zmislu pragmatične sankcije. •Tu se pričenja vhod v labirint držav-nopravnih vprašanj, iz katerega tudi avstrijski vseučiliški profesorji za državno pravo še do danes niso našli skupnega izhoda. Prvi so prišli v dimnike, drugi v kleti, tretji pa pri oknih gorečega poslopja kličejo policijo in gasilce na pomoč. To jc izmed evropej-tkih škandalov deveti! Dne 10. septembra 1818. je ban Jelačič Mažarom napovedal vojsko, dne 3. oktobra je cesar razpustil ogrski deželni zbor, ki pa se ni razšel, marveč rogovilil dalje, dne 15. aprila 1849. na Košutov predlog odstavil na večne čase cesarja Franca Jožefa in habsburško dinastijo in Košuta proglasil za diktatorja. Dne 4. sušca 1849 jc mladi cesar podpisal manifest, s katerim je razpustil državni zbor v Kromerižu in izdal novo ustavo za vso državo. S to ustavo jc vladar preklical ogrsko in združil zopet vse dežele v tesno celoto. Mažari so se uprli in dne 13. avgusta 1849 so cesarske čete s pomočjo ruskih polkov pri Vilagosu zdrobile mažarsko kratko samostojnost. Košut in general Gorgey sta odnesla pete, mažarski uporni generali so bili 17. avgusta v Kako se naj v Čelopkeju skrije. Videli ga bodo, prijeli, in poleg tega še v tej obleki!« »Nemogoče, moj sin, nemogoče,<• jc odgovorila in pomilovalno pogledala na njegov izmučen obraz, na katerem se je začrtaval obup. Nekaj časa jc pomislila ter dejala: »Skrij se, sin, za nekaj časa v gozdu! Tukaj te morda najde kdo tvojih tovarišev. To noč me pričakuj. Prinesla ti bom kruha in obleke. V tej se nc smeš pokazati. Kristjani smo,« je še pristavila. Na mladeničev obraz je stopila Jasna nada. »Tu bom čakal, mati, pojdi, hvala ti.« Gledala je, kako je Šcpajoč zginil v gozdu. Njene oči so se napolnile s solzami. Hitela je po gozdu nizdol ter si mislila: »Moram storiti to dobro delo. Ubožec! Kakšen jc. Mogoče se bo Bog usmilil in mi rešil tega otroka. Sveta Devica, pomagaj mi, da pridem v mona-stir. O Bog, varuj ga, saj jc vendar Bul-gar . . . trpel jo za Kristusovo vero.« Sklenila je predstojniku monastiru, usmiljenemu starcu in vnetemu Bul-garu vse povedati in si izprositi obleke in kruha. In hitela jc s podvojeno močjo, da reši dvema življenje. (Dalje.) Aradu ustreljeni in ti. oktobra jc bil usmrčen prvi ogrski predsednik grof Batyany. Quem non sunat verbum, eum sarat ferrum. SKadrski vozel. Skadrsko vprašanje se je čez noč tako zapletlo, kakor nihče ne bi bil pričakoval. Mislimo, da sc ne motijo tisti, ki ugibajo, da je to delo ruske diplomacije. Kralj Nikola namreč Skadra ni z resnim naskokom vzel, marveč z Essad pašo kot bodočim poglavarjem Albanije pod turško suvereniteto sklenil pogodbo, o koje vsebini sc natančno ničesar ne ve, pač pa veliko kombinira. Gotovo pa je, da je Essad paša sklenil z Nikolo pakt v sporazumu s turško vlado. In če pomislimo, da mladoturki v Carigradu hudo rabijo pomoči balkanske zveze in njene matere Rusije, ne bo težko uganiti, kdo je to premeteno diplomatsko intrigo pravzaprav zamislil. Zdaj se šele vidi, koliko je vredna tista albanska »narodna zavednost«, o kateri so na Dunaju vedeli toliko vzvišenega praviti. Vsi tisti »junaki«, ki sc čutijo poklicane albanski narod voditi, se po Evropi potepajo in naj tuj račun živijo, provizorična »vlada < v Valoni, ki jo jc pravzaprav naša diplomacija imenovala, se je na vse vetrove razte-pla, ko sc jc Djavid paša pred mestom prikazal, v Skadru so albanski katoliki s Črnogoro popolnoma zadovoljni, zoper Srbe se pa Albanci tudi nc pritožujejo in jim je všeč, da je enkrat v Albaniji vsaj red vladal. Tako so zdaj jasno vidi, kako so v dunajskem časopisju o Albaniji namenoma same laži fabricirali. Govorili so celo o albanski revoluciji! Zdaj pa bo Essad paša vlado nad Albanci prevzel iz srbskih rok in niti en Albanec se ne bo ganil. Pravzaprav so nas Albanci pošteno potegnili, v prvi vrsti pa nas jc potegnil Essad paša. kojega junaštvo so dunajski šmoki tako ginljivo proslavljali. To le mimogrede. Kaj pa Skader? Včerajšnja konferenca poslanikov v Londonu se je zopet brez rezultata od-godila. Ruska diplomacija baje stoji na stališču, da je treba Črnogoro za Skader kompenzirati. Konferenca se jc tudi pečala z Essad pašo, ki je zmešal Evropi vse račune. Pravzaprav ne celi Evropi, naši diplomaciji pa čisto gotovo. Kaj Lahi o vsem tem mislijo, se ne da izvedeti, ti od nekdaj sumljivo molčijo. Visoka Porta sc za. Essad pašo, o katerem se govori, da je pristopil balkanski zvezi, oficielno poteguje. Iz toga se da sklepati, da se bo londonska konferenca s lo kombinacijo, ki jc itak skoro gotovo rusko maslo, morala resno pečati. Morebiti hoče Rusija, da. se skadrsko vprašanje v zvezi s tem reši. Albanija postani avtonomna provinca pod lastnim knezom pod turško suce-reniteio, kralj Nikola naj tej Albaniji odstopi Skader, Albanija pa ga kompenzira z ozemljem od Bojane do morja. Morebiti jc to načrt tripelentente, kajti neko poročilo iz Londona o včerajšnji seji poslanikov je Čisto v tem smislu sestavljeno. Reši naj se vprašanje. kdo je albanski vladar, potem naj se šele določi, kako naj Črnagora Skader Albaniji izroči. Kaj bo na to dejal grof Berchtold ? VČERAJŠNJA KONFERENCA POSLANIKOV TUDI BREZ REZULTATA, Frankobrod, 28. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča z Dunaja: Rusija in Francija sta po današnji konferenci poslanikov v Londonu izjavile, da pritrdita direktnim nasilnim sredstvom proti črnigori le pod pogojem, če Av« stro-Ogrska že zdaj Izjavi, da pripusti nadnadno diskusijo o teritorialnih koncesijah Črnigori. Ta pogoj bo Avstro-Ogrska sporazumno z nemško diplomacijo odklonila. Knez Lichnowski ima najodločnejša navodila. Dunaj, 28. aprila. Po zasebnih po-ročilih, došlih iz Londona, v današnji seji poslanikov še ni padla odločitev. Trdi se, da se je nekaj predlagalo, za kar so si poslaniki izprosili čas, da iz-poslujejo navodila od svojih vlad. Konferenca v četrtek zopet zboruje. Dunaj, 29. aprila. Včerajšnja londonska kanferenca so je končala r, popolnim neuspehom za avstrijske nasilne predlog?. F*> daljšem posvetovanju se je na konferenci pokazalo, da tripe-lcnlenta solidarno in vztrajno odklanja način, kakršnega si je zamislila Avstrija glede nadaljnega postopanja proti Črnigori. Za avstrijske predloge sta sicer govorila tudi Nemčija in Italija, a sporazuma nikakor ni bilo mogoče doseči, Zato nt preostalo drugega, kakor končati seln ln ssjo preložiti na oclr tek. Že tekom današnjega dne je baje pričakovati odločilnih sklepov avstrijske vlade, ki bi morala sedaj svoje grožnje izvršiti. Vse kaže, da pade odločitev v smislu samostojnega nastopa Avstrije, kajti Nemčija in Italija sta samo diploinatično podpirali avstrijske zahteve, o kaki vojaški asistenci pa nočeta ničesar slišati. Vendar pa politični krogi, ki stoje v posredni zvezi z dunajskimi uradnimi kregi, zatrjujejo, da ni izključeno, da se je Avstrija v zadnjem trenutku vendar odločila za potrpežljivost, ker se baje posreči di-plomatičnim potom doseči predajo Skadra. Glede usode Skadra se sicer tudi še danes naglaša popolno soglasje velesil, čeravno se sedaj, ko postaja akcija Essad paše vedno razsežnejša in ko ima Essad paša mogoče ž? večino al. banskih plemen na svoji strani, niti ne ve, komu naj pripade Skader, ker je Essad paša kot knez Albanije že odstopil Skader Črnigori. London, 28. aprila. »Reuter« poroča: Konferenca poslanikov se je danes ob 3. uri 30 minut odgodila. V zunanjem uradu so zelo rezervirani, a izjavljajo, da za pesimizem tudi zdaj ni nikakega povoda. Opazilo sc je, da sta avstro-ogrski in ruski poslanik skupaj konferenco zapustila.in cla sta se dolgo časa razgovarjala, predno sta sc poslovila. London, 28. aprila. (Reuter.) Včerajšnji konfercnci poslanikov jc predsedoval sir Grcy. Pred sejo sta konfe-rirala avstrijski in ruski poslanik s sir Greyem. Konferenca se jc odgodila do četrtka. Kot vzrok sc navaja to, da Črnagora na noto velesil od 23. t. m. šc ni odgovorila. Konferenca poslanikov je v toliko stališče Avstro-Ogrske upoštevala, da je razpravljala o korakih, ki naj se store, če se kralj Nikola ne uda. Na predlog Rusije in Francije, da naj se izkrca mednaroden oddelek v Baru in Ulčinju, pa je Avstro-Ogrska izjavila, da se ne strinja ž njim, ker je premalo obširen in zato nezadosten. London, 28. aprila. V današnji seji poslaniške konference se je zopet predlagalo, da naj se počaka. Kralju Nikolaju se mora nekaj dni dopustiti, da se premisli, postopanje Essad paše je pa položaj tako zmedlo, da nastane najbrže popolna anarhija, če kralj Nikolaj zdaj svoje čete iz Skadra umakne. Hitro naj se marveč reši vprašanje status quo in vladarsko vprašanje Albanije vsaj načeloma. V neverojetnem slučaju, da ostane kralj Nikolaj trdovraten, bi vsaj z mirno vestjo lahko proti njemu s silo nastopili. Avstrijski poslanik je na ta zopetni zavlačevalni poizkus odgovoril, da kralj Nikolaj ni bil pozvan izročiti Skader Albaniji, marveč velesilam, ki jih poveljniki mednarodnega brodovja zastopajo. Tudi Essad paša najbrže velesilam ne bi branil Skadra zasesti in bi bila pogajanja ž njim lažja, če se volja Evrope najprej nasproti Črnigori uveljavi. London, 28. aprila. (Reuter.) Včerajšnja seja poslanikov je bila najdaljša. Trajala je od pol 4, popoldne do tri četrt na 7 zvečer. Pred sejo so se vršila posvetovanja med avstrijskim in ruskim poslanikom. Pomirjevalno vpliva okolnost, da se uradno izjavlja, da ni vzroka za pesimizem. Merodajni krogi upajo, da se bo moglo Avstriji v prihodnji seji v četrtek sporočili, kaj hočejo velesile ukreniti. Nastop Essad paše je položaj zelo zapletel. Konferenca je bila prepričana, da se je to zgodilo na podlagi pakta s Črnogoro, kar pa velesil ni n osebno presenetilo. RUSIJA HOČE, DA SE ČRNAGORA KOMPENZIRA. Pariz, 28. aprila. »Temps« poroča z Dunaja, da je ruski poslanik Giers danes v imenu svoje vlade podal grofu Eerchteldu formalne izjave. Rusija izjavlja, da je pripravljena se zavzeti za to, Črnagora prepusti Skader Albaniji pod pogojem, da se Črnagora za to zadostne odškoduje. ČRNAGORA PROTESTIRA PROTI ZAHTEVI, NAJ SKADER ZAPUSTI. Cetinje, 28. aprila. Poslaniki -velesil so imeli včeraj izročiti črnogorski vladi naslednjo noto: Zastopniki velesil izjavljajo črnogorski viadi, da zavzetje Skadra nikakor ne izpreminja sklepov velesil glede obmejitve severa in severovzhoda Albanije. Zategadelj se bo moral Skader v najkrajšem času izprazniti in izročiti velesilam, katere predstavljajo komandanti mednarodnega brndovja. črnogorska vlada se povabi, da nujni odgovori. če i a komunike sprejme . Ta nota sc je bila sklenila na po-sianiški konferenci dne 23. t. m., ko se v Londonu še ni vedelo, da je Skader 7aV3?ei", par pa, ut rnova \ vsakem hipu na;ti. N'nlfl Slovenski Narod'< piše včeraj, da je bil Slovenec« potegnjen, ker pri Jurjevanju na Gradu ni bilo v haremu živih napol oblečenih žensk. Kaj meni -Narod«, da bi liberalcem policija tucli kaj takega dovolila? Način reklame za prireditev Družbe sv. Cirila in Metoda smo mi obsojali in ga z mirnim srcem imenujemo slovenski kulturni škandal! Pri reklami se je oziralo na najnižje instinkte, in če naši narodni nasprotniki tako reklamo za »Družbo sv. Cirila in Metoda* izrabijo kot dokaz, na kafco nizko vzgojnem stališču stoje slovenski liberalci, bodo imeli prav. Radovedni smo, kaj pravi k taki reklami g. župnik Vrhovnik? lj Naglasova hiša je vsled razpok, povzročenih po delih v Ljubljanici, policijsko zastražena. Stranke so dcložirane. lj Umetne cvetlice za Šmarnice letos vsled kanalizacijskih del v Šolskem drevoredu prodajajo na Vodnikovem trgu nasproti Mahrove trgovske šole. Prodajalke so si nabavile res krasne cvetlice in jih umetno priredile v pestre skupine, ki bodo znatno povzdigovale domače majniške po-božnosti. lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Doroteja Lutmann, soproga višjega kontrolorja cestne železnice, 53 let. — Alojzij Žagar, delavčev sin, 3 leta. — Katarina Guzaj, žena tovarniškega steklobrusarja, 48 let. — Martin šuštaršič, kajžar, 56 let. — Franc Rožič, delavčev sin, 11 let. lj Branjevke zopet prestavljene. Ker so začeli z delom kanala nabiralnika na Pogačarjevcm trgu ob hiši meščanske imovine, kjer so bile sedaj začasno prodajalke sadja, so se te zopet morale preseliti, in siccr se jim je odkazal prostor na Fran-covem nabrežju in na Mestnem trgu pred magistratom. lj Nesreča, Včeraj je prišla v Žganjar-jih pri Kočevju 65 letna Ana Intiharjeva pod nek voz, kateri ji jc zdrobil levo nogo. Pripeljali so jo v deželno bolnišnico. lj Zaprli so slikarskega pomočnika Franca Kržmana iz Ljubljane, sta-nujočega v Spodnji šiški, radi sleparij, ki jih je zadnji Čas izvršil v sežanskem okraju; izročen je okrajnemu sodišču v Ljubljani. Iz slovanskem sveio. si Slovanska banka v Peterburgu. Iz Peterburga se poroča listom: Pravila Slovanske banke, ki jo je ustanovila Družba slovanske vzajemnosti, so bila potrjena. Glavni sedež banki bo v Peterburgu. Filialke se bodo otvorile: v Moskvi, Varšavi, Odesi, Pragi, Sofiji, Belgradu, Cetinju, Solunu, Varni itd. Banka ima utrditi finančne in trgovske odnošaje Rusije k balkanskim državam in zapadnim Slovanom, ima bili središče slovanskega obrtnega in trgovinskega življenja ter prevzeti vlogo posredovalca med slovanskimi trgi in narodnim kapitalom. Promet v črnogorskih lukah. Celokupni zunanji promet Črnegore je v normalnih časih znašal K) milijonov iiron ra leto; tri četrtine odpadejo na uvoz (iz Avstro - Ogrske in Italije), izvoz znaša le eno četrtino. Izvaža se olje. živina, volna, konji, nekaj tobaka in suhih rib. V črnogorskih pristaniščih v Baru in Ulcinju se ustavljajo edino le parniki avstrijskega Lloyda, Ungaro - Croate in društva »Pulj«, drugih parnikov prihaja na leto le kakih deset do dvanajst in nekaj več jadrnic. Leta 1911. je prišel v Bar en sam nemški parnik. Ostali promet med Nemčijo in Črnogoro oskrbujejo parniki društva »Pulj«. Bar ima šele od leta 1909 za silo urejeno pristanišče in jc po 42 km dolgi železniški progi zvezan z Virparzarom. V Ulcinju, ki je od Bara oddaljen 22 km, ni skoro nobenega prometa in ni dosti več kakor navadna ribiška vas. Črnogorsko trgovsko brodovje šteje danes vsega skupaj 86 jadrnic, ki nosijo 3700 ton. Šerif Arnavtovič pozvan v Srbijo. Srbska vlada je pozvala vakufskega ravnatelja in virilista bosensko-herce-govskega odbora šerifa Arnavtoviča v Srbijo, da izvede v po Srbih osvojenih krajih versko organizacijo mohameda-nav. Arnavtovič je obljubil, da zadovolji tej želji pod pogojem, da sme v družbi enega uradnika bosenskega vakuf-skega ravnateljstva prepotovati kraje, kjer leže vakufi in cla ta uradnik ostane tam zato, da to organizacijo tudi izvede in da fungira kot vakufski ravnatelj. Telelonska in brzojavna poročila. Avstrija res nastopi sama. Dunaj, 29. aprila. Ministrstvo za zunanje zadeve je dalo listom danes sledečo izjavo na razpolago: Avstro-Ogrska si je pridržala, da v slučaju, ako se velesile ne zedinijo, ukrene samostojno potrebne odredbe, da izsili izpraznitev Skadra. Ta slučaj je zdaj nastopil, ker se na včerajšnji seji velesil ni doseglo zedinjenje. Temu je pristaviti, da se vrši živahno izmenjavanje misli med Dunajem in Rimom. 2e bližnji čas pokaže, da je mnenje, ki vlada v nekaterih državah, da hoče Avstro-Ogrska s svojimi izjavami le »blufiati«, napačno. Ob tej uri se nahaja vojni minister Krobatin pri ministru Berchtoldu. SITUACIJA .IE ZELO RESNA. Pariz, 29. aprila. Listi presojajo situacijo zelo resno. Velik viis je napravila izjava avstro - ogrskega poslanika nasproti Pichonu: »Ako Evropa ne maršira, marširamo mil« Listi poživljajo Pichona, naj vporabi ves vpliv Francije, da se na Cetinju udajo. Berolin, 29. aprila. Dejstvo, da se je konferenca poslanikov zopet preložila, se zelo resno presoja. Ako se Črnagora do četrtka ne premisli, se bo konferenca imela pečati z nasilnimi sredstvi. Verjetno je, da bo Rusija te Ani zelo na Črnogoro pritiskala, da odneha. HARTWIG ODLIKOVAN. Peterburg, 29. aprila. Car je podalil ruskemu poslaniku v Belgradu veliki križ reda belega orla. ESSAD PAŠA. Belgrad, 29. aprila. »Politika« poroča, da je Essad paša z 22.000 vojaki vkorakal v Tirano in prevzel upravo. Krščansko prebivalstvo beži. Srbske čete so razen Drača vso Albanijo, neiz-vzemši Miridito, izpraznile. LONDONSKI ALBANCI IZNENADE-NI. London, 29. aprila. Člani provizo-rične albanske vlade in drugi albanski delegati, ki se tu mudijo, so vsled nastopa Essad paše popolnoma iznenade-ni. Govore o srbsko - turški intrigi. Krščanski Albanci gospodstva Essad paše ne bodo trpeli. ZGODBA O OSLU NA CETINJU. Cetinje, 28. aprila. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Vest »Reichsposte«, da so Črnogorci na Cetinju zasmehovali Avstrijo na ta način, da so oblekli nekega osla v frak, ni istinita, pač pa je res, da so osla oblekli v frak, da so ga gonili po Cetinju otroci, da pa je osel imel na glavi pritrjen <«apis: »Neue Freie Presse et Comp.«, s čimur se je odgovorilo na nesramno pisanje nemških dunajskih listov, nikakor pa se ni žalila monarhija. NAPETOST MED SRBI IN BULGARI. Soiija, 29. aprila. Iz Skoplja poročajo, da Srbi utrjujejo Skoplje in okolico. Bulgari v Skoplju ne smejo iz mesta. Srbi utrjujejo srbsko-bulgarsko mejo nad Kuma-novem. ZBORNICA. Dunaj, 29. aprila. Konferenca načelnikov strank se skliče dne 0. prihodnjega meseca. IMENOVANJA V ARMADI. Dunaj, 29. aprila. Cesar je imenoval mornaričnega poveljnika viceadmi-rala Hausa za. admirala, feldmaršal-lajtnanta Rolira in Tersztanskega za generala kavalerije, Bockenheimerja za feldcajgmajstra Borojeviča, Appela in Meixnerja za generale, infanterije, nadvojvodo Henrika Friderika za majorja in nadvojvodo Karla Albrechta za nadporočnika. Dunaj, 29. aprila. Podmaršal baron Klobučar, rodom Hrvat, je umirovljen. BLAZEN ČIN. Beljak, 29. aprila. Državnoželezni-ški reviclent Ahatič je svojo ženo v spancu zabodel, nato prerezal svojima dvema otrokoma vrat, da sta umrla, naposled pa še sebe z revolverskim strelom nevarno ranil. Vzrok: družinske razprtije. ANARHISTI V ZAHODNI NEMČIJI. Berolin, 29. aprila. Iz Kolina sc poroča, da so v Kolinu in v vseh industrijskih krajih zahodne Nemčije zasledili organizacijo anarhistov, ki živahno za anarhizem agitira. Policija je izvedla. obširne hišne preiskave in je veliko osumljenih anarhistov zaprla in najostrejše proti anarhistom postopa. KONEC AFERE »BALKAN«. Zagreb, 29. aprila, Preiskava v polomu afere Balkan« je končana. Sodnijsko postopanje je ustavljeno proti odvetnikom dr. Schonsteinu, dr. Horvatu, dr. Sachsu ter bivšemu podravnatelju --»Balkana« Kraju. Obravnava se bo vršila samo proti ravnatelju Albiniju in nekaterim članom ravnateljstva in lo samo radi sleparskega konkurza. Nekateri pravijo, da bi bile sicer kompromitirane osebe iz najvišjih sod-nijskih in drugih krogov. HRVAŠKI POLTIČNI KLUB V SARAJEVU. Sarajevo, 29. aprila. Tu se je na številno obiskanem shodu konstituiral prava-ški klub za Sarajevo. Navzoči so bili poslanci Sunarič, Vancaš, čabrajič in Jelavič Poslanec Sunarič je poudarjal potrebo nove politične združitve radi boljšega organiziranja hrvaškega naroda Bosne in Hercegovine v čistem narodnem duhu. Klub bo kontroliral delo hrvaških zastopnikov v bosanskem saboru. Za predsednika kluba ie izbran poslancc Čiibrajič. PUč V LIZBONI. Lizbona, 29. aprila. Pred vojašnico 13. polka sta razpočili dve bombi. Bilo je nekaj materialne škode. Dognalo se je, da so puč poizkusili republikanci, ki so sestavili ministrsko listo, kateri bi stal na čelu Lima. Danes je vlada dala zopet več oseb zapreti. NAMERAVAN NAPAD NA CESARJA VILJEMA. Berolin, 29. aprila. Iz Karlsruhe poročajo, da so ob navzočnosti nemškega cesarja Viljema v Karlsruhu odredili zelo obširne policijske varnostne odredbe. Policijo v Karlsruhu so namreč iz Berolina obvestili, da naj na cesarja pazijo, ker se nekaj pripravlja. Cesar Viljem se zalo v lvralsruhe v soboto tudi ni pripeljal s posebnim \ vlakom, marveč z avtomobilom. GROZNA AVTOMOBILSKA NESREČA, — 25 OSEB RANJENIH. Berolin, 29. aprila. Avtomobilski omni-bus, ki vozi na progi Chemnitz—Annaberg, je 28. aprila ponesrečil. Ranjenih je 25 potnikov, med njimi dva nevarno. Razne stvari. Kardinal Vanutelli pri Ozanamo« vih slavnostih v Parizu. Dne 23. aprila ob 3. uri popoldne je dospel v Pariz odposlanec sv. stolice eminenca kardinal Vanutelli. Železniška družba Pariz-Lyon je dala kardinalu več voz na, razpolago. Na kolodvoru so sprejeli kardinala številni cerkveni dostojanstveniki in zastopniki civilnih oblasti. Pred kolodvorom je bila zbrana večtisočglava množica, ki je papeževega delegata pozdravljala. Prihod kardinala Vanutellija v Pariz je daleko-sežnega pomena. To je. namreč prvi pot, odkar se je izvršila ločitev cerkve ocl države, cla je rimski kardinal v ofi-cielni misiji prišel na Francosko. Kardinal Vanutelli stanuje v Rue des Ser-res kot gost oo. lazaristov. Ozanamove slavnosti so se pričele dne 25. t. m. s slavnostnim sprejemom zastopnikov. Dne 26. t. m. se je vršila poiitifikalna, sv. maša, nato so na slavnosten način odkrili Ozananiov nagrobni spomenik. Zvečer ho kardinal Vanutelli predsedoval generalnemu zboru Vincencije-vih konferenc. V nedeljo zjutraj bo kardinal Vanutelli opravil službo božjo in imel tucli propoved. Popoldne bo v pariški katedrali slavnostni govor, ki ga bo imel sloviti govornik P. Jan-vier. Zvečer se ho v palači d' Orsay pod predsedstvom eminence Vanutellija vršil banket, katerega se udeleži oficielna Francija in cerkveni dostojanstveniki. Dne 28. aprila bo kardinal prisostvoval zadnjemu generalnemu zborovanju in sc naslednji dan vrnil v Rim. Samo za miljarderje. Stari ameriški miljarclerji, kakor Vanderbilti, Astorji, IIavemcyerji i. dr. niso nič manj ponosni na svoje milijone kakor stari plemenitaši na svoje prednike. Prav tako ali pa še bolj so eksklusivni glede družbe. To so svetu znova dokazali v kooališču Ncsvport, kjer hočejo biti popolnoma sami med seboj. Zvedeli so, da si hoče ondi sezidati vilo neki bogsigavcclikdo; kaj pa šc! Hitro so se pomenili med seboj in predrzne-žu, ki se je hotel udomačili sredi med miljarclerji, izpred nosa kupili svet, za katerega se je bil pogajaj. Pokujnli so še drug velik zemljiški kompleks, ki se je parceliral, da bi si tudi manj premožni lahko kupili hišico v Nevvportu. Česar miljarclerji nočejo--- Na smrtni postelji krščen zdravnik. Na kliniki prof. dr. pl. Noorden na Dunaju je že delj časa ležal bolan židovski zdravnik dr. Simon Hirsch. Zadnje dni se mu je stanje tako poslabšalo, da je izginilo vsako upanje na ozdravljenje, kar je bolnik dobro vedel. Dr. Hirsch je izrazil željo, da bi bil krščen. Poklicali so domačega duhovnika o. Schmitza, ki jc bolnika pripravil na sv. krst in ga minulo nedeljo krstil. Ker je bilo stanje dr. Ilirscha jako slabo, mu je duhovnik obenem podelil tudi sv. poslednje olje. Par ur na to je dr. Hirsch umrl. Vohunstvo v Rusiji, V Peterburgu so zaprli nekega uradnika ruskega generalnega štaba v trenutku, ko jc izročal tajne akte. Policija je vohuna vjela v past tako, da se mu je za vohunstvo ponudilo 100 tisoč rubljev. Bankir, ki je izkoriščal avstrijske i t seljence. V Budimpešti so na zahtevo amerikanskih oblasti prijeli bankirja Ka-rola Krausa iz Pittsburga, ki je izkoriščal avstrijske izseljence. Nova straža v ogrskem parlamentu. 25. t. m. jc v ogrskem parlamentu prevzela stražno službo nova straža — gardisti v mažarski narodni noši. Gardisti so sami izbrani visoki možje. POSPEŠENO OBOROŽENJE V NEMČIJI. V proračunskem odseku nemškega državnega zbora so se 28. t. m. pričela posvetovanja o brambnih predlogah. Vojni minister von Heeringen je naglašal, da se mora pomnožiti število podčastnikov, da morajo nakupiti konje in material in da se mora za zgradbo trdnjav vse pripraviti. Zahteve vojne uprave glede na zračno brodovje bi se bile morale že 1. aprila 1913 uveljaviti. Naglaša, da imasta Nemčija in Avstro-Ogrska proti Franciji in Rusiji pre-, malo vojakov in da Rusija mobilizacijo pospešuje. Vse se mora storiti, da bo Nemčija kos izpremembam ostran meje. — V proračunskem odseku nemške zbornice je vzbudilo veliko pozornost, ker se jc izvedelo, da je nemško vojno ministrstvo pozvalo Kruppa v Berolin. FRANCIJA HOČE BITI ZA VSAK SLUČAJ PRIPRAVLJENA. Ministrski predsednik Barthou je na Volilnem shodu v Oleronu izjavil: Francija je dokazala, da jamči za svetoven mir in da se zanj zavzema, a kljub temu mora biti Francija za vsak slučaj pripravljena. Nevarnejši kakor vojska sama je strah pred njo, strašnejši kakor strah pred vojsko je poraz. Neobhodno potrebne so zato žrtve za obrambo naroda. VAŽNA PREOSNOVA NAŠE DEŽELNE BRAMBE. >Militarische Korrespondenz« poroča, da bodo razpustili tiste domobranske polke in polke deželnih strelcev, ki so določeni za to, da mejo stražijo. Bataljoni teh polkov postanejo kakor lovski bataljoni samostojni in jih bodo za to določeni častniki nadzirali, Pri nas bodo po tej pre-osnovi prizadeti domobranski pešpolk v Celovcu št, 4, domobranski pešpolk v Ljubljani št, 27 in deželni polki strelcev št. 1, 2 in 3. Domobranska polka št. 4 in 27 sc iznova ustanovita, in sicer bosta začetkoma dva bataljona štela, „ Prihodnji semenj za kože in kožnhovino vršil se bode dne 5. maja t. L in sicer kakor navadno v skladiščnih prostorih na Dunajski cesti 33 (»Balkan") 1334 Primorske vesli. p Volitve na Tržaškem. Včeraj, v ponedeljek ob dveh popoldne je potekel rok za reklamacije v svrho volitev na Tržaškem. Že sedaj se vidi, da je po zaniker-nosti izostalo mnogo slovenskih volilcev. Cele trume so jih prihajale reklamirat, tik potem, ko je že bilo — prepozno. p Kompromisna pogajanja med laško krščansko socialno in liberalno stranko glede bodočih volitev in nastopa v deželnem zboru sicer fonnelno niso še končana, vendar ni pričakovati, da bi uspela. Laški liberalci se za kompromis zelo trudijo in ponujajo kršč. socialcem baje celo tri mandate v obč. svetu. p Na protialkoholnem taboru v Tolminu je bilo zbranih okrog 500 oseb. Zborovanje je bilo impozantno. p Radi nevrastenije v smrt. Pri Andreju Kastelicu, 51 let starem posestniku v Podgori, jc bilo že tri tedne opažati hudo nevrastenijo. V soboto so ga pa našli domači obešenega. Pokopali so ga v nedeljo, p Umrl je v Trstu Anton Švara, delavec v Lloydovi tiskarni, star 53 let. p Radi razžaljenja Veličanstva ie obtožena 371etna Marija Ria iz Clau-riana v Italiji, seda.]' prebivajoča v Gorici. V ponedeljek dopoldne - je stala pred okrožnim sodiščem. Ker je obto-ženka trdila, da ovadba proti njej temelji le na sovraštvu glavnih dveh prič, se je razprava preložila, da se zaslišijo še druge priče. p Vlom pri zlatarju. V soboto jutro v prvih zgodnjih urah je zapazil policijski stražnik Pickl v Trstu, da Tamarova zlatarna in urama na Corsu ni dobro zaprta. Poizkusil je in res je dognal, da sc da za-stor na izložbi dvigniti. Ko je storil to tudi pri vratih, sta hotela skočiti na cesto dva moža, ki ju je pa ugnal s samokresom. Tako sta bila tujca v pasti, dokler ni prišlo še troje stražnikov, ki so ju spravili na varno. Bila sta to dva regnikola, ki sta bila že prevrnila celo zlatarno in zbrala in povezala vse blago. Če bi jima bilo šlo po sreči, bi bila Tamaro oškodovala za nad 16.000 kron. Nekoliko sumljivo pa je, da lamaro tako zasleduje nesreča. Imel jc že namreč tudi ogenj in že prej nekoč vlom, P Nesreča triletnega otroka. V nedelo popoldne je povozil voz električne železnice na Opčinah tri leta starega Vinka r urlana. Mali se je igral pred domačo hišo ob cesti, ki vede v Prosek, ko jc prišel voz električne železnice v smeri na kolodvor državne železnice. Revčku so v bolnišnici odrezali zlomljeno levo nožico. Domači so neutolažljivi. p Aretirana sta bila v soboto zvečer v Gorici delavca Jožef Marušič in Angel Pudovan iz St. Potra pri Gorici, ker sta se ustavljala policiji. Padovana so odali deželnemu sodišču.__Radi razžalitve javnih organov so bili obsojeni brata Ernest iu Alojzij Bron2in iz Devina ter rcgnikol Al. Oliva iz Scde- goliano pri Vidmu. Ti trije so se lani oktobra meseca ustavljali občinskemu redarju v Dcvinu. Obsodba: en teden težke ječe. p Tatovo presenečenje. Pred desetimi dnevi je poročal »Slovenec«, da so neznani tatovi obiskali ponoči Pipanovo trgovino v ulici Stadion v Trstu. Takrat tatov niso dobili, a v noci na ponedeljek je enega dohitela usoda. Tatovi, ki so bili prvič dobili lep plen in ga z vozom odpeljali, so se namreč dogovorili, da gredo zopet krast. Res se je bil spravil eden ponoči v trgovino, a policijski stražnik je našel, da vrata niso dobro zaprta. Poizkusil je in jih je cdprl; v tem pa jc že stopil na prag 30 let stari dninar Boškctič z Malega Lo-šinja, ki je držal v vsaki roki kovčeg, nabasan s kradežem. Mislil je, da mu je tovariš v smislu dogovora prišel odpirat in jc hotel oditi. A zašel jc v pest — policistu. Boškctič je bil že vsega skupaj 14 let zaprt, skoro polovico življenja; on je strahovit tat. Ko so ga preiskali, so našli pri njem tudi nekaj predmetov, ki so bili ukradeni pri prvi tatvini. Presenečeni tat noče imenovali krivcev. Ukradel bi bil zopet reči za 500 kron. p Če ciganke menjavajo denar. Po nekaterih tržaških predmestjih sta hodili pred par dnevi po dve ciganki, ki sta zahajali v trgovine, pekarne in mlekarne »menjavat' denar. Ciganki sta vedno imeli bankovec za 10 kron, pa sta ga hoteli zamenjati, in sicer vedno samo za ogrske krone. Najraje sta jih pa kar sami izbirali, raje več nego manj. Sedaj so žc vse te pti-čicc pod ključem. p Poizkus ropa na cesti. V soboto zvečer je napadel brezposelni 20 let stari trgovski uslužbenec Alojzij Maraspin 28-letno Angelino Albertijevo, ki je uslužbena kot izterjevalka pri neki pekarni v Trstu, Ženska, ki je imela v denarnici 373 kron, je denar krčevito držala in vpila na pomoč. Rešili so jo neki vozniki — onesveščeno. Zločinca so zaprli. GOSPOlMVO. g Razdeljevanje vzrejevalnih podpor za teleta se jc preložilo na poznejši čas. g Gospodinjski tečaj se otvori v ponedeljek 5, maja t. 1. v Tržiču. Vodila ga bo gdčna J. Jakličeva. — Enaka tečaja se isti dan zaključita na Brdu in na Rovih. g Kmetijski tečaji so se vršili pretekli nedelji v Cirknici, v Grahovem, na Blokah, v Starem trgu, Strugah in Dolenji vasi pri Ribnici. Udeležba je bila povsod zelo po-voljna. Običajno nad 100 poslušalcev. Zdravniško se priporoča Ako sc otroci ne morejo vsled nezadostne ali pomanjkljive prehrane ali vslecl kateregakoli vzroka prav razvijati, tedaj nezasluži nobeno drugo krepilno sredstvo večjega zaupanja kakor Scottova emulzija ki se je izborno obnesla pri tvorbi kosti in pri utrditvi telesa, Ona vsebuje redilne snovi, ki pospešujejo rast močnih in pravilnih kosti in cel razvoj, tako da postanejo otroci kmalu živahni in veseli. Malim ugaja Scottova emulzija; z velikim vc-selj em jemljo to sladko, smetani podobno zmes. SCOTTOVO EMULZIJO, ki je že 40 let po vseh deželah uvedena, priporočajo mnogi zdravniki, ker jo cenijo v vsakem oziru kot zanesljiv in uspešen preparat. Cena originalni stcklenici jo 2 K 50 v. Dobi se v vsen lekarnah. K.lor pošlji* 50 vin. v znamkah na 8COTT & HOAVNE. li. m. U. H., Dunaj VII.. in se sklicuje na ta časopis, rlostavi se inu 1 pošiljatev potom lekarne za poskušnjo Sprejme se za čez dan starejša d) samo taka, ki jc vajena z otroci. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod štev. 133J. IZLETNIKI, POZOR S Š Vsem cenjenim izletnikom, ki hodijo z med-vodskegu kolodvora skozi Žlebe k Sv. Katarini in na Grmado in nazaj, podpisani vljudno priporoča izborila okrcpčila: vino, pivo, domači sadjevec ter pristno domačo slanino iu sir. — Nikomur nc bo žal, kdor se oglasi pri 1328 FRANCU BIZANTU v Žlcbeh št. 20. v velikem trgu na Spodnjem Štajerskem z mizarskim obrtoin in brez konkurence, se proda radi odpotovanja event. tudi brez obrti. *— Vprašnja na upravo tega lista pod štev. 1330. 7 tednov stari, križane pasmo (velike domače pasme ln florsrhovo pasme), zelo lepi. se oddajo. Soneškn graščina, poŠta Ig-Studenec pri Ljubljani. 1802 Tužnini srcem naznanjamo vsem .sorodnikom, prijateljem iu znancem, da jc naš preljubi, nepozabljivi oče oziroma stari oče, gospod Ivan Vičič bivši trgovcc, sedaj knjigovodja pil tvrdki Fr. Kollmana danes ob 0. uri zjutraj po mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjkega bode v sredo dne 30. aprila ob pol 5. uri iz hiše žalosti Jurčičev trg št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana '29. aprila 11)13. Mirko Vičič Amal. Slainer r. Vlčič sin. hči. Ana Vičič snaha. MIlan, Emica, Anica, Dragica Ivankek uiuki in vnukinje. Brez vsakega posebnega naznanila. 1336 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm 29 Stanje Cas opa- ! baro-zovauja 1 metra | V M tU ....... Temperatura po Celziju Vetrovi Se ho jjf * 3 T ^ > 9. zveč. j 737-1 121 brezvetr. jasno 7. zjutr. j 738-6 8-5 brezvetr. megla 10 2. pop. 737-1 21-9 sr. jvzh. sk. obl. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg, Budimpešta, 20. aprila 1913. Pšenica za maj 1913.....11-20 Pšenica za oktober 1913 . . . 1178 Rž za maj 191i>.......930 Rž za oktober 1913.....973 Oves za maj 1913......9-72 Oves za oktober 1913 .... 8-78 Koruza za maj 1913.....810 Koruza za julij 1013.....8\33 !DrIvan Oražen l i ❖ | ordinira zopet f % 1329 t Stanovanje. V Sodni ulici št. 12, I. nadstopje, se odda takoj ali od 1. maja naprej stanovanje s 4 sobami, kopeljo itd. Poizve se pri hišnem gospodarju. 1340 Sanatorium Emona r.^Š Privatno zdravišče za notranje iu kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Set-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I. kir. odi. dež. boln išče službe, najraje v kakem župnišh*. Ponudbe se prosijo na upravo lista pod »kuharica 200". 1322 Zaloga psitva Fran 8Mt Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8 priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni. iše službe. Izučen sem v specerijski — ter nekoliko tudi delikatesni trg., star 21 let, zdrav ter imam dobra spričevala. Službo bi nastopil rad takoj, najraje pa kje na deželi. Ponudbe naj se pošilja na upravo lista — pod št. 100-1320 mlad trg. sotrudnik. 1320 Na prodaj imam približno 2 vagona lepega 1331 ]mwm in brctovego \m različne debelosti in dolgosti. Los je še v hlodih in sc lahko zreže, kakor kupec zahteva. GREGOR DOLENC, Žagar, Pra-protno, p. Selca nad Škofjo Loko. J)vo|e stanovanj vsako s 3 sobami in pritiklinami (tudi s kopalnico) in eno stanovanje z 2 sobama se odda z avgustom v novi vili. Poizve sc na Slovenskem trgu 8, II. nadstropje (desno). 1335 Tvrdka frane KoHmann naznanja žalostno vest o smrti njenega dolgoletnega zvestega uradnika, gospoda ki je umrl po kratki in mučni bolezni. Pogreb bode jutri v sredo dne 20. aprila 1913. 1 Blag mu spomin. 1337 V Ljubljani, dne 29. aprila 1913. .•m^fr črv* •• dravlfni Ravnatelj Fran Salzlechner, lastnik učilišča in vzgoje-vališča za duševno zaostale in nervozne otroke v Perch-totdsdorfu pri Dunaju, se bo mudil G. in 7. maja v hotelu »Pri Slonu«. Čas za razgovor in ordin. od 11.—3. ure. Za zgradbo na 111 f na 18.000 K proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponud-bene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunana dela naj se predlože t. 1. ob 12 uri opoldtie podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje gradbe mostu v Kokrici". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna, ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij šc 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovanih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, oziroma, čc se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 4) v uradnih urah. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 20. aprila 1913. 13o6 izpred sodišča. Ciganska snubitev. Koncem avgusta m. i. je v Zaklancu med cigani rodbine Hudorovič in rodbine Lovakovič nastala pravcata bitka, katere vzrok je bila mlada ciganka iz rodbine Levako-vič, katero je snubil 19 letni cigan Miha Iludorovič. Posamezne dele tega pretepa jc bilo skoraj nemogoče zasledovati. ker se je vse vršilo naglo in v veliki zmešnjavi. Dognalo se je pa le, da je bil glavni pretepač snubec Miha Hudorovič, ki je težko poškodoval Fr. in Janeza star. Levakoviča. Pokvarjenca pričata, da sta bila od obdolženca in njegovega očeta napadena ter da sta vse poškodbe dobila z nožem in sekiro od obdolženca. Miha Hudorovič se je s početka nekaj zvijal, končno pa le priznal, da je prizadejal poškodovancema vse poškodbe razen ubodlinc v ključnico Janezu Levakoviču star. Sodišče mu jc prisodilo osem mesecev težke je^e., , Prefrigan cigan. Po celi fari je bilo znano, da 721etni Franc Krvina, posestnik v Dolenji vasi, proti dobrim obresti m prav rad denar posojuje. To je izvedel tudi 621etni cigan Anton Hudorovič, pristojen v Šent Peter. Prišel je h Krvini in ga prosil posojila, češ da je precej premožen človek, ki ima sedem glav živine iu 1500 goldinarjev vredno hišo. Stari Krvina mu je vse to verjel in mu posodil prvič 100 K, kasneje pa še 700 kron, torej vsega skupaj 800 kron. Seveda mu je cigan obljubil visoke obresti, katerih pa Krvina nikdar videl ne bo, kakor tudi glavnico nt. Hudorovič se izgovarja, da mu je Krvina denar kar vsiljeval, ta pa pravi, da, ko je izvedel, da obdolženec nima nikakega premoženja, mu ni ničesar več posodil. Obdolžitev, da je cigan izmaknil Krvini iz neke skrinje 300 K. se ni mogla dokazati. Sodišče je Hudoroviča na pol leta težke ječe obsodilo. Svoji ženi z umorom grozil. Janez Perne, kočarice mož, sovraži svojo ženo, ker mu noče svojega posestva pre-> pisati, da bi ga potem zapravil. 2e lansko leto meseca oktobra je bil na sedem mesecev težke ječe obsojen, ker je jrvoji ženi Jeri grozil in jo tako pretepel, da se ji je na celem životu poznalo. Dne 25. januarja t. 1. je pa Perne nekemu sokaznjencu, kateri je imel v 2 dneh ječo zapustiti, v pričo drugih sojetnikov rekel: »Moja žena nosi okoli preste na prodaj in jih bode tudi k vam prinesla, povej ji. da jo bodem ubil. En teden ne bova skupaj. Pijan sem šel notri, pijan pridem domov. Pa ji nc smeš pozabiti tega povedati. Zdaj sem se ravno tukaj privadil, potem bom šel kam drugam (v Gradiško), toliko bom naredil. Ko ven pridem, jo bom takoj ubil.« Sojetniki so mu prigovarjali, naj bode tiho, sicer ga bodo še v zaporu pridržali. On jim je pa odgovoril: »Tisto je vse glih. kar sem si namenil, to bodem pa izvršil. Omenil je, da zaradi tega ne odneha, ker je žena kriva, da jc toliko časa zaprt. To sporočilo je žena tudi po bivšem kaznjencu izvedela in ni čuda, če se je bala izvršitve obdolženčeve grožnje, ko dobi prostost. A prišlo je drugače. Mož je prišel zopet pred preiskovalnega sodnika, krivda je bila v celem obsegu tudi po zaslišanih pričah dokazana in sodišče ga je zopet obsodilo na 15 mesecev težke ječe. Žalostni konec pustnega norenja. Na pustni torek je hodilo po vasi Hrastnik več našemljenih fantov, med temi so bili tudi posestniška sinova Jo-70f Razoršek i»i Luka Trdina in fanta Karol in Janez Osolnik. Okolu devete ure zvečer sta se Razoršek in Trdina sprla s Karolom Osolnikom, kateri jc imel v pijanosti odprt nož v rokah. Razboršok je pobral rovnico ter ga z njo sunil v prsa, da je padel in ga na tleh ležečega udaril po glavi. Pa tudi Trdina ga je z nekim toporobatiin orodjem dvakrat mahnil po glavi. Po mnenju zdravnikov je Osolniku bil zdrobljen del lobanje, nastopilo je vnetje možganov in po preteku 18 dni je nastopila smrt. Obdolženca dejanja nista mogla tajiti. Sedela bosta zaradi tega pol leta v težki ječi. KNJIGOTRŽTVO. Za mesec maj priporočamo: Aichner Dr. Simon, Marienprediglen 3 K 20 h. Andelfinger, Predigten uber die Tu-genden und Vorzuge der Gottcs-mutler 1 K 20 h. Boser, Maimonat zur Fordcrung unsc-rer Liebe und Andacht zur heiligcn junglr. Gottcsmutter in 31 Abcnd-vortriigen i lv 32 h. Diesel, Mari«, der Christen Iiort. Predigten uber die hochgcbenedcite Vlutter des llerrn. Dva zvezka 9 lv 60 h. Freund, die Murien - Verehrung. Mai- Monatspredigten, vez. 3 lv 00 h. Hnusjakob, Sancta Maria. 0 Vorlragc 2 K 10 h, vez. 3 K 12 h. Hammer, Marien - Predigten 3 K 24 h. Mfirzinger, das Blummenrcich iin Dienste der Gottcsmutter. 32 Mai-vortrage 2 K. — T c Deum laudamus. 32 Maivortriige 1 K 50 h. Vtigele, Grtislet Maria! 5 Maiprcdigten 78 h. Druge povesti: Egger, Predigten fin1 den Pfingstkrcis. 2 zvezka po 2 K 88 h. Humann, Katcchetisclics Lchr- und Lesebucli vez. 10 K. Llnden, der mittlere Deharliche Ka-tcchismus 2 K 88 h. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Novi. brevir. Nov popolnoma avtentičen brevir, ki obsega ne samo novi psalterij, temveč upošteva v vseh slučajih nove določbe žc na predpisanih mestih v knjigi sami, jo ravnokar izšel iu so dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani v dveh izdajah v velikosti 15X9' -j cm. — a) Izdaja v štirih zvezkih vezana v fin šagrin z zlato obrezo propr. vred 51 K 85 vin., b) izdaja v dveh zvezkih vezana v fin šagrin z zlato obrezo s propr. vred 31 K 70 vin. Dr. Jeršetove šmarnice »Mati čudovita« se, kakor smo žc naznanili, nc bodo pošiljale na ogled. Knjiga se nc kupuje samo za šmarnično pobožnost, temveč bo trajno ohranilo privlačno moč, ker nudi cerkvenemu govorniku mnogo porabne tvarine. Ker zaloga ni baš prevelika in na novo izdajo za sedaj ni misliti, naj si to krasno knjižico vsakdo čimpreje omisli. Dobi se v »K a-t o 1 i š k i Bukvami« v Ljubljani. Naravna najbogatejši alkalični (uatron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dieteiična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašali hišnega zdravnika. 3S51 Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem. tfibi? Postaja dolenjske železnice Straža—Toplice. Akratov vrelec 38° C. ki daje nad 30.000 ld radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, rovmi, neuralgiji (trganju), ženskim bo-lezuim in drugim. Velika kopališč«, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 076 00 Moderno zidana, solnčuo ležeča Domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3 * i ♦ »i: priporot a cenj. p.u. občinstvu v nakup narejenih oblek. Sprejemajo se naročila po meri. ter se izvrše točno ta solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. ki je še 10 let davka prosta, na najlepšem kraju v Ljubljani, z velikim, krasno zasejanim vrtom, z dvomi lepimi stanovanji po 4 sobe s kopelji itd., sc jako ugodno proda. Več sc poizve v upravništvu tega lista pod št. 1254. (Znamka za odgovor.) Proda se dobro idoča petorska z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 lv letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. 1 Odkar zaltrkulem in iužnam! sladni čaj no maram za noben drug zajtrk ln se čutim zdravega, močnega in prihranim pri mleku in sladkorju v gospodinjstvu polovico denar)a. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih dr. pl. Trnkoczy-jevegn sladnega čaja, znamke SLADIN pri izdelovatelju, lekarnarju dr. pl. Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, Kranjsko. Po pošti najmanj 5 zavitkov K , poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K tO — franko. Zavitek '/t PO 60 vin. tucli pri trgovcih. Glavne zalogo na Dunaju : v lekarnah Trnk6czy, Schdnbrunner-stralle 109, Radeckyplatz 4, Josefstadter-strafle 25. V Gradcu: Sackstralle i. 109 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hta-ma-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Poštni predal 12/160 Ogrsko. Kemeny (Kaschau) I. Izgotovljene obleke površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nad« stropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v ' • M nasproti gostilne J\\ Solistu" v podružnici trte R. liane. 767 Št. 8385. azpis. vodovoda za Bled in okolico 1325 Za zgradbo na okroglo 563.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen in na podlagi teh izračunjenega skupnega zneska naj se predlože do 26. majnika 1.1. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: ..Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Bled in okolico". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, cla pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini iu da se jim brezpogojno ukloni; navesti je tudi doba-višča cevij. armatur in cementa. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah, kjer se tudi dobe proti plačilu K 7—. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 26. aprila 1913. Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri LJubljana priporoča svoje Izborne Izdelke vsakovrstnih pomladanskih oblačil. Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. nustrovanl ceniki na razpolago. 847 1 SARJI. BSnnHSSHfflilHBHHSftHIHI Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj nc kupite in nc naročite nikjer koles ali koledarskih potrebščin, dokler nc poznate naših cen za lelo 1013. ™iua|bolIši in na|cene|£I nakup = v pri tvrdki Karel Camernik & Ko. Ljubljana, ■■MM—— | ■■ — li. ..niim | m, , ———w ——am————fl Dunajska cest« 12. kcijdliid trgovina s hoiesi, motorji, atiioinoiiiiiiti pojamaznl tali. - muhti« delavnica in garažtf. Izdaia konzorcij »Slovenca«. "isk: »Katoliške Tiskarne«. in m. H m whmb«hbbb Odgovorni uredniki Ivan štele.