Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. * Ta teden je W. Herod napovedal, da bo v vsej Zahodni Evropi uvedeno racioniranje življenjskih potrebščin. Če nočeš, da bo tvoja družina stradala, podpiši berlinski poziv! OBNOVLJENA’ IZDAJA LETO III. ŠTEV. 131 XBST SOBOTA, 1«. JUNIJA 1051. CENA 15 LIK (XM iele°^ nedeljo so bile izvedene ^ 'krajinske in skoro povsod občinske volitve v nada-^ ,’iih 30 italijanskih provin-_ j ^ Tudi za to priliko je masirala De Gasperijeva vla-M . Vse svoje razpoložjive sile a karabinjerjev, prefektov pa j) Župnikov, nun in ostalih ak-, 'Stov DC. Ze pri pripravi vo-pa, "ih . imenikov so oblasti iz-:^e velikanske sleparije v .e,fdo delovnega ljudstva, čr-^ 6 iz njih na tisoče svojih porotnikov, na drugi strani 11 so vpisale veliko število aiih ljudi na več volilnih 5iih tako, da so mogli odidati glas na več voliščih. V ta sl3en je minister Scelba tudi v treh obrokih, da bi 'Najtelc czvačje t*cx cSi?edi2/em Vzhctlu žel Tr* str' mi0 V teku so pogajanja med zastopniki perzijske vlade in voditelji petrolejske družbe - Angleži so poslali svojo 16. brigado padalcev IKEBAN —- Kot poročajo .kana so angleški kapitali-% in militaristični krogi -o '«lì pošiljati orožje šejkom es žejnih dežel. 1 , Teheranu so v teku poga-1® med zastopniki perzijske in Ansio Iranian Oli igi i&r SK' io oh It, ■išč Po zaključenih pokrajinskih in občinskih volitvah v 66 provincah Italije rščanska demokracija je izgubila .500.000 glasov v primeri z 18. aprilom 1948 Levica zmagala v 100 občinah z nad 10.000 prebivalci, D C pa le v 75 - 13 glavnih mest izvoje-valo ljudstvo - Velike sleparije in zastrahovanje s strani oblasti, duhovnikov in vladnih strank tako omogočil večkratno glasovanje svojim pristašem na raznih krajih. Zelo številne so bile tudi to pot zlorabe cerkve in vere v volilne propagandne namene, pri čemer so se izkazali najaktivnejši prav protiljudski du hcvniki in nune. Številni duhovniki so zlorabili v ta namen tudi prižnico in spovednico ter so pretili volivcem z večnim pogubljenjem in podobnim. V tem smislu je Krščanska demokracija izvajala tudi svojo propagando z lepaki in letaki, s katerimi je skušala vplivati na volivce zlorabljajoč njihovo versko čustvo. Tako so celo v volilne kabine obesili letake z napisi: «Bog te vidi, komunisti; ne» *Pany v zvezi z nacionaliza. Petrolejskih vrelcev. Vse «’ da niso Angleži v niče- Popustili in da še nadalje ;ai ^ » n« "• «poskušal» urediti p J)" zavladali izključno le »■A ............ U^Pstroiejem kratkomalo po- «iški monopolisti. S ■ffleški poslanik Shepherd ■'edno Afzijsko vlado ter jo sili »Puščanju oz. k opustitvi al silo. Angleška vojska •C ».,« med tem že odposlala na s !iV „9 «^edno izvaja oster pritisk ;sW ',‘- r j Dj^.^alizadije. Grozi ji celo s''škn oli 'l11 ? Je Skr. lunrit Ki)f 3' 1 f) ST*. svojo ev. Te dni 16. so brigado časopisi « ?«ali o raztovarjanju veli-vV.'*ine .( (r'ìskem zalivu. ic«; kolj^ine orožja na otokih v Vse torej 'k’ da angleški petrolejski glisti resno pripravljajo '(jj^varno igro na Srednjem k lv^ večkrat smo omenili dej-1. y 'da perzijska vlada na ^ dačine mešetari in da se h|*’ da bi bogate petrolejske i1' k« izročila ameriškim mo->8f'stom. To bi bila verjetno i()0rila, ako bi se taki zami- wj1 'isr« Postavljalo po robu per “ ljudstvo, ki odločno zah. Uvedbo celotae nacionali- j»' ec> P°l 10 * j -tv' A DO zacije petroleja ter odhod vseh imperialističnih izkoriščevalcev s polotoka. Ta teden je bilo več velikih manifestacij v južnih predelih države in na otoku Bahrein, kjer je prišlo celo do težjih incidentov zaradi intervencije policije. Manifestanti tega otoke zahtevajo tudi odhod okupacijskih čet ter vrnitev vseh otokov v Perzijskem zalivu svoji matični državi. Znano je, da angleški imperialisti poskušajo za neodvisne, ter postaviti ne države s tem da jih proglašajo za neodvisne, ter postaviti arabske narode pred izvršena dejstvo. BUENOS AIRES — V argentinski prestolnici so bile v sredo velike demonstracije v znak protesta proti umoru dveh komunističnih voditeljev, ki so ga izvršili Peronovi fašisti. Kljub stotinam milijonov lir, potrošenih za volilno propagando in podkupovanje, za-strahovanju s strani oblasti in duhovnikov, ter neštevilnim volilnim sleparijam pa tudi to pot ni uspelo Krščanski demo-kraciji, da bi ušla jasni obsodbi ljudstva. V 30 provincah je izgubila nadaljnjih 946.996 glasov v primeri s parlamentarnimi volitvami od 18. aprila 1948. V vseh treh volilnih nedeljah je De Gasperijeva stranka izgubila v 66 provincah, to je v dveh tretjinah Italije, skupno dva milijona in pol volivcev od leta 1948. Nasproti temu pa so se napredne sile združene v Ljudskem bloku ojačile tudi na volitvah zadnje nedelje ter so dosegle v vseh 30 provincah znaten napredek v primeri z volit vami od 18. aprila 1948. Pri volitvah v pokrajinske svete je dobila Komunistična partija Italije po uradnih podatkih notranjega ministra 1,529.432 ali 23,3 odst. vseh oddanih glasov ter si s tem zagotovila 207 sedežev. Socialistična (Nennijeva) stranka je dobi-la skupno 849.699 ali 12,9 odst glasov in 113 sedežev, nezavis-na levica pa je prejela 151.031 ali 2,3 odst. glasov in 25 sedežev. Skupno so po uradnih podatkih prejele liste levice 2,530.153 ali 38,5 odst glasov ter 345 sedežev v pokrajinskih svetih. Krščanska demokracija je prejela v celoM 2,351.018 ali 35,9 odst. glasov ter 339 sedežev. Na ta način je glavna vladna stranka dobila 180 tisoč glasov manj kot kandidati Ljudskega bloka. Tri socialistične struje so 'dobile skupno 535.415 glasov ali 8,2 odst. in 44 sedežev, republikanci 150.620 alj 2,3 odst. glasov s 16 sedeži, liberalci 256.165 ali 3,9 odst. glasov in 20 sedežev, monarhisti 105.083 ali 1,6 odst. in 10 sedežev, misini 280.731 ali 4,3 glasov in 23 sedežev, neodvisna desnica 108.034 ali 1,6 odst. in 18 sedežev, »nezavisna sredina S5.604 ali 1,3 odst. glasov in 19 sedežev ter ostale skupine 158.158 ali 2,4 odst. glasov in 15 sedežev. Pripomniti je treba, da je v zadnjih dveh skupinah precej kandidatov, ki so bili vezani s silami Ljudskega bloka. Na drugi strani pa je tudi številka glede Krščanske demokracije netočna, ker so v njej upoštevani vsi glasovi, ki jih je ta stranka dobila skupno z ostalimi političnimi skupinami v številnih krajih, kjer ni mogla sama nastopiti. Tudi v občinskih volitvah so dobile napredne ljudske liste mnogo več glasov kot v parlamentarnih volitvah leta 1948. Kljub vezanim listam (liste apparentate) in večinskemu sistemu je uspelo Ljud- skemu bloku doseči zmago v stotinah občin. Boriej pa notranje ministrstvo še ni dalo tečnih podatkov glede občin s pod 10.000 prebivalci. Za 423 občin je doslej šele priznal Scel-oa, da je zmagal Ljudski blok, dnčim še ni hotel ugotoviti, komu pripada 441 občin, za katere^ pravi uradna statistika, da so zmagale «krajevne liste». Se večji uspeh so dosegle ljudske liste v občinah z nad 10.000 prebivalci. Ljudski blok je dosegel večino v 100 občinah, od katerih v 13 glavnih mestih provinc 'in sicer Alessandriji, Arezzu, Bridisiju, Grossetu, La Speziji, Livornu, Modeni, Parmi, Pescari, Pistoji, Eeggiu E-milia, Sieni ' in Tarantu. Nasproti temu pa je Krščanska demokracija dosegla več glasov kot'Lj uidski blok le v 75 občinah z nad 10.000 prebivalci med njimi v 8 glavnih mestih provinc. S sistemom vezanih list je vladnim strankam uspelo dobiti z neznatno večino le 16 glavnih provincijskih mest od 29 in to Asti, Belluno, Chie-ti. Cuneo, Firenze, L’Aquila, Latina, Lecce, Lucca, Massa, Piacenza, Pisa, Teramo, Torino, Videm in Viterbo. V Gorici, kot znano, ni bilo občinskih volitev, temveč le pokrajinske. Po vsej Italiji vlada zaradi teh novih uspehov ljudskih list veliko navdušenje in vsi inozemski listi komentirajo nazadovanje DC kot jasno obsodbo Degasperijeve politike vojne in brezposelnosti. USPEH LJUDSKIH SIL pri volitvah na Goriškem Titovci so izgubili v Gorici 450 ali 22,5 odst. glasov Večina Slovencev j e glasovala za Demokratično enotnost Ce kje, se je prav na volitvah v goriški pokrajini pokazal v vsej svoji goloti protidemokratičen in protiljudski bes vseh reakcionarnih strank Titovci in belčki so v ta namen vrgli med Slovence parolo, da je vseeno ali volijo SDZ ali DFS, samo da volijo «slovensko». S to parolo so skušali premotiti poštene go-riške Slovence, da ne bi oddali svojega glasu edini ljudski listi, na kateri so kandidirali i Slovenci i Italijani, to je Po-soški odn. Občinski demokratični enotnosti. Svoje «slovenstvo» pa so titovci najbolje pokazali v Krminu, kjer oni sami niso mogli postaviti občinske liste, ter so dali navodila, naj Slovenci volijo belo glasovnico, čeprav je na lisM PDE kandidiral med drugimi tudi za vedni slovenski kmet Toroš. S tem so neposredno pomagali do zmage krščanski demokraciji, ki je največ odgovorna za narodno zapostavljanje goriških Siovencev. Iste protiljudske propagande so se posluževali tudi belčki in tako pomagali do večjega števila glasov italijanskim šovinistom. Krščanska demokracija se je izkazala hvaležno za to pomoč ter je s svoje strani šla na roko slovenskim nacionalistom. Tako je dala belčkom na razpolago kamion za lepljenje lepakov. Kajpak so tudi Oblasti same posegale v volilno borbo s tem, da so na eni strani dopuščale profiljudskim strankam popolno svobodo v volilni propagandi, dočim so proti stranki ljudstva postopale nad vse strogo ter ovirale tudi zakonita propagandna sredstva. Tako so karabinjerji v Jamljah tudi dan pred volitvami, kot se je to Zgodilo že teden prej, zaplenili 19 izvodov «Dela», ki so ga naši tovariši prodajali po vasi. Prav tako pa so skušali na več krajih ovirati našim tovarišem lepljenje lepakov Demokratične enotnosti. Protiljudske stranke so potrosile težke milijone za obsež no volilno propagando ter za podkupovanje volivcev. Največjo propagando sta kajpak razvili Krščanska demokracija OBOROŽEVANJE ATLANTSKIH DRŽAV POVZROČA VEDNO VEČJE ŽRTVE Zahodni Evropi grozi omejitev živeža in drugih dobrin Nova nota ZSSR proti separatni mirovni pogodbi z Japonsko - Sestanek 12 zunanjih ministrov za sprejem Grčije in Turčije v atlantski pakt • Truman zahteva podaljšanje diktatorskih gospodarskih pooblastil vladi za dve leti Posebni odposlanec Trumana, tnani mednarodni spletka; John Poster Dulles, se je te dni silovito trudil, da bi prepričal britansko in francoskj vlado za sklenitev separatne mirovne pogodbe z Japonsko. Namen Združenih držav je namreč ta, da bi izločile od pogajanj in podpisa te mirovne pogodbe Sovjetsko zvezo, LR Kitajsko, LR Korejo in druge države, ki so se borile proti japonskemu napadu. S separatno mirovno popogbo hočejo namreč ameriški imperialisti spremeniti Japonsko v svojo staino vojaško bazo, kar bi si zagotovili s posebno klavzulo, da smejo ameriške čete ostati v nedogled na japonskem ozemlju. V nedeljo je zato Sovjetska zve-za izročila ameriškemu ve-leooslariiku Alanu Kirku v Moskvi drugo noto v tem vprašanju. V tej noti ’ ugotavlja ZSSR da mora biti mirovna pogodba sklenjena in podpisana od vseh držav, ki so se bojeva-ie proti Japonski. Prav tako mora biti sestavljena v duhu medzavezniških dogovorov v Kairu, Jalti in Potsdamu. V ta namen predlaga Sovjetska zveza naj se v juliju ali avgustu letošnjega leta skliče mirovna konferenca s predstavniki vseh držav, ki so bile v vojnem stanju z Japonsko. Ta konferenca naj preuči vse obstoječe osnutke za zadevno mirovno pogodbo. V nadaljnjem besedilu sovjetska nota obsoja . poskus Združenih držav, da bi prezrle Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko pri sklepanju pogodbe, ki bi samo poživila napadalno silo v Pacifiku. Nota ZSSR pobija tudi vse zlohotne in neresnične očitke, ki jih je vseboval ameriški odgovor na prvo zadevno sovjetsko noto. Končno ugotav Ija, da Združene države hočejo še naprej obdržati svojo nadoblast nad Japonsko ter upo rahljajo japonske vojake v Netilci vojne oborožnjejo svoj jurisni odred za napad na socialistične države 450 milijard lir za oborožitev bo Amerika dala Titovi fašistični vladi Jugoslavija mora prilagoditi svojo oborožitev po vzorcu atlantskih držav - Vpoklic starejših letnikov pod orožje - Vojaška ojačenja na albanski meji - Namestnik finančnega ministra aretiran V Londonu so se ta teden zaključila posvetovanja med predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije glede nove pomoči Titovi fašistični kliki. Zastopniki zahodnih velesil so se sporazumeli, da dovolijo beograjski vladi posojilo v skupnem znesku 150 milijonov dolarjev (105 milijard lir). K tej vsoti bo predvidoma prispevala Amerika 62,5 odstotkov, Velika Britanija 25 odst. in Francija 12,5 odst. Uradno obvestilo ne pove, čemu bo služilo Titu to novo posojilo, temveč navaja le da je namenjeno dobavam «dobrin različne vrste». Ze ta strah, da bi odkrito povedali, kakšno blago bo .dobila Jugoslavija za to ogromno vsoto, dovolj zgovorno priča, da bo uporabljen ves ali pa vsaj večji del zneska v vojne namene. Izjava navaja da- lje, da je smoter tega posojila «ohranitev neodvisnosti in gospodarske ustalitve Jugoslavije». Skoro istočasno je prišla izjava nekega visokega ameriškega funkcionarja, v kateri potrjuje, da so Združene države pripravljene nuditi izdatno pomoč v orožju fašistični vladi v Beogradu. Predstavnik zunanjega ministrstva in drugi funkcionarji so povedali -udi vsoto te pomoči, ki naj bi znašala samo v tej proračunski dobi 500 milijonov dolarjev (350 milijard lir). Jasno je, da skušajo ameriški imperialisti čim prej oborožiti jugoslovansko vojsko i najmodernejšim orožjem ter jo vreči v prvi napad proti socialističnemu Vzhodu. V tem namenu je odšel v Ameriko tudi načelnik glavnega generalnega štaba general Koča Popovič, ki se je dogo- Portorožu letovišča \ in (Primorskim» naročena iz Eisenhowerjevega štaba, da pospeši organiza- cijo satelitov - Tito bi žrtvoval Jugoslavijo za obrambo Zahodne Evrope Nedavna polemika med «Primorskim dnevnikom» in «Mes-saggerom» o «Gotski» liniji odnosno o liniji Snežnik-Bitoraj je dvignila precej prahu ne samo pri nas in v sosednjih državah, Jugoslaviji in Italiji, temveč tudi drugod po svetu. Čeprav sd merodajni politični krogi v Beogradu in v Rimu skušali zabrisati mučen vtis, ki ga je napravila ta polemika, vendar ni bilo mogoče prikriti njenega ozadja, to je konkretnih vojnih priprav atlantskega vojnega bloka v alpsko-jadranskem predelu. ZA KMETOVALCE Cene mlačve' GORICA — Tukajšnja prefektura je določila za letošnjo mlačvo naslednje cene: Mlačva nn premičnih električnih ali motornih mlatilnicah do 50 stotov po 480 lir za stot; od 50 do 100 stotov po lir 460 za stot, za količine nad 100 stotov pa po 440 lir za stot. Za mlačve na nepremičnih mlatilnicah na električni ali vodni pogon, do 50 stotov po 450 lir za stot, od 50 do 100 stotov po 430 lir za stot, za količine nad 100 stotov pa po 410 lir za stot. Za mlačve žita v gorskih predelih in za količine izpod 10 stotov bo cena povišana za 8 odst. Ako bo žico preskrbel lastnik žita sam, mu bodo odšteli po 60 lir za vsak omlačeni stot žita. V primeru pa, da bi slame ne vezali v bale, se bo cena mlačvi znižala za nadaljnjih 65 lir na vsak stot omlačenega žita, toda le v količinah nad 50 stotov. Kot količina od 50 do 100 stotov se šteje le v primeru, da se mlačva nadaljuje nepretrgoma. Karabinjerji v Jamljah spet zaplenili «Delo» JA-MLJE — Kot pretekli teden, tako so tudi v soboto tukajšnji karabinjerji poskušali pomagati titovcem in belčkom pri njihovi volilni kampanji s tem, da -so preprečili širjenje našega časopisa. Tokrat so zaplenili 19 izvodov «Dela». Ponovno vprašujemo karabinjerje, od kod so dobili tozadevna navodila? Naj nam povedo, kako, da veljajo ta navodila samo v Jamljah, medtem, ko se po ostalih vaseh prodaja naš list nemoteno. Vsekakor pa se bomo k zadevi še povrnili. Takole so pisali pretekli teden... «Katoliški glas» z dne 7. junija piše na prvi strani med drugim takole: «Italija nam do danes ni še dala manjšlnjske zakonodaje, ni še uzakonila naših šol, ni nam še postavno zagotovila nemotenega narodnega obstoja. za St. Maver in Oslavje, sku I Zakaj? Ker so tukajšnji šovi šali uvesti zmedo med tamkaj šnjim prebivalstvom z izliva njem svojega nacionalistične ga strupa, s svojim že zna nim orožjem, ustrahovanjem grožnjami z odvzemom pokojnine itd. Svojo volilno propa nisti prepričali vlado v Rimu, da Slovencev kot upoštevanja vredne manjšine sploh ni! Na Goriškem živi, tako trdijo ti šovinisti, neznatna slovenska naplavina, ki je slučajno pljusknila preko meje v Italijo: gre Zborovanje partizanov miru iz Trsta, Gorice, Vidma, Tržiča, Čedada, Bolzana, Celovca in Innsbrucka, ki je bilo 18. marca letos v našem mestu, je prikazalo pred našo in svetovno javnostjo nevarne vojne priprave imperialistov v tem delu Evrope, znane pod nazivom «Bethouartov načrt», katerih uresničenje bi imelo za ves ta predel usodne posledice. Trst bi bil po teh načrtih glavno vojno oporišče za ves ta odsek alpske fronte od Nemčije pa do Reke. Eisenhowerjev obisk v Slovenski Benečiji in pregled italijanske alpske divizije je potrdil ne samo obstoj Bethouartovega načrta) temveč tudi, da se ta načrt že dejansko izvaja v vseh svojih podrobnostih, da se vrisujejo frontne črte; seveda ne one, ki sta jih «predlagala» «Messaggero» in «Primorski», temveč takšne, kakršne zahtevajo potrebe atlantskih šefov. Glavna frontna črta teh vojnih načrtov reže slovensko narodno ozemlje točno po sredini, kakor nam zelo nazorno dokazuje s cinično analizo položaja v nekem članku švicarski list «Neue Zuercher Zei tung». Pisec članka je dopisnik lista iz Beograda s podpisom alj>-, ki je v jugoslovanski prestolnici že nad dve leti in pazljivo zasleduje ves ta čas politični razvoj na Balkanu. Njegove informacije so običajno neverjetno točne, kar je razumljivo iz dejstva, da je v zelo tesnih stikih s titovskimi in anglo-ameriškimi funkcionarji v Jugoslaviji, Trstu, Rimu in drugod. Zato jih ne bi smeli podcenjevati zlasti oni slovenski krogi v Trstu, ki sedajo k političnim razgovorom z omenjenim listom v žepu. V razglabljanju strateškega položaja poudarja švicarski dopisnik vlogo Titove -Jugoslavije, ki ji je v okviru imperialističnih vojnih načrtov odrejena najtežja naloga, da v primeru nove vojne prevzame obrambo Zahoda na balkanskem bojišču ter skuša preprečiti, da bi sovjetske in ostale ljudske vojske podrle zahodne pregrade, kakor se je to zgodilo že v obeh prejšnjih vojnah. Clankar priznava predvsem, da je nemogoče braniti Jugoslavijo kot celoto, dočim bi bila obramba bosansko-srb-sko-čmogorske gorske verige le zelo podrejenega pomena za obrambo Zahoda. Edina dva predela, ki prihajata resno v poštev kot bojni črti atlantskih sil, sta Slovenija in Makedo-r-ija. In prav pri obravnavanju zahodne bojne črte, ki naj bi tekla preko Slovenije, švicarski dopisnik izrecno poudarja, da zahteve italijanskih iredentistov (kot zahteva zlasti «Messaggero») po vrnitvi vse Primorske Italiji dokazujejo, da «določeni krogi skušajo vplivati na visoke ameriške vojaške funkcionarje, da bi ugodili zahtevam italijanskih iredentistov». line Toda kasnejši dogodki so dokazali, da so bili ameriški vojaški krogi tisti, ki so naročili imenovano polemiko, katera naj bi «vplivala» na atlantsko vrhovno poveljstvo pri določanju bodočih bojnih črl ter ugotovila odmev v javnem mnenju. Kajti za ameriške napadalce so njihovi sateliti vse prepočasni in bi hoteli pospešiti dokončno organizacijo alpske fronte. Švicarski list nato opisuje-bodočo frontno črto, ki bi se naslanjala na Avstrijske Alpe ter tekla v dolžini 150 km. po sredi slovenskega ozemlja preko Ljubljane do Reke. Ta črta je po njegovem mnenju glavna opora južnega odseka atlantske fronte in edina «rešitev» za Titove čete, ki bi do-bivale na ta način orožje in preskrbo iz Italije. Glavne preskrbovalne baze bi bili Trst, Gorica in Videm. Končno pride beograjski dopisnik «Neue Zuercher Zei-tung» do jedra stvari v ugotovitvi: «Razgovori generalnih štabov o organizaciji preskfei valnih poti postajajo nad (elj nujni». Clankar dobro ve, dstija staja Eisenhowerjev glavni sp : vse bolj nestrpen zaradi ZTOoi snitev vojnih priprav, ki jitifea vzročajo sporna vprašanja Jugoslavijo in Italijo, z1-*? vprašanje razdelitve Tržaita: za ozemlja, kakor tudi sl>ov Titove vlado pred doma lili javnim mnenjem, da bi ''št javno vključila v atlantskima ni pakt. Prav tako pa švid&iii ski novinar prav dobro !(> da so italijanski militaristi^ot in fašistični krogi vedno S i uslugo ameriškim imperij : stom ter so zaradi tega * ^tiradi sprožili v svojem čas:5fči sju vprašanje postavitve atl1^, ske fronte na Snežnik in *5lj: toraj, tem bolj, ker bi i'llfa jsnska vojska tako prišla *°jE staro mejo in zopet priklja vso Primorsko Italiji. Pri >sto kajpak dopisnik ne poveri so spori med italijansko ii tovo vlado le navidezni t«1 vladajo med obema že prijateljski odnošaji. Prat radi tega se polemika o raju in Gotski liniji ni v( iz Rima in Beograda, tel so to prepustili manj odg^ nim, čeprav od obeh vlad troliranim glasilom, kot «Messaggero Veneto» iz Vij in Primorski dnevnik iz Za Tita je prišel predlog #1 saggera» malo prezgodaj! javno mnenje v Jugoslavi; ni bilo dovolj pripravl| vendar pa je značilno, da grad zaradi tega ni protel1 pri rimski vladi. Poto?1 Koče Popoviča, enega v® nih itovih generalov v $ kjer se že od 20. maja p° !( za dobave čim večje koli orožja, pa kaže, da dana jugoslovanska vlada ne več dolgo oklevati z vstoj v atlantski vojni pakt in rati se Eisenhowerjevim nim načrtom, ki predvidi p bojno črto po sredini Sl1 nije. Čeprav je Ivekovič s iolg^ izjavo skušal vsaj pred stjo prikazati, da jugosl0' )| jj ska vlada in odgovorna članek «Primorskega», ^aijg dar je bilo vseskozi 'Vojg sno, da ni izšel slučajn0 icear brez vednosti odgovomil1 :iihrt goslovanskih funkciona1 h ^ Najboljši dokaz je bil koajkfjj^ jugoslovanskih novinarja)' tov j Mariboru, kjer so nekateri i« j* U», lit-zv c* | *<| poučeni jugosrovanski' nflijji z ^ rji napadli odgovornega Jj^Miv nika «Primorskega», češ z onim člankom zagrešil H' tičj)! pustljivo napako. Toda Renko jim je — očividno Ut jr. __i. ..... . ..M A. prt od «višjih» — zabrusi) zoj, zakaj da niso vsi j Vav slovanski časopisi podprl' njegovega stališča. ZnaČil'’1 tudi, da od tedaj tudi «0o,l||Unj in ostali jugoslovanski i ,llov pišejo v vse drugem ton11 le Kljub temu, da vsep0' Larod zat' % s, skušajo čim bolj ti mučen vtis in om Uiti jji in nutne napetosti med Italil. J) ta Jugoslavijo, pa teko razF J). 0i vojnih pripravah mir'’', Aeši al «Hi, m “tič leva Nu elo "ino Ni V Trstu je volilna kampanja že v teku in, da ji damo potrebni razvoj, je treba natančno skrbeti za vse njene organizacijske vidike, brez katerih je nemogoče razvijati široko in globoko volilno akcijo. Da zagotovimo volilni kampanji dober uspeh, mora izvesti organizacija dve temeljni nalogi; 1. V teku volilne kampanje morajo biti vsi tovariši smo-treno mobilizirani in vsakemu je treba nakazati določeno delo. 2. Naša podrobna organizacijska in propagandistična akcija mora doseči brez ' izjene vsakega volivca. V tem cilju moramo ustvariti široko mrežo volilnih organov. V območju vsakega volilnega sedeža (za Trst), v vsaki občini in vasi za podeželje, treba postaviti volilno komisijo. V teh komisijah morajo biti člani Partije, mladi komunisti, simpatizerji, moški in žene, ki so pripravljeni delovati za volilno kampanjo in ki podpirajo našo listo. Te komisije imajo nalogo, da preučijo seznam volivcev svojega območja (popis), izsledijo negotove volivce, organizirajo ŠTUDIJSKA SNOV ZA CELICE V ZVEZI Z VOLITVAMI ORGANIZACIJSKE NALOGE propagandno delo do vsaSega volivca, naučijo glasovati za našo listo, določijo tovariše, ki bodo imeli nalogo skrutinato-rjev in predstavnikov liste v svojih sedežih, ustanovijo različne odbore prijateljev naše liste in programa (obrtniki, trgovci, profesionisti, itd,). Naloga teh odborov je, da propagirajo, in to poslužujoč se najprimernejših oblik, naš program in kandidate. Sekcijski in celični komiteji nosijo neposredno odgovornost vodstva in pomoči volilnim komisijam. V tovarnah se ne ustanovijo posebne volilne komisije, marveč morajo vršiti vse volilno delo prav celice. Treba bo organizirati sestanke delavcev in jim ob tej priliki obrazložiti naš program, preučiti bo treba nadalje nameščeno delavstvo in njegove politične usmeritve. Izvesti bo treba akcijo, na podlagi katere bomo pripravili nameščeno delavstvo, da bo od- ra j o obenem razumeti potrebo, d? dajo svojo pomoč sekcijam, kjer pač bivajo. Zaradi tega se morajo tudi vključiti v svoje sekcije za vso dobo volilne kampanje. Dobro pripraviti iširoko omrežje aktivnih in borbenih volilnih komisij, pomeni, da smo s tem izpolnili enega izmed najvažnejših pogojev, ki so potrebni za dober volilni uspeh. Toda to še ni dovolj. Treba je zajamčiti enotnost usmeritve Partije. Naša stališča morajo biti docela jasna vsem tovarišem. Zaradi tega je treba organizirati resno diskusijo vse Partije o temeljnih snoveh naše volijpe kampanje. Iz tega je treba razumeti vso važnost in resnost, ki jo- moramo polagati na te sestanke. V teku kampanje bo treba posvetiti še posebno skrb pripravljanju propagandistov, dobro bo treba pripraviti tudi govornike za vsako vrsto konferenc, hišnih dalo svoj glas naši Partiji. Ko- sestankov in zborovanj. Orga-munisti tovarniških celic mo-1 nizirajo naj se sestanki z go- vorniki in sicer pred in po zborovanju ali konferenci, da bomo na ta način kritično preučili kakšen vtis je napravila konferenca oziroma zborovanje. Da bo v stanju vršiti uspešno delo, si mora vsaka volilna komisija postaviti problem preučitve nasprotnikovih sil, ki delujejo na svojem terenu, poznati mora tudi kandidate nasprotnikov. To je potrebno, da si ustvari možnosti za pozitivno borbo proti kandidatom nasprotnikov ter da odvrne volivca od glasovanja za te kandidate. Nadalje je neobhodno potrebno poznati tehnične priprave nasprotnikov, da jih lahko prehitimo, kontroliramo in nevtraliziramo. Volilna kampanja pa ima končno tudi svoj finančni značaj, ki prav gotovo ne spada med manj važne. Razen pisane propagande obstoja cela ganizacije. Ce se bomo resno in z doslednostjo pobrigali za ustanovitev, volilnega sklada, pomeni, da smo s tem postavili vsej kampanji, trdno podlago. Resno je treba preučiti načrt in izvedbo zbirke za sklad, poslužujoč se pri tem prejšnjih izkušenj (L maj, tisk itd.), izogniti se je treba temu, da bi prispevali samo komunisti. Najti je treba primerne načine, da bo prispevalo v sklad večje število prebivalcev. Izogibati se je treba vsakega razsipavanja ter je treba imeti nad stroški resno kontrolo. Javnost je treba stalno upoznavati z obračunom prejemkov in izdatkov. Da se bodo pa vse te stvari lahko izvajale širokopotezno in uspešno, je potrebno, da jih vsa Partija dobro razume, da si na ta način ustvari jasne pojme, ki so potrebni za uspešno delo, o katerem je govoril tov. Vidah v svojem poročilu na zadnjem partijskem aktivu. To se pa doseže predvsem na plenumu Partije, sestankih vodilnih organov, s sklepi, s kontrolo sprejetih sklepov in stalno budnostjo nad sovražni- hitro. Titova vlada je sila ZDA za orožje tet namen poslala v Amerik0 L - , Popoviča. Sedaj iščejo J b0 najprimernejšo obliko vl 1%! čitve Jugoslavije v zahodi) padalni sistem. SvicarsK) Se izrecno zavzema za f pristop Jugoslavije v ati8’, pakt in verjetno, da do ni več daleč. To je v kratkem real^ S ka vključevanja našega 0- % Ija in vse Slovenije v najhujših vojnih opera1 katerih si lahko mislim0’ ? šne posledice bi imele ( K narod, četudi bi trajal« ^ J da le nekaj tednov. Z«* tj J) je vsak Slovenec danes f, 'k!111 v vljen pred neizprosno ali je za vključitev napadalni STO v sistem ati8 Si' ali proti vojni li S a vprašanje je za nas Sl°; t jMàl ali ga tržaškega ozemlja z ijt“ani resnično ustvaritev Svo^j ^Ker jamstvi «odprtega mest8^ tajnih n tj ust usodne važnosti; saj gr« ^ iit| ^ primeru za obstoj vs«f n; šega naroda in za življenr. kega izmed nas. Gorenjsk' [ yCe- tje so davno, predno s° k* dt deli, da hoče Eisenho*'«’ a^di tegniti bojno črto po s\, i . fb0 slovenskega ozemlja, 11 svoje odločno stališč«' ti Rusom in ostalim 8 vrsta drugih stroškov, brez katerih je nemogoče vzdržati vse kom. delo volilne propagande in or-1 ALESSANDRO DESTRADI skim bratom se ne bom°i; ii5 so li!» Istega mnenja je ^ “»d gromna večina slovensK®, V;, eVr drugih jugoslovanskih Ivi.ffo: dov. ( jt ‘‘kar Danes smo na vrsti h,)j ški Slovenci, najzahodn«)’ jasno povemo velike slovanske družil1^ Ci5j.atl1 i« IYS doS*. le, okupacijsko oblast na^j» ter zahtevamo, naj do**i svoje na^jj guverner, tanke in krli ‘t > Ui pa tovorni avtomobili ih «l . ske ladje vseh držav, ‘tj J 1 jo mirno trgovati. Zah)e j St,! ustanovitvi STO, za Pa tm?1 «odprtega mesta» in vjl S]*1 e demilitarizacijo in neV% cijo našega Ozemlja h\ « - 1 S'*!. CšiJ ,“§0 S’ Obe ’ , x !< podpreti vse slovensk« tične skupine, če hočej® di v dejanju ter ustv9j S s° miroljubnimi ^ fiC^e jj, vsemi našega Ozemlja široko^ v, ^ netilcev vojne z naših1 'S tr ki bo sposobna prepi'«‘'1J Sj činske načrte imperia11^ jjva ^ yìt ^jti1 riah^ v Ijem in ljudstvom. j Tržašld Sl<* Uk,801 slovenske in demokrati^' fyj tad ; '^taj, naj se z orožjem upro ki''«Upatorju; saj je bilo brez-švi*&no in blazno pričakovati, da ro =o goloroko ljudstvo uspelo risi itoti sili, ki je v kratkem ča-no P razbila vse zahodne arma-aePjs in zasedla vso Srednjo in a 'fhodno Evropo od Poljske do čas' '"člje in Francije. Edino upa* atl'jle, tj je je ostajalo, je bila in ^ijnja in nepoznana Sovjet-i '* zveza. Toda ta ni bila v šls '°ini in zaradi njene miroljub-:ljii J^ti ni bilo izgledov, da bi ri topila v vojno, v kateri sta ve dem milijonov vojakov, ki so s svojimi telesi branili sleherno ped svoje socialistične domovine. Na konferenci v Teheranu je tovariš Stalin opomnil Churchilla in Roosevelta na njuno obljubo glede otvoritve druge fronte v Evropi. Stari lisjak Churchill se je izvijal, češ da ZDA in Anglija nista mogli še začeti z vdorom na evropski kontinent, ker bi tvegali ,v sedanjem trenutku preveliko število svojih vojakov; zopet je zagotavljal, da bosta izpolnili obljubo v teku leta 1943. Toda tudi tokrat sta Amerika in Velika Britanija izdali svojo zaveznico in komaj leto nato sta odprli novo fronto v Franciji. V času tega razgovora so nemške tolpe naskakovale Stalingrad — poslednji branik do bogatih petrolejskih vrelcev na Kavkazu in ob Kaspiškem morju ter ključ do Pcvolžja in Urala. Churchill je 'ifc merila dva bloka imperia-•0l>enih sil. prišlo popolnoma 22. junij 1941. Hitler- m iJ zanašajoč se, da sS, -n^io bliskovito vojno ter se pastila velikanskih bogastev ioie. 1 i W i° razpoloženje, ki je ko-tl8J 310 med strahom in J° $ med upa- . ___ obupom nad stra. Iim.'ìo sedanjostjo ter vero v ,11’J, «,) Išo bodočnost, je zadonel d', ^ ,ešilni klic tovariša Stalina, Poln vere in gotovosti v > p t0’ 5,ruÌ6ne narode t» C0boditev e • kljre nemških i«'1 fjbv'11 v sužnosti, da so se začeli rpo dvigati ter se z oro- acj aSo pravice pozval vse za-' ». rrjeno nar-ode k borbi za vseh dežel izpod osvajalcev. Ta je bil signal vsem naro- r i. m iZ< ti5j v roki boriti proti bar- tl8' skim zatiralcem. Začela so P*’ («Organizirati na Poljskem, oV ^.kem, v Jugoslaviji, Grčiji, ! ''' Ca.niji, Franciji in po vseh tF, ^ ®jh zasedenih državah odia*, i . hiška gibanja, ki so skupno * iraško Rdečo armado zada-ìf ou nacističnim in fašističnim ni* matorjem vedno težje u- r 'hf d°hi, ko so vsi evropski ^j i|(sQhi pod vodstvom Sovjet-Sy koy, hVeze vodili najodločnejša Pc( i;,j 0 za svobodo, pa so zaho-S: f ! čakali in odlašali j lij mrtjem druge fronte. Sne- tedaj svetohlinsko tarnal, češ da Rdča armada ne bo mogla preprečiti njegovega padca. Stalin mu je tedaj ponosno odvrnil, da Stalingrad ne bo padel in da Rdeča armada ne bo hitlerjanskim hordam odstopila več niti pedi sovjetske zemlje. In res, Stalingrad, ki naj bi postal ključ dokončne zmage fašističnih osvajalcev, je po- vojakov in začetek propada Hitlerjeve moči. Obkoljena in uničena je bila «nepremagljiva» 6. armada nemškega mar-šala von Paulusa. Rdeča armada pa je v še nevidenem poletu začela osvobajati sovjetsko domovino ter ostale dežele Evrope. Ni odnehala prej, dokler ni na ruševinah Berlina strla poslednjega odpora zločinskega nacizma, katerega blazni vodja si je iz obupa m sramote vzel življenje. Največja zmaga v zgodovini jc prinesla vsemu svetu težko pričakovan mir. Številne osvobojene države so si postavile namesto dotedanjih petokolo-naških vlad novo, resnično demokratično ljudsko oblast, ki jih je osvobodila kapitalističnega izkoriščanja. Kolonialnim in polkolonialnim narodom pa je ta zmaga Sovjetske zveze in vseh protifašističnih sil utrla pot do osvoboditve izpod kolonialnega suženjstva. Tudi veličastna zmaga velikega kitajskega naroda je zrasla iz krvi milijonov rdečearmejcev Ko je Sovjetska zveza obnavljala svojo strahovito prizadeto deželo, prav tako pa tudi sedaj, ko z orjaškimi koraki stopa h komunizmu, ji je prva in najvažnejša skrb, kako bi cčuvala svet pred novim razdejanjem. Z vsemi svojimi močmi in vplivom skuša preprečiti zločinske načrte imperialističnih netilcev nove vojne. Vse njeno delo, vse izjave njenih predstavnikov s tovarišem Stalinom na čelu, vsa niena politika teži za mirnim sožitjem obeh sistemov — socialističnega in kapitalističnega — ter za preprečenje novega svetovnega spopada. Ne dela morda tega iz svoje slabosti. Kajti ve, da bodo sovjetski ljudje branili svojo domovino in da je ne bo nikomur uspelo zasužnjiti. Se več. Prav dobro ve, da bi nova vojna pomenila dokončen poraz in uničenje propadajočega kapitalizma. Toda kljub temu Sovjetska zveza ne bo in ne more napasti nikogar, ker ji to brani njeno socialistično bi- slal grob stotisočev nemških 1 stvo. Ce pa bo napadena, je pa „Časi se spreminjajo in vasi z njimi“... V PRIHODNJI ŠTEV. e-letna sezona, ko lahko prirejamo na odprtem. Skrb društva pač mora biti tudi ta, da bodi število poslušalcev vedno večje, ker bomo gotovo lahko tudi pritegnili one sloje, ki so nam še oddaljeni. Poživimo torej naše odre, zainteresirajmo zanje zlasti mladino in naše najmlajše! Nudimo našemu ljudstvu zanimive, vzgojne in istočasno zabavne nastope, da bomo seznanili najširše plasti slovenskega delovnega prebivalstva z našim jezikom, z deli naših • n svetovnih velikanov besede! Izvedimo sklepe, ki sm i si jih zadali v resoluciji! S tem bomo bili naše nasprotnike od imperialistov do njihovih hlap cev, ki bi na vse načine hoteli izriniti z zemeljske oble vse, kar je naprednega. JELKA GERBEC Kulturna prireditev v «Tomažiču» V četrtek 21. t. m. ob 20. uri bfi pri «Tomažiču» lepa kulturna prireditev s sodelovanjem domačih pionirjev, pevskega zbora PD Lonjer-Katinare, ki bo pod vodstvom mladega Čoka zapel nekaj lepih pesmi in igralska skupina bo uprizorila Nušičevo enodejanko «Oblast». Pridite! * * * Gostovanje dramske skupine PD «Ivan-Vojko» s Proseka-Kontovela v Križu Jutri v nedeljo 17. t.m. ob 20. uri na prostem nastopi v PD «Vesna» v Križu znana dramska družina s Proseka-Kontovela, ki uprizori izvirno slovensko dramo v treh dejanjih «Veleja». Delo danes ni več nepoznano našemu občinstvu, še manj pa vrli mladi igralci, med katerimi so nekateri pravi ljubljenci naših gledalcev. Pri prireditvi bo sodelovala tudi domača godba, ki bo pred pričetkom zaigrala nekaj koračnic po vas'i. * * * Kulturna prireditev v PD «Pečar» V soboto 9. t.m. zvečer je priredilo PD «Pečar» v Zgornji Kolonji lep kulturni nastop slovenskih in italijanskih ljudskih umetnikov, ki so na dostojen način in v splošno zadovoljstvo vseh navzočih izvajali vse točke sporeda. 2e sam pojav ljubke pionirke iz PD «Tomažič», ki je v italijanščini recitirala dve pesmici, je ogrel vse poslušalce, i v še večji meri popularni Justo Košuta s «Tlako» in «Zdravljico». Ob klavirski spremljavi profesorice Boteghellijeve so nato zapeli italijanski tovariši in tovarišice več odlomkov iz italijanskega opernega repertoarja. Sledil je svetoivanski kvartet, odličen v vsakem pogledu, potem pa so odigrali openski igralci Nušičevo enodejanko «Gumb», ki je zelo ugajala občinstvu. * * * Kulturni večer v VOM PD «Vojka Smuč» v Vicolo Ospedale Militare bo priredilo v četrtek, 28. t. m. prosvetno zabavni večer s pestrim sporedom. Natančnejši spored bomo pravočasno javili. Ob obletnici smrti partizanskega borca Marja Maganje Dne 11. t. m. je minilo 7 let, odkar je padel pri vasi Cepiču v Istri junaške smrti partizanski borec, major jurišnih odredov Marjo Maganja, kateremu je posvečen kulturni krožek v Vicold’ Ospedale Militare. Krožek je v sredo 13. junija počastil njegov spomin z lepo slovesnostjo. VEČNA SLAVA 1 HRABREMU BORCU! m TAM. TEGA NE POVEDO — «Primorski dnevnik» je postal zelo «skromen». Navajeni smo na njegove kričeče naslove čez vso prvo stran in zato srno se po izidu volitev na Goriškem nemalo začudili, ko smo opazili njegovo neobičajno «skromnost». V sredo je napisal v naslovu na 3 pičle stolpce, da je «DFS dobila večino glasov slovenskih volivcev» na Goriškem. Zakaj je torej obtičal v titovski tiskarni naslov čez 9 stolpcev in zakaj se niso nekoliko več razbohotili ob ugotovitvi, da je «DFS dobila večino glasov slovenskih volivcev»? Vzrok najbrže tiči v tem, da so titojašisti zgubili na Goriškem nemalo glasov in v sami Gorici kar 450. «Primorski dnevnik» pa je v svoji novopečeni skromnosti zamolčal to dejstvo in ni povedal svojim ljudem, da so bili vsi napori titofašističnih plačanih aktivistov po Goriškem popolnoma zaman. S tem so ti-totaštsti dokazali, da so še ner stamnejši od demokristjanov, ki so le morali pod pritiskom številk objaviti svoje težke izgube. Vneti pristaši Tita in njegove tolpe pa imajo le preveč trdo kožo, da bi kaj priznali. Ne priznavajo najtežjih zločinov in naj bi priznali, da so na Goriškem zgubili stotine in stotine glasov? Kako naj bi se to strinjalo z njihovo «moralo», z njihovo «dosledno revolucionarnostjo» in z njihovim «doslednim bojem za zmago resnice»? Oni pač nimajo niti toliko zajčjega poguma kot njihovi demokristjanski bratci in zalo se jim ni čuditi. TITOVSKA «OBJEKTIVNOST» — Titojašisti se že par let repenčijo, da «kominformi-sli izgubljajo tla» med množicami. In kot «dokaze» navajajo one svoje preperele plačance, ki skušajo v Italiji in Franciji ustvarjati videz nekega novopečenega titovstva. O «razkrajanju» komunističnih partij so napisali dolgo vrsto klobasastih «teoretičnih» razprav, ki naj bi imele namen uveriti javnost o titojašistični «zlati resnici». Toda sedanje volitve v Italiji so dokazale, da so tudi s tem argumentom prišli na boben in da so bile njihove kepe papirja bob ob steno naraščajočega revolucionarnega in miroljubnega gibanja. Povsod so demokratične sile pod vodstvom italijanske Komunistične partije izbojevale velike in svetovno pomembne zmage kljub nedemokratičnemu volilnemu zakonu in vsem demokristjanskim volilnim trikom. Zato ne morejo več ničesar reči v tej smeri. Da bi pa šc nadalje vodili za nos svoje «nepregledne» množice, uporabljajo metode demokristjanov in ne objavljajo številk, marveč le mesta, v katerih so demokristjani kljub porastu*" ljudskih glasov zasedli s pomočjo svojih lisastih socialdemokratskih in republikanskih psičkov večino v občinskih ali pokrajinskih svetih. Zakaj ne povedo, keliko glasov več je sedaj prejelo ljudsko gibanje? Zato, ker se enostavno boje resnice in nočejo postaviti na laž vse svoje dosedanje «zlate resnice». «PRIMITE TATU» — «Primorski dnevnik» se v sredo razburja, ker je tov. Ferlan na torkovi seji občinskega sveta zakričal županu Bartoliju, naj že preneha s samohvalisanjem o svojem «patriotizmu», ko je s svojimi ljudmi prodal celo ti-tofašistom zemljišče za tako-zvani kulturni dom. Omenjeni list pravi z velikanskim zadoščenjem: «Aha, sedaj vidite, kaj so kominformisti. . . nič drugega kot.. . italijanski nacionalisti». Ta «obtožba» ne bi nič čudnega, ker nam pač tudi italijanski nacionalisti «očitajo», da smo slovenski in. . . ruski nacionalisti. A zdi se nam, da vprav titojašisti nimajo prav nič kaj reči. Tov. Ferlan ni imel nobenega namena žaliti slovensko kulturo, nasprotno, saj je prav on tisti, ki se je neštetokrat zavzel za naše nacionalne in kulturne pravice, kar pa je le redkoma storil titojašistični «nacionalni borec» Dekleva. Hotel je le povedati, kakšen je «patriotizem» Battolila. In prav tak «patriotizem» je «odlika» naših «slavnih» tito-jošistov. Oni se samo z besedami repenčijo in se vedno tolčejo po prsih, da so «pravoverni» prvoboritelji za nacionalne pravice, a ne povedo ljudem, da niso nikoli potrosili niti enega vinarja za kulturne porebe našega ljudstva, niso nikoli hoteli pomagati pri gradnjah ljudskih in kulturnih domov po slovenskih vaseh in so šele sedaj prišli na dan s svojim «kulturnim» domom, ki naj bi bilo žarišče titovskega nekulturnega barbarstva, ne pa čiste slovenske kulture. Ne le da niso nikoli pomagali našim prosvetnim društvom pri zgraditvi kulturnih in ljudskih domov, marveč je nek njihov vodilni funkcionar, ki je bil merodajen za izstavitev fondov, dejal ob neki priliki celo: «Mi ne bomo nič žrtvovali, igrali bomo samo na nacionalna čustva tržaških Slovencev». O teh dejstvih naj torej spregovorijo v svojem časopisju in naj ne jalzificlrajo smisla besed tov. Ferlana. 2ene in dekleta, ki so se udeležile krojnega tečaja se zahvaljujejo odboru Zveze de-n.okratičnlh žena, ki je organiziral tečaj in učite^ici za njeno požrtvovalno delo. Odbor ZD2 se pridružuje zahvali udeležen učiteljici En-giandi, ki je prostovoljno vodila tečaj. Učitelj Kavšek nas je tožil in nam ne dovoli dokaznega postopka Ali se tožeča stranka boji resnice? - Celo sodišče je osupnilo zaradi neču-vene zahteve odvetnika učitelja Kavška - Razprava se je nadaljevala včeraj V sredo zvečer se je začela pred tržaškim sodiščem razprava proti odgovornemu u-redniku našega lista tov. Rudiju Blažiču, ki ga je tožii učitelj Kavšek Dušan iz Flavij zaradi nekega članka, objavljenega v «Delu» z dne 2i>. aprila. V tem dopisu iz Flavij je naš list poročal, da je omenjeni učitelj ob priliki razdeljevanja božičnih zavo-' jev, dejal šolskim otrokom, da je te zavoje poslal Tito, medtem ko so bili razdeljen; preko občinske podporne ustanove (ECA); poleg tega pa da je prisilil starega vaščana Čoka Josipa, naj mu nudi jamstvo za neko posojilo pod pretnjo odvzema pokojnine po sinu padlemu v NOB. Učitelj Kavšek je tožil naš list, ker pravi da so te trditve neresnične in zanj žaljive. V prvem dnevu razprave pa je prišlo do presenetljivega dejanja, ki si ga nobeden ni Slava nj unem u spominu ! Dne 13. junija je poteklo sedem let, odkar so nacifaišistič-ne zverine umorile enega izmed najboljšiR^voditeljev delavskega gibawl. — tov. Božidarja Kolariča1j2fov. Kolarič, rodom iz Sv. Barbare pri Miljah, je bil poznan širom našega Ozemlja kot izredno požrtvovalen tovariš in zmožen organizator ter voditelj delavskega gibanja. Prav zaradi tega ga je fašistični režim tudi stalno preganjal. Tov. Kolarič je presedel v zloglasnih fašističnih ječah 12 let, kar pa ni uklonilo njegovega borbenega duha. Ko se je po razpadu fašistične Italije vrnil v svoj rojstni kraj, se je takoj posvetil z vsemi silami osvobodilnemu gibanju. Toda nacistična zver ni mirovala, dokler ni izsledila neustrašnega borca za pravice delovnega ljudstva. Danes pa lahke trdimo, da so prav ti.tofaši-stični izdajalci krivi mučeni-ške smrti tov. Kolariča, ki ;e predstavljal za njihove izdajalske naklepe dejansko znatno oviro. Ob sedmi obletnici njegove mučeniške smrti se slovenski ;n italijanski demokrati spominjamo tov. Božidarja Kolariča kot neustrašnega borca za pravice delovnega ljudstva in bratstvo med narodi. V ponedeljek 11. t. m. pa je potekla sedma obletnica junaške smrti majorja partizanskih jr.rišnih odredov tov. Marja Maganje, ki se je rodil v Križu pri Trstu. Tudi tov. Maganja spada v nepregledno vrsto slovenskih in italijanskih partizanov našega Ozemlja, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost vsega človeštva. Tov. Maganja je deloval dolgo vrsto let v delavskih vrstah. Bil je tudi aretiran. Ob razpadu fašistične Italije mu je uspelo zbežati iz zapora in se je takoj pridružil partizanskim edinicam, kjer si je zaradi svoje hrabrosti in borbenosti kmalu pridobil čin majorja. V spopadu s Sovražnikom je padel 11. junija 1944 v Cepiču v Istri. Slava njunemu spominu! pričakoval. Odvetnik dr. Baša, ki zastopa učitelja Kavška, je po otvoritvi razprave in po izrečenem vprašanju predsednika odklonil našemu listu in zanj njegovemu odgovornemu uredniku tov. Rudiju Blažiču pravico do dokaznega postopka. Sodišče in prisotni ljudje ?e na to stališče odvetnika Baše v imenu njegove stranke kar osuplo pogledali, ker je tak postopek nečuven v juridičnih forumih in ker meče senco na tožečo stranko. Zakaj sta učitelj Kavšek in dr. Baša uporabila to zakonsko varjanto in tako premišljeno onemogočila našemu listu in njegovemu odgovornemu u-redniku vsako možnost obrambe s konkretnimi dejstvi in s pričanjem ljudi, ki so imeli o-pravka z učiteljem Kavškom? Odvetnik Zennaro, ki brani našega odgovornega urednika, je ob tej nečuveni zahtevi dr. Baše, dejal, da verjetno se civilna stranka boji ugotovitve resnice in zato noče, da bi se naš odgovorni urednik branil po vseh človečanskih pravicah. Mi nočemo še povleči zaključkov o sredni razpravi, ker se je proces nadaljeval včeraj in ker nam je iz tehničnih razlogov onemogočeno nadaljnje poročanje. Toda vsi pošteni ljudje bodo že sami povlekli zaključke iz te zahteve dr. Baše in njegove stranke. Ce se človek čuti užaljenega in prizadetega in je prepričan, da to kar so povedali o njem, ne odgovarja resnici, mora biti samo ob sebi umevno, da bo skušal dokazati, da je vse laž. A kako more ta oseba dokazati, da so o njej lažnivo poročali, ko ne dovoljuje obtožencu dokaznega postopka in dokazne obrambe? Kako. naj vse to zgleda? Ali se morda učitelj Kavšek boji resnice? Ali se morda boji, da bi naš list jn zanj njegov odgovorni urednik dokazala, da je bil dopis resničen? Zastopnik učitelja Kavška se je na prvi razpravi zelo razburil zaradi vsesplošne osuplosti sodišča in prisotnih in se je hotel zagovarjati, češ da ne dovoljuje dokaznega postopka, ker da je naš list naperil politično puščico proti Kavšku in da zato ne verjame, kar bi mogle izpovedati Vsako soboto je v P.D. «Vojka Smuč», Vicolo Ospedale Militare št. 2, ples na prostem ob spremljavi izbranega plesnega orkestra. Posluje dobro opremljen bar. piiče. Toda kdo je na procesu dokazal, da hoče na vsak način izsiliti neko politično obsodbo? Vprav gospod Kavšek z dr. Bašo, ki ne dovoljujeta dokaznega postopka, ker si želita, da bi sodišče brez vsakršnega odloga izreklo obsodbo proti našemu odgovornemu u-redniku. Tu je torej Ahilova peta dr. Baše in njegovega varovanca ter Ahilova peta vseh onih' ki sedaj vneto pihajo na vso to zadevo. Oni se boje resnice in hočejo brezobzirno obsodbo našega lista, kar naj bi šlo v klasje ravno sedaj, ko ■smo stopili v volilno ozračje. Toda s svojo nečuveno zahtevo pred sodiščem so le zgubili ra ugledu in so za javnost izgubili pravdo. Razprava se je nadaljevala včeraj. O njej ne moremo poročati, ker je naš list že v tisku. Zato bomo poročali prihodnjič. PRAZNIK pionirjev 24. t.m. Prihodnjo nedeljo, 24. t. m. popoldne bo na stranskem igrišču stadiona pri Sv. Soboti velik praznik pionirjev, ki bi se moral vršiti pred 14 dnevi pri Lovcu. Tokrat je občina že dala zadevno dovoljenje za odstop prireditvenega prostora. Prireditelji so že vložili prošnjo za dovoljenje na consko predsedstvo. Voditeljem pionirjev pripO' ročamo, naj skrbno pripravijo naše malčke za to lepo pionirsko slavnost. Danes zvečer bo prvo «morsko rajanje», ki ga organizira «Demokratična solidarnost». Odhod miljskega parnika iz trga Unità ob 20.30 uri. Listke se lahko nabavi na parniku. Na povratku bo parnik pristal tudi pri Scalo Legnami. Poskrbljeno je za zabavo in ples. Še je deužin beez pokojnine Mi kriški očetje, matere in žene (12 po številu) padlih za naše skupne najsvetejše cilje, obtožujemo v svojem in v imenu svojih padlih sinov, hčere in mož, podlo početje udbovskih titofašistov, ki nam svojevoljno jemljejo že določeno pokojnino, ker smo ostali zvesti vsem načelom osvobodilne borbe ter se borili v smislu pete temeljne točke OF za osvoboditev izpod naci-fašiističnega okupacijskega jarma ob strani vseh slovanskih narodov na čelu s Sovjetsko zvezo in se nismo, kakor oni, izneverili ter smo žrtvovali svoje najdražje tudi za njihovo osvoboditev. Zato smo ostali danes brez pokojnine, ki bi jo morali redno prejemati. Jugoslovanski narod nam to tudi izplačuje, a plačani titovski agenti, ki so še bolj zagriženi od svojega trinoškega gospodarja, so v svoji gorečnosti spoznali naša imena za «nevredna» pokojnine. Zanima nas, kdo si polni žepe na račun naših žrtev. Toda kdor koli so, naj vedo, da obračun pride, da pride dan, ko bodo morali polagati ljudstvu račun za svoja podla dejanja. (Sledijo podpisi) DELOVANJE ODBOROV MIRU Berlinski poziv naj gre v vse Tržaške Tovarne OBČINSKI PRORAČUN ODOBREN z običajnim glasovalnim strojem Živinski sejem premeščen iz Bazovice na Opčine - Komunisti so glasovali proti proračunu - Intervencija tov. Gombača za Skedenj Tov. Košuta zahteva otvoritev slovenskih vrtcev v tržaški okolici Prvi del tržaške občinske seje, ki je bila v petek 8. t. m je bil posvečen interpelacij ant ter odgovorom občinskih odbornikov. Naša svetovalka tov Karleta je ponovno zahtevala, naj se izboljša poslovanje občinskih pralnic predvsem pa naj se podaljša urnik. Predlagala je, naj bi slednje odprle ob 7. in zaprle ob 18. uri. Odbornik Bonetti je zagotovil tov, Bidovcu, da bodo še v tem letu pojačane plinske napeljave za Sv. Ivan, kjer sedaj stalno primanjkuje plin. Odobrena je bi la nato nova tarifa za avto-taksije. Soglasno xje bilo tudi sklenjeno, da «e bodo prodajna mesta za branjevke na odkritih »trgih izžrebala vsake tri mesece. Občinski svet je nato~óbrav-naval vprašanje premestitve živinskega sejma iz Bazovice na Opčine. Agneletto pa je ZOPET SO NA VRSTI odpusli v podjetjih Odsek za nedonosna javna dela je začel zopet odpuščati delavce - Najavljeni odpusti v podjetjih Taurus in Alabarda V odseku za nedonosna javnn dela je vladalo nekaj časa nekakšno premirje v pogledu odpustov. V zadnjem času pa se je to žalostno vprašanje pojavilo v precejšni ostrini tudi na tem delavskem sektorju, ki je bil dejansko ustanovljen, da vsaj delno olajša vedno večjo brezposelnost. Tudi pri odseku za javna^iietionosna dela so namreč " i^dnjem času začeli odpuščaiinij?lavce. Te odpuste skušajoito «r opravičevati češ, da gre' za izmenjavo brezposelne delovne sile. Dejansko pa vidimo, da odpusti z daleka presegajo zaposlitve in da je tudi zaradi tega, število brezposelnih iz dneva v dan večje. Poziv ES delavcem članom Delavskih zadrug 30. junija zapade rok za povišanje zadružnega deleža Delavskih zadrug. Pohitite z ureditvijo vašega položaja; pohitite izpolniti to svojo dolžnost — izognite se nevarnosti, da bi bili brisani iz seznama članov — in imejte v vidu, da imate možnost plačati dodatni znesek v malih dolgoročnih obrokih. Podpišite takoj pristanek na povišanje omenjenega deleža. DELAVCI! . Vaša enotna organizacija, Zveza enotnih sindikatov vas poziva, da z največjo pažnjo premotrite položaj Delavskih zadrug. Okrog Delavskih zadrug se danes trudijo ■— in ne brez koristi —- nekatere osebe in politične stranke, ki nimajo nič skupnega z zadružništvom, ki so bile vedno in so še danes njegovi najhujši sovražniki. Z vašim aktivnim sodelovanjem v življenju Delavskih zadrug morate preprečiti uresničitev načrtov teh ljudi, ki hočejo držati to delavsko ustanovo daleč od življenja delovnega ljudstva in njegovih potreb kot katero koli podjetje pod neposredno kontrolo države ali kakšnega združenja. To pomeni, da jo hočejo še dalje držati v obupnem stanju, v katerega jo je privedel sramotni fašistični režim. DELOVNI LJUDJE! Delavske zadruge so neposredno izšle iz sindikalnih organizmov, v podporo splošni borbi delovnega ljudstva, kot orodje za obrambo kupne moči in plač delovnih množic, da bi omogočile maksimiranje cen. Delavske zadruge so nastale za pospeševanje aktivnosti medsebojne pomoči, s cilji solidarnosti in bratstva med delovnim ljudstvom. DELAVCI! Delavske zadruge se morajo povrniti k prvotnim nalogam. Toda te svoje cilje bodo mogle zasledovati le, ko se bodo z borbo in aktivno udeležbo vseh vas povrnile v roke zakonitih lastnikov, včlanjenega delovnega ljudstva in se bo začel razvijati tisti proces demokratizacije, ki ga mi želimo in ga drugi preprečujejo. Evo zakaj vas vaša Zveza poziva, da delate in pazite, da se sovražniki delovnih ljudi ne polastijo dokončno Delavskih zadrug in da se te nasprotno povrnejo v službo delavskega razreda — ki jih je želel in tudi ustvaril — kot v slavnih časih pred fašizmom. TAJNIŠTVO Se drugi odpusti so najavljeni tudi v podjetju «Taurus», «Alabarda» in I.F.T. Vzroka je iskati nedvomno v naraščajoči krizi, ki je zajela vso našo malo in srednjo industrijo. Pri tem pa vidimo, kakšne koristi prinaša našemu mestu pogubo-nosni Marshallov načrt, kateremu posvečajo vsi tržaški priveski anglo-ameriškega imperializma svoje, do neba segajoče slavospeve. Neizbežne posledice blazne vojne politike mora torej občutiti tudi naša industrija in z njo vse delovno ljudstvo. Po eni strani se za vojne priprave trosijo milijarde, po drugi strani pa je delovno ljudstvo stalno izpostavljeno nevarnosti odpustov. Število brezpolselnih pa se veča iz dneva v dan. Enotni sindikati so intervenirali pri vodstvih podjetij ter bodo skušali na vsak način zajeziti naraščajoči val odpustov. Sicer pa je prav VU, kot prva poklicana, da se resno zavzame za to, vedno bolj pereče vprašanje brezposelnosti in da povzame tiste ukrepe, ki so jih že večkrat nakazali naši sindikati. _____ Resolucija Svetoivančanov Da se ne ponovi 10. junij 1944 Ob obletnici prvega strahotnega bombardiranja Trsta so demokratični prebivalci Sv. Ivana poslali tržaškemu županu inž. Bartoliju resolucijo, v kateri se ob 10. juniju spominjajo vsega trpljenja v času vojne in vseh njenih posledic za naše ljudstvo. Resolucija u-gotavlja nadalje, da je sedanja politika, ki jo vodi občinska večina, politika vojne in usužnjenja, ki je prebivalstvo ne odobrava. Zato pozivajo tako župana, kot občinski odbor in ves tržaški občinski svet, naj storijo vse, da bi se ne ponovile v našem mestu strahote, katerim smo bili priča v teku zadnje vojne. Ob zaključku pravi resolucija, da je naloga župana, kot prvega izvoljenega meščana, ki ima dolžnost ščititi imovino vseh, truditi se, da bi Trst ostal izven vseh sporov in bi se istočasno v njem mogle razvijati pobude, ki bi dale našemu mestu njegov pravi značaj trgovskega in industrijskega mesta, kar bi končno, po tolikih letih borbe, privedlo dp umiritve, ki je tako potrebna za njegov razvoj in napredek. predlagal, naj bi se vprašanje odgodilo za poznejšo dobo, čes da so Opčine neke vrste «zdravilišče». Verjetno je hotel s tem še posebno ustreči peščici ba-zevskih bogatašev. Tov. Malalan je pripomnil, da se Openci nikakor ne potegujejo za to p^emistitev. Dodal je še, da v tržaški občini dejansko ne obstaja več nikak pravi živinski sejem, izvzemši kako kupčijo, ki se sklene pod roko. To se pa dogaja večinoma na Opčinah, Zaradi tega je popolnoma vseeno, kje bo ta sejem v bodoče Končno pa je občinski svet odobril sklep, da se živinski semenj premesti na Opčine. V drugem delu seje so prišli do besede odborniki, demokristjan Venier in socialdemokrat Dulci. Prvi je obravnaval točke proračuna, ki se nanašajo na njegov delokrog, dočim je dal Dulci povsem površne od govore na razne interpelacije naših svetovalcev. Zaradi tega so slednji tudi ostro nastopili. Na naslednji občinski seji, k; je bila v torek 12. t. m. je bila končno zaključena dolgotrajna razprava o občinskem proračunu. Se prej pa je svetovalec tov. Brocchi zopet interveniral glede izplačila izvan rednih ur nameščencem podjetja za javno snago ter glede nujnega vprašanja odpustov pri oddelku za javna nedonosna dela. Sledilo je nato glasovanje za, edobritev proračuna. Za proračun so glasovali demokristja-cii in njihovi priveski, socialdemokrati, republikanci in liberalci ter monarhist Monciati. Komunisti in ostale skupine pa so glasovali proti. V imenu komunistične skupine je predložil tov. Pogassi posebno izjavo, kjer so podrobno utemeljene kritike naše skupine ter istočasno nakazane konkretne možnosti za izboljšanje poslovanja občine. V sredo pa se je nadaljevalo redno zasedanje, na katerem so obravnavali razne interpelacije, ki so jih postavili večinoma naši svetovalci. Tov. Gombač je vprašal pojasnila glede popravila cest in drugih objektov v Skednju. Odbornik Ceppi je nato izrazil mnenje, da ni v Skednju potreben ni-kak odkriti trg, ker zadostujejo trgovine. Temu se je uprl tov. Gombač, ki je poudaril, da je potreba trga zelo občutena med prebivalstvom. Tov. Ghetz je ponovno načel vprašanje podpore ljudskemu športu in v tem smislu tudi popravil igrišč v Trebčah in Križu. Zupan Bartoli mu je odgovoril, da bi se morali vsi člani ZDTV vpisati v CONI, na kar ga je svetovalec odločno zavrnil. Tov. Košuta je v imenu slovenskih staršev zahteval otvoritev slovenskih vrtcev v Padričah, Proseku, v Gropadi, Rocolu, Kolonji, Kolonkovcu, Videli Skoljetu, Podlonjerju in seveda tudi drugje, kjer bi se pač pokazala potreba. Tov. Weissova pa je ponovno obudila svojo zahtevo v korist jetičnim, ki so po okrevanju odstavljeni iz zdravilišč. Nato je odbornik Bonetti na dolgo in široko razlagal svoj načrt za reorganizacijo podjetja za javno snago. Zbiranje podpisov za berlinski poziv je dejansko že v vsem razmahu; Kriškemu odboru partizanov miru, ki je prvi dovršil svoje plodovito delo so se pridružili še drugi odbori, ki so že dosegli znatne uspehe, bodisi z nabiranjem podpisov kakor tudi z izboljšanjem notranje organizacije. Podali bomo v glavnih obrisih delovanje posameznih odborov miru. Kot prvo naj navedemo, da bo jutri popoldne v Nabrežini «Praznik miru», ki je bil preteklo nedeljo odpovedan v zadnjem trenutku zaradi nepredvidenih tehtnih ovir. Kakor prvotno najavljeno se bo ves spored vršil na nabrežinskem športnem igrišču in sicer s pričetkom ob 16. uri. Okrog 18. ure bosta govorila tov. Angel Blažina in Alessandro Destradi. V teku tega praznika pa bodo začeli z množično akcijo za podpisovanje poziva za sklenitev mirovnega pakta med petimi velesilami. Akcija za nabiranje podpisov bo zajela vso r.abrežinsko občino. V ARZENALU se je odboj miru sestal v sredo ter sklenil, da bo takoj začel nabirati podpise med vsemi delavci in uradniki, ki s>o. nameščeni v tej tovarni. Pri tem pa bodo posvetili še posebno pozornost akciji za nabiranje podpisov med športnimi četami, ki se udejst vujejo v tovarniškem delokrogu. Na KOLONKOVCU se je sestal odbor miru v četrtek. Tudi tamkajšnji partizani miru so sklenili, da se začne takoj zbirati podpise za berlinski poziv. Sestanku je prisostvoval član Glavnega odbora tržaških pai'-tizanov miru, k»i je podal obširen politični pregled mednarodnega položaja ter poudaril nujno potrebo, da se pospeši in še bolj popularizira mirovni pakt petih velesil kakor tudi naša zahteva glede proglasitve Tista za «odprto mesto». Predstavniki petih terenskih odborov miru so zagotovili, da se bodo sprejeti sklepi začeli tudi takoj izvajati. V teku prihodnjega tedna se bodo začele oziroma nadaljevale akcije za nabiranje podpisov v naslednjih krajih: na Proseku, Opčinah, Trebčah, Padričah, Sv. Barbari (kjer je akcija že skoro do kraja izvedena), nadalje pri Daciju ter v večjih tržaških tovarnah. Šolska konferenca V nedeljo 10. t. m. je bilo v P.D. «Tomažič» zborovanje slovenskih študentov, na katerem je tovarišica Morana v svojem izčrpnem referatu podala vso problematiko slovenske šole ter naloge slovenskih študentov v zvezi s tem vprašanjem. Nedvomno je bilo to zborovanje velikega pomena, ker je razčistilo mnogo vprašanj. Slovenski dijaki pa so se lahko dodobra seznanili z vsemi zahtevami, ki jih postavljamo slovenski demokrati v obrambo slovenske šale in z nalogami, ki jih imajo zlasti še potem, od. kar je velika večina slovenskih intelektualcev izdala slovensko ljudstvo ter se prodala titofašistom za košček kruha. Kot eno izmed glavnih vprašanj je bilo obravnavano vprašanje klerikalizacije slovenske sole ter uvajanje mračnjaštva oc strani takozvanih «vzgojiteljev», 5ki potvarjajo zgodovinska dejstva ter hočejo prikazati razne preporoditelje in velike duhove v zgodovini kot čisto navadne norce, ki .nimajo i znanostjo nič opravka. Prav zaradi tega je borba za demokratizacijo slovenske šole tako zelo važna ker gre za tem, da bo imela šola pred seboj edini cilj, notranjo poglobitev študija ter bo dobila tisto človečansko vsebino, ki ji tako zelo primanjkuje. V diskusijo je poseglo nekaj tovarišev, ki so z različnih vidikov osvetlili naloge slovenskih dijakov ter zlasti poudarili, naj prično dijaki študirati problematiko naših okoliških vasi tudi z znanstvenega vidika ter naj v ta namen zbirajo podatke, ki bodo nedvomno služili za podrobno poznavanje našega ljudstva in njegovih probi emov. Za teden dni OBr toniz ;5nja sg j, .°biii 1 strt Odpovedana prireditev na Greti SHPZ odpoveduje kulturno prireditev, ki bi se morala vršiti drevi v P.D. «Ravbar» na Greti in to zaradi akademije učencev slovenske osnovne šole v Rojanu, ki bo danes ob 20. uri v prostorih rojanske šole. ŠPEKULACIJE S KOLONIJAMI IN ŠOLO Titofašisti dajejo argumente italijanskim šovinističnim krogom Čeprav je že vsem znano, da je v Jugoslaviji, ki ječi pod režimom titofašističnega terorja, beda in lakota iz dneva v dan večja, so pa tržaški titofašisti sprožili letos še večjo in obširnejšo propagando za svoje počitniške kolo*. n;;e. Dejstvo je, da se niso zadovoljili z običajno časopisno reklamo, marveč so razpošiljali našim otrokom celo povabila na dom. V teh povabilih obetajo tržaškim otrokom vse mogoče «dobrote» ter jih di-rektno pozivajo naj se vpišejo pri titovskih «okrajnih odborih». Vsaka razsodna slovenska mati ali oče se mora nujno vprašati, kako je mogoče, da bo v današnji Jugoslaviji lahko gostovalo več tisoč tržaških otrok, ko je pa že vrabcem na strehi še predobro znano, da vlada tam vedno večja lakota, revščina in pomanjkanje, da so bolnice prenatrpane z jetičnimi in obolelimi zaradi fizične izčrpanosti in da niso prejeli tamkajšnji otroci že več mesecev niti praška slad- korja. Sicer je dovolj že samo dejstvo, da se nahaja v Trstu nad trideset tvrdk, ki se ukvarjajo izključno s pošiljanjem paketov živil v Jugoslavijo in vse so vedno preobložene z delom. Ko si bo tržaška mati ali oče zastavila tako vprašanje, mora pač priti neizbežno do zaključka, da so titovske kolonije le navadna politična špekulacija, ki je tembolj podla, ker izigrava prav potrebe revnih slojev. Za vsakega tržaškega otroka, ki bo šel na počitnice v Jugoslavijo bo moralo trpeti še večjo lakoto nekaj otrok naših bratov onstran meje. Tržaški otroci bi na ta način odvzemali jugoslovanskim, iz ust še tisto borno skorjico kruha, ki jim ga po mačehovsko deli krvavi Titov režim. Pošiljati naše otroke v titovske kolonije, pa pomeni, da se dejansko s tem odpovedujemo borbi za naše pravice na tem Ozemlju. Titofaši-slična propaganda za svoje kolonije je v resnici najboljši argument za italijanske šoviniste, ki nam ob vsaki priliki DELOVANJE ZDRUŽENJA ZA PRAVICO DO STANOVANJA Hišni lastniki ne smejo zlorabljati obstoječega zakona Združenje za pravico do »stanovanja nam je v zvezi s stanovanjskimi izgoni poslalo objavo, ki jo priobčujemo v izvlečku; Dva predstavnika vodstva Združenja za pravico do stanovanja sta se te dni podala do sodnika gosp. Locuoca, da razpravljata o postopku v zvezi z ukazom ZVU št. 87 z dne 29. 5. 1951, s katerim je sodnik pooblaščen, da lahko po svoji uvidevnosti podaljša izvedbo stanovanjskega izgona za dobo do največ enega leta. Sodnik je izjavil, da je postopek zelo enostaven; podaljšanje se bo odrejalo od časa do časa po ražnih primerih in bo temeljilo na stvarnih potrebah prizadetih strank. Predstavniki so priporočali, naj se izgoni določajo postopoma in se ravnajo po številu stanovanj, ki so na razpolago, da bi se ne ponovili več žalostni primeri zadnjih časov, ko so cele družine ostale na ulici, na kar je sodnik priznal, da se zave- da s(»oje odgovornosti posebno, ker je število stanovanj v primeri s stvarnimi potrebami minimalno. Z ozirom na dejstvo, da so se dogodile zlorabe v zvezi s pravico postopanja proti lastnikom pred marcom 1942, je sodnik odgovoril, da ni pristojen soditi o vprašanju lastnine, temveč mora postopati v smislu sodbe; vendar bo pa upošteval tudi to dejstvo Ker je sodnik omenil, da bi bilo treba v takih primerih vložiti priziv, je predsednica Združenja objasnila, da se največkrat to ni zgodilo, ker prizadeti niso natančno poznali zakona in so seveda bili zaradi tega obsojeni na izgon. Potrebno bi bilo, da bi se ta ugotovitev izvršila uradno, kot je to zahtevalo Združenje za pravico do stanovanja v svoji ■spomenici, ki je bila poslana vsem civilnim in vojaškim oblastem. Tako bi se izognili gotovim zlorabam, zaradi katerih vedno trpijo siromašnejši sloji prebivalstva ravno zato, ker ne poznajo zakona v vseh njegovih potankostih medtem ko se jih tisti, ki jih poznajo poslužujejo v svojo korist. Ob zaključku razgovora so ■se poslanci Združenja pozivali na čut človečanske solidarnosti in priporočali, naj se stanovanjski izgoni omejijo na primere neplačevanja najemnine in nemoralnosti, a za ostale naj se jih določa postopoma, po razpoložljivosti stanovanj. Za tiskovni sklad «Dela» Ob priliki 8. obletnice smrti Štolfa Franca iz Križa darujeta sestra Gabrijela in teta Košuta Antonija za tiskovni sklad vsaka po 1.000 lir. Tovariš Ado Slavec daruje za tiskovni sklad «Dela» 400 lir. Darovalcem iskrena hvala! brusijo v obraz «sciavi ande a Lubiana». S tem postajajo praf titofašisti, ki se proglašajo kot «edini borci za pravice Slovencev, dejansko najboljši podporniki te zloglasne šovinistične teze. Naša dolžnost je, da se borimo in zahtevamo od VU in merodajnih oblasti naj poskrbijo primerne kolonije tudi za ■slovenske otroke, ki so enakopravni z italijanskimi. Zahtevamo kolonije, kjer naj se nudi otrokom zdravo razvedrilo in fizična okrepitev, vse to seveda brez vsakih strankarskih političnih špekulacij. Edino to je dosledna borba za naše pravice. Slično politiko kot za kolonije, vodijo titofašisti tudi glede slovenskih šol. Kot dokaz temu naj navedemo neko okrožnico naslovljeno staršem, ki jo je razširila Pahorjeva tantomska «SHPZ» v nižji slovenski gimnaziji in katero so prečitali učencem baje celo nekateri razredni nadzorniki. Tudi ta okrožnica je v bistvu prava propaganda za vpis v šole v coni B in Jugoslaviji. Starše se docela neprikrito poziva naj se za vsa pojasnila obrnejo na sedež Pahorjeve «SHPZ». Mesto da bi se titofašisti borili za nadaljnji razvoj in razširitev slovenskih šol na našem Ozemlju, pa propagandirajo celo v šolah kot takih za vpis v šole, ki se nahajajo v coni B in Jugoslaviji. S tem bodo imeli italijanski šovinisti v rokah dober argument za nacionalistične izpade proti Slovencem in slovenski šoli. In te argumente jim prožijo prav titofašisti sami. Tudi na podlag tega lahko vidimo pravo lice titofašisti-čne sodrge, ki skuša odvračati Slovence od konkretne borbe za svoje narodnostne in socialne pravice. Istočasno pa skuša spraviti v svoje šole čim večje število tržaških dijakov in jim tam vcepljati sovraštvo do demokratičnih sil ter jih uporabljati kot orodje za svojo zločinsko vojmohujska-ško politiko. Za izlet na Dunaj Združenje bivših političnih preganjancev STO organizira izlet na Dunaj z odhodom iz Trsta 29. junija in povratkom dne 2. julija. Vse potrebne informacije in pojasnila dobite na sedežu Združenja, trg Ponterosso 6, II. TRST II. Va!. dol. 343,9 SOBOTA: 13.10 Šramel kvi^atièì In pevski duet - 19.00 Progr* 4(e|j ski periskop. »Oti ( NEDELJA: 9.00 Kmetijska 1 iomu thija - ii.30 Aktualnosti - 1’ ^rabj Od melodije do melodije - ^hov Glasba po željah - 18.30 Odd'rijj, za najmlajše - Gašper coprili* 21.00 Iz domače knjižne po* in 23.00 Priljubljene melodije- A ^ PONEDELJEK: 13.00 Plesi ‘»Jo . nih narodov - 19.00 Iz filmsK1 sveta - 21.00 Vokalni koncert norista Renata Kodermaca. .hilsk Lalo: Španska simfonija - $ *lije Operne fantazije. *lo g TOREK: 13.00 Glasba po ''‘Silos Ijah - 18.15 Cesar Franck: S* V fonične variacije - 19.00 MaH1'1 >r4vii, pripoveduje - 21.00 Vzori dini - Fran Levstik - 21.30 ®*Vljeg thoven: Koncert za klavir št- % 4 - 23.00 Romance. ^ p, SREDA: 18.15 Brahms: Korit1'»Vlja za klavir in orkester v d-r"11 *8ani - 19.00 Zdravniški vedež - ^' ''lia Evropski koncert - 20.30 N* ^kri< šola - 21.00 Slovenski zbori, ^ f'Ves] ti in kvarteti - 22.30 Saint Sae’ lčej0 Koncert št. 3. p ČETRTEK: 13.30 Popolda»* ' t^a koncert - 18.15 Glasbeno pr®1 ctijj vanje - 19.00 Slovenščina za ^ ^ »Oi vence - 21.00 Radijski oder - ® r^i hard Shaw: «Pygmalion», igr* w.^nc 5 dej. - 23.00 Rieti: Simfonij* J‘|ijoi 3 stavkih. c pi PETEK: 13.00 Glasba po zdi ^A. - 19.00 Pogovor z ženo - ^ Jj'Ve Tržaški kulturni razgledi - ^ jkosl Mojstri besede - Josef Mori-rito Iz Hudobčeve dote - 20.02 ^ Jpb cert violinista Karla Sancii” 22.00 Čajkovski: Simfonija št-; Z Sobota 16. Aurelij Nedelja 17. Jošt Ponedeljek 18. Adolf Torek 19. Gervazij Sreda 20. Silverij Četrtek 21. Alojz Petek 22. Pavlin. Zgodovinski dnevi 17. .1882. se je rodil G. M. : mitrov, voditelj bolgars! j J ga naroda. 18. 1936. so trockistično-bul rinski zločinci ubili vi Iipp, kega ruskega pisatelja o v M. Gorkega. tli p, 22. 1941. je nacistična NLVojjp čija napadla Sovjet*'arizp zvezo. 'Osku! j bik a|ijai ke Spored tekem KOŠARKA * b0, Prvenstvo STO - I. kategotfv^ moška skupina tf; Skedenj - Magdalena, nL.t“or; grišču v Skednju ob 9.30; staniščniki - Sv. Aflojz, 'tilVo| igrišču na Skoljetu ob p bili s Frausin - Internacionale, igrišču v Miljah ob 9.15- ^ Srečanja ženskih skupit1, ?*krk in II. kategorije za prven^iitživij STO se bodo vršila v ne