..f SEŽANA H , ..:, OBČINA KOMEN festivalkras 2011 Četrtek, 18. avgust ob 20.00 uri Gorni Kramer Quartet KRIŽ (Santa Croce) BITA festivalkras 2011 Četrtek, 18. avgust ob 20.00 uri Gorni Kramer Quartet KRIŽ (Santa Croce) BITA Primorski dnevnik SREDA, 17. AVGUSTA 2011_ Št. 194 (20.209) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Začetek ali konec neke potu i? Rado Gruden Postavitev prvih dveh od dvainsedemdesetih novih dvojezi-enih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem je nedvomno dogodek, ki ga je treba pozdraviti. Dvojezične napise bodo namreč dobili kraji, ki so na to čakali od podpisa Avstrijske državne pogodbe pred več kot šestinpetdesetimi leti. Da gre za nekaj posebnega, priča tudi udeležba visokih avstrijskih in slovenskih političnih predstavnikov na slovesnosti v Celovcu in nato še na postavitvi prve table v Železni Kapli. Avstrijski kancler Werner Faymann in slovenski premier Borut Pahor sta govorila o sodelovanju, dobrem sosedstvu in sožitju. Pa vendar je treba ob vsem tem tudi povedati, da gre predvsem za kompromis, s katerim je največ dobila Avstrija. Na Dunaju, in seveda tudi v Celovcu, kjer imajo glavno besedo Slovencem nenaklonjeni svobodnjaki, namreč bolj ali manj glasno poudarjajo, da je s tem 7. člen Avstrijske državne pogodbe izpolnjen. Pri tem pa dobro vedo, da to ni res in da ustavni zakon, ki so ga sprejeli v dunajskem parlamentu, Slovencem v Avstriji prinaša precej manj pravic, kot bi jim jih morala Avstrija zagotoviti, če bi izpolnila določila Avstrijske državne pogodbe; in to glede števila krajev z dvojezičnim napisom še bolj pa glede rabe slovenščine kot uradnega jezika, šolstva, kulture in še marsičesa drugega. Zato je več kot na mestu vprašanje, ali včerajšnja slovesnost predstavlja že konec ali šele začetek nove poti, ki naj bi v končni fazi vodila do nove Koroške, kjer bo slovenska prisotnost v vseh oblikah nekaj normalnega in ne izjemnega ter motečega, kot je vse prevečkrat veljalo doslej. ITALIJA - Dekret za stabilizacijo javnih financ bo spremenjen v osnutek zakona Senatorji se bodo danes seznanili s paketom ukrepov Berlusconi dopušča izboljšave, Bersani postavlja pogoje CELOVEC - Izvajanje manjšinske zakonodaje Železna Kapla dobila prvi novi dvojezični krajevni napis ŽELEZNA KAPLA - Prvo od 72 novih dvojezičnih tabel so včeraj postavili v Železni Kapli. Tako kot na dopoldanski slovesnosti v Celovcu sta se postavitve poleg visokih predstavnikov avstrijske Koroške in slovenske manjšine udeležila udeležila tudi predsednika vlad Slovenije in Avstrije Borut Pahor in Werner Faymann (posnetku je desno od obeh tudi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler), ki sta tudi naj- večjo od tabel, ki zaradi napisa "Bad Eisenkappel/Železna Kapla" meri kar dva krat en meter, simbolno postavila. Včeraj so postavili še novo tablo v Žitari vasi. Na 2. strani RIM - Prvi bodo za ukrepe, ki jih vsebuje paket za stabilizacijo italijanskih javnih financ, danes izvedeli senatorji. Zakonski dekret bo moral namreč senat spremeniti v zakon, nato pa bodo ukrepi 25. avgusta prešli v razpravo v pristojni senatni komisiji. Tam bo mogoče ukrepe spremeniti, vendar pod pogojem, da vrednost postavk ostane enaka. Berlusconi je odprt za nove ideje, s katerimi bi ukrepe izboljšali, medtem ko vodja največje opozicijske stranke Ber-sani postavlja dva pogoja, in sicer boj proti davčnemu utajevanju in skrb za gospodarski razvoj in delo. Na 4. strani Praznik velikega šmarna na Tabru Na 5. strani Križ: maša pred zaprto cerkvijo sv. Roka Na 7. strani Ribiški muzej na prazniku v Nabrežini Na 8. strani Gradeški hospic še vedno zaprt Na 12. strani V Gradišču naval za ptičji sejem Na 13. strani KOPER - Mladeniča oropala poslovalnico Banke Koper v Luciji streljanju ter prijetje Po oboroženem ropu i spektakularno iskanje politika - Ukinitev majhnih uprav V nevarnosti tudi občine iz zaščitnega zakona KOPER - Štiri ure je trajalo iskanje roparjev, ki sta dopoldne v poslovnem centru v Luciji stopila v Banko Koper (foto FPA) s strelnim orožjem in macolo. Do uslužbencev sta bila zamaskirana moška nasilna, iz poslovalnice pa sta odnesla večjo vsoto denarja, sedla na motorno kolo in odpeljala. Pri Gažonu sta naletela na policijsko blokado, eden od dveh je ustrelil nekaj nabojev in lažje ranil policista. Še nekaj ur sta se skrivala, policija pa ju je z zaporami, helikopterjem in specialno enoto na koncu prijela. Storilca sta komaj 22 in 24 let stara italijanska državljana iz pokrajine Bergamo. Sodelovali so tudi hrvaški in italijanski organi, ki so postavili zapore na mejah. Na 15. strani TRST - Če bo Dežela Furlani-ja-Julijska krajina sprejela varčevalni paket italijanske vlade, bodo v deželi ukinili tudi deset občin na območju, kjer se uradno izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino. To sta občini Repentabor in Števerjan na Tržaškem in Goriškem ter občine videmske pokrajine Naborjet-Ovčja vas, Tipana, Bardo, Sovodnja, Dreka, Grmek, Praprotno in Srednje. To odpira precej delikatna pravna in politična vprašanja, s katerimi se bo morala resno soočiti slovenska manjšina. K temu jo poziva deželni poslanec stranke Slo- venske skupnosti Igor Gabrovec, ki opozarja tudi na mednarodno plat celotne zadeve. S temi vprašanji naj bi se deželni svet ukvarjal po poletnih počitnicah. V javnosti medtem še naprej precej odmeva nevarnost ukinitve pokrajinskih uprav v Trstu in Gorici. V primeru združitve pokrajin (za to možnost se ogreva predsednik deželnega odbora Renzo Ton-do) bi črtali prefekturo v Gorici, saj je tržaška prefektura sedež vladnega komisariata za Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Na 3. strani 17 Nedelja, 14. avgusta 2011_ALPE-JADRAN_ / avstrija - slovenija - Izvajanje manjšinske zakonodaje V Železni Kapli postavili prvo novo dvojezično tablo Na včerajšnjih slovesnostih tudi slovenski premier Pahor in avstrijski kancler Faymann - Tabla tudi v Žitari vasi Slovenski premier Borut Pahor, avstrijski kancler Werner Faymann, glavni pogajalec avstrijske vlade za table državni sekretar Josef Ostermayer in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (od leve) pred novo dvojezično tablo v Železni Kapli ansa ŽELEZNA KAPLA - Avstrijska Koroška je včeraj dobila dve novi dvojezični tabli. Prvo sta v Železni Kapli slovesno postavila predsednika vlad Slovenije in Avstrije Borut Pahor in Werner Faymann, drugo so dobili v Žitari vasi. Pred tem so zgodovinski dogodek obeležili s slovesnostjo v Celovcu. Nove table pozdravljajo tako Slovenija in Avstrija kot manjšina. S postavitvijo novih dvojezičnih tabel, ki so bile jabolko spora več kot 56 let, Avstrija izpolnjuje svojo dolžnost do slovenske manjšine. Po napovedih koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja naj bi ostale dvojezične krajevne napise brez slovesnosti postavili do 30. septembra, ko naj bi bilo na avstrijskem Koroškem dvojezično označenih skupno 164 krajev. Pahor je na osrednji slovesnosti v deželnem dvorcu v Celovcu včerajšnji dan označil za dan strpnosti, miru in dobrega sosedstva. "Danes sporočamo, da bomo gledali naprej v korist naših ljudi. Skupaj bomo reševali izzive sedanjosti in prihodnosti. Spoštovali bomo razlike med nami - politične, nacionalne, sleherne," je poudaril. Po njegovih besedah so dobri sosedje, so zvesti prijatelji in zavezniki pomagali, da bomo te razlike z dobrimi kompromisi v korist večine ljudi tudi skupaj reševali. Pahor je ob tem dodal, da je izpolnitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) za Slovenijo pomemben znak. "To ne pomeni, da je s tem ta člen postal obsoleten, toda ravnanje avstrijskih oblasti je ravnanje v pravo smer," je dejal slovenski premier. "Ponosni smo na Koroško in njeno raznolikost. To je lahko zgled za vso Avstrijo," pa je poudaril Faymann. Dejal je, da k raznolikosti sodi tudi jezik in dodal, da je opazil, da so vprašanje dvojezičnih tabel v zadnjih 50 letih spremljala tudi sovraštvo in strah. Ob tem se je strinjal s starim prepričanjem, da odnosi potrebujejo trdno podlago, medsebojno spoštovanje in občutke, da so vsi enakovredni. Slovesnosti v Celovcu so se udeležili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, avstrijski zunanji minister Michael Spin-delegger ter predstavniki slovenske manjšine in dežele Koroška. "Rešitev vprašanja dvojezičnih napisov je izgledala kot 'mission impossible'. Zdaj lahko rečemo 'mission completed'," je v Celovcu poudaril državni sekretar v uradu avstrijskega kanclerja Josef Ostermayer, ki je menil, da je pri rešitvi glede dvojezičnih napisov zmagal razum. Dörfler pa se je zavzel tudi za več pravic nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Iz metropole avstrijske Koroške se je slovesno vzdušje popoldne preselilo v Železno Kaplo, ki je novo dvojezično tablo dobila kot prva. Ta tabla je tudi največja, saj meri kar dva krat en meter. Pahor je pred več sto zbranimi dejal, da "to ni konec poti, temveč začetek, začetek v pravi smeri". Avstrijski kancler je poudaril, da je kompromis glede dvojezičnih napisov v duhu Avstrije. "Danes je poseben dan za Koroško in poseben dan za Avstrijo," je dejal. Poudaril je še, da morajo biti vsi ljudje ponosni na svoj jezik. Župan Železne Kaple, Slovenec Franz-Josef Smrtnik, je napovedal, da bo 16. avgust v tej občini v prihodnje praznik. "To je dan, za katerega si nikoli nisem mislil, da ga bom dočakal," je dejal. Avstrijski minister za okolje Nikolaus Berlakovich, ki je sicer kot gra-diščanski Hrvat tudi sam pripadnik manjšine v Avstriji, pa je opozoril, da je jezik treba negovati, dvojezičnost pa je označil za priložnost. Postavitev novih tabel je pozdravila tudi slovenska manjšina v Avstriji. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je v sporočilu za javnost izpostavil, da je to "dan veselja za vse kraje, ki so 56 let po podpisu državne pogodbe dobili krajevne table", da pa je bila pot dolga. Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik pa je ocenil, da pomeni postavitev dvojezičnih napisov v Železni Kapli in Žita-ri vasi "zgodovinski dogodek predvsem za oba kraja, prav tako pa tudi za vso slovensko narodno skupnost", pa tudi za vse ostale kraje, kjer naj bi do konca septembra postavili dvojezične napise. S predstavniki krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem se je že dopoldne v Celovcu sešel Pahor. Predstavniki manjšine so na pogovorih poudarili, da gre za pozitivno in pomembno etapo, da pa postavitev novih tabel ne pomeni, da je Avstrijska državna pogodba izpolnjena. Omenili so tudi dejstvo, da na podlagi sprejete klavzule župani lahko sami odločajo glede postavitve novih tabel. Strinjali so se še, da je rešitev glede dvojezičnih tabel dobra osnova za rešitev ostalih odprtih vprašanj, s katerimi se sooča manjšina. Predsednika slovenske in avstrijske vlade sta imela ob robu slovesnosti tudi dvostranske pogovore. Napovedano je bilo, da bosta govorila o novem zakonu o narodnih skupnostih in nadaljnjih korakih Avstrije pri spoštovanju ADP, a po srečanju nista dajala podrobnih izjav o vsebini. Je pa Pahor na novinarsko vprašanje potrdil, da sta govorila tudi o vprašanju rešitve vprašanja prometa v karavanškem predoru, zaradi katerega slovenski avtoprevoz-niki že nekaj časa grozijo z blokado predora, ter napovedal, da bodo njuni sodelavci skušali najti rešitev v prihodnjih dneh. (STA) V Uradnem listu Dežele Furlanije Julijske krajine - BUR št. 33 z dne 17. avgusta 2011 je bil objavljen Razpis za okoljsko sanacijo in obnovo onesnaženih območij. Financiranja so namenjena promociji obnove in sanacije deželnega območja ob upoštevanju načela »onesnaževalec plača«, in sicer s specifičnimi posegi za karakterizacijo, zavarovanje in sanacijo onesnaženih območij na predelih, kjer je onesnaženje razpršeno. Prošnje lahko vložijo območne javne uprave, javni konzorciji, komisarji, pooblaščeni za upravljanje izrednih razmer na socialnem, gospodarskem in okoljskem področju, pristaniške oblasti in konzorciji za industrijski razvoj. Finančna sredstva ROP FESR 2007-2013, razpoložljiva za izplačilo financiranj, znašajo skupaj 5.000.000,00 evrov. Prošnje za financiranje se morajo nanašati samo na enega od posegov, ki so upravičeni do financiranja (karakterizacija, zavarovanje ali sanacija). Poslati jih je treba izvajalnemu organu na naslov Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia - Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina - Glavna direkcija za okolje, energijo in politike za gorska območja - Služba za urejanje upravljanja z odpadki in onesnaženimi območji, Ulica Giulia št. 75/1, 34126 Trst, najpozneje do 17. oktobra 2011. NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST ★ * ***** Unione Europea W^^^M Ministero deiio FESR raM^vJp Sviluppo Economico REGIQNE AUTONQMA FRIULI VENEZIA GIUUA Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.regione.fvg.it v sekciji namenjeni ROP FESR (dostopna preko bannerja na vstopni strani). / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 18. avgusta 2011 13 17 slovenska manjšina - Varčevalni ukrepi italijanske vlade Ukinitev grozi desetim občinam s seznama zaščitnega zakona O usodi pokrajin Trst in Gorica ter majhnih občin bo odločal deželni parlament TRST - Če bo deželni svet osvojil varčevalni odlok italijanske vlade, bodo tudi v Furlaniji-Julijski krajini ukinili vse občine, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev. Ukinitev grozi tudi desetim občinam iz območja, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino. To so občine Re-pentabor in Števerjan v tržaški oziroma goriški pokrajini ter občine Na-borjet-Ovčja vas, Bardo, Tipana, Sovodnja, Srednje, Grmek, Pra-protno in Dreka v videmski pokrajini. Seznam občin, ki tvegajo ukinitev Pokrajina Trst Repentabor (890 prebivalcev). Pokrajina Gorica Medeja (979), Števerjan (811), Moraro (761) in Dolenje (387). Pokrajina Pordenon Castelnovo del Friuli (942), Vito d'Asio (843), Frisanco 683), Ci-molais (431), Tramonti di Sotto (423), Clauzetto (402), Erto in Casso (389), Tramonti di Sopra (385) Andreis (289) in Barcis (256). Pokrajina Videm Naborjet-Ovčja vas (965), Prato Carnico (958), Socchieve (938), Ver-zegnis (929) Praprotno (829), Amaro (820), Bordano (810), Lauco (805), Visco (786), Bardo (711), Kluže (705), Cercivento (705), Tipana (699), For-ni di Sotto (660), Treppo Carnico (659), Forni Avoltri (653), Chiopris-Viscone (649), Zuglio (607), Ravasc-letto (569), Montenars (558), Come-glians (540), Rigolato (513), Raveo (506), Sovodnja (506), Sauris (429), Srednje (413), Grmek (395), Na Bili (320) Preone (279), Dunja (200), Li-gosullo (180) in Dreka (141). Pod vprašajem tudi goriška prefektura Z ukinitvijo pokrajinskih uprav Trst in Gorica ter z njuno združitvijo bi avtomatično ukinili tudi eno prefekturo. Če bi na koncu kot merilo obveljalo sedanje število prebivalcev na pokrajinskem območju, bi ukinili goriško prefekturo. Njene pristojnosti bi prevzela tržaška prefek-tura, kjer ima sedež vladni komisariat za Furlanijo-Julijsko krajino. jesolo - Nesreča Hudo poškodovan karabinjer BENETKE - Hudo poškodovanega mladega karabinjerja iz Conegliana, ki je v službi na ro-colski postaji karabinjerjev v Trstu, so v nedeljo po prometni nesreči odpeljali v bolnišnico Ospedale dell'Angelo v Mestre. 25-letni Claudio Lorenzon se je včeraj boril za življenje. V nedeljo zvečer je Loren-zon s svojim skuterjem prehiteval neko vozilo na obalni državni cesti, ki vodi v Jesolo. Čelno je trčil v avtomobil, ki je z nasprotnega voznega pasu zavijal na levo. Ka-rabinjer, ki v nedeljo zvečer ni bil v službi, je v trčenju dobil močan udarec v glavo, doživel je hud pretres možganov. V bolnišnici v Me-strah so ga nemudoma podvrgli zapletenemu kirurškemu posegu. Operirali so mu glavo, poleg tega pa so pacientu odstranili tudi vranico. Zdravstveno stanje je bilo včeraj še vedno kritično. Županstvo v Naborjetu v Kanalski dolini, ki tvega, da izgubi občino politika - Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec »Slovenci se moramo vključiti v debato o preustroju uprav« TRST - Furlanija Julijska krajina je avtonomna dežela s posebnim statutom, ki ji jamči pravico do suverenega odločanja tudi glede delovanja javnih uprav. Zaradi tega ni nobenega avtomatizma pri izvajanja starih in novih Tremontijevih varčevalnih ukrepov, saj bo s tem v zvezi odločal deželni svet na osnovi lastnih zakonodajnih pristojnosti, poudarja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. To seveda še ne pomeni, dodaja, da mora ostati vse pri starem. Tudi glede ustroja krajevnih javnih uprav, konkretno občin in pokrajin, so po Gabrovčevem mnenju možni in marsikje verjetno tudi dobrodošli posegi, ki naj posodobijo obliko dela in spodbudijo racionalizacijo stroškov. To se marsikje že dogaja, saj sosednje občine že skupno upravljajo številne javne storitve, kar predstavlja zmanjšanje stroškov in izboljšanje kvalitete storitve. Pri vsem tem pa bo moral zakonodajalec upoštevati določene fiksne količke - meni zastopnik SSk - ki jih spričo mednarodnih sporazumov in zaščitnih zakonov predstavlja zgodovinska prisotnost slovenske narodne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Temu se morajo prilagajati ukrepi, ki gredo v smer racionalizacije šolske mreže in njenega upravljanja. Prav tako se mora temu prilagajati vsak, ki v Rimu ali na krajevni ravni razmišlja izključno računovodsko o ukinitvi ali povezovanju občin ali pokrajin. »Tudi Slovenci moramo politično trezno in strokovno razmisliti o možnih spremembah v delovanju in organizaciji krajevnih stvarnosti, v katerih imamo tako ali drugače odločilno besedo. So negativni precedensi: pred leti so nam ukinili Kraško gorsko skupnost in niso zalegle niti slovesne (volilne) obljube za njeno ponovno vzpostavitev. Podobno se dogaja danes na Videmskem, kjer preoblikovanje nekdanjih gorskih skupnosti ne upošteva potreb dvojezičnega območja. Najbližji primer je zmanjševanje števila rajonskih svetov na Goriškem, kjer si še vedno na več ravneh prizadevamo za pravičnejši razplet. Povezovanje nekaterih dvojezičnih občin in pokrajin Trst in Gorica je že prišlo v javnost kot predlog, ki je sprožil številne reakcije. Prav tako ne gre podcenjevati ali metati v koš npr. teoretičnega predloga o razširitvi občine Števerjan na goriška rajona Pevma in Podgora. Zato je nujno, da že takoj razmislimo o naših korakih, ki naj gredo v smer premišljenih in izvedljivih predlogov. Kjer se odločimo, da je ohranitev "status quo" nujna, pa moramo biti pripravljeni, da gremo v brezkompromisen politični spo- Deželni svetnik Igor gabrovec pad. Argumente imamo v po vojni podpisanih mednarodnih listinah in v zakonih, ki naši narodni skupnosti priznavajo pravico do aktivne soudeležbe pri upravljanju naselitvenega ozemlja. Predvsem pa je pomembno, da drugi ne izkoristijo trenutka nepripravljenosti ali morebitne zmede, da nam vsilijo pogubne rešitve. Sliše se ponovno ali še vedno predlog o mestni (metropolitanski) občini Trst, medtem ko snujoči se zakon o nekdanjih goratih območjih lahko ponovno odpre razpravo o potrebi po drugačni upravni povezavi tržaškega in goriškega Krasa. Konkretno: spojitev Tržaške in Goriške pokrajine z ohranitvijo, v zameno, upravne in politične avtonomije vseh občin in novega inštrumenta za razvoj Krasa bi bila za nas sprejemljiva? Upravne meje se itak v času spreminjajo: Goriška je npr. pred sto leti segala v današnjo tržaško pokrajino, slednja pa v Istro,« še poudarja Gabrovec. V začetka septembra bo Gabrovec ponovno dal pobudo za sklic tretjega niza srečanj slovenskih izvoljenih javnih upraviteljev, da ponudijo svoje poglede in predloge. In da se okoli teh po možnosti tudi zedinijo. Zato, da naši dogovori ne bodo le »ne«, temveč »tako ne, ampak...« . Gabrovec je prepričan, da je slovenska manjšina to zmožna narediti. slovenija Umrl Andrej Bajuk Andrej Bajuk arhiv LJUBLJANA - Včeraj ponoči je v 68. letu umrl nekdanji premier in nekdanji predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk, so sporočili iz NSi. Bajuk je v letu 2000vodil vlado, v vladi Janeza Janše pa je bil minister za finance. Leta 2008 se je po porazu NSi na volitvah umaknil z vrha stranke in iz aktivne politike. Državni zbor je Bajuka potrdil za predsednika vlade 3. maja 2000. Vlado je vodil do 17. novembra 2000, ko je ta položaj po volitvah znova zasedel Janez Drnovšek. Na parlamentarnih volitvah 2004je bil sicer izvoljen v parlament, a je zasedel mesto ministra za finance v Janševi vladi. V času njegovega vodenja vlade je zaradi nesoglasij o spremembah ustave in volilnem sistemu razpadla stranka SLS+SKD, Bajuk pa je iz enega dela ustanovil stranko Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka. NSi je predsedoval do leta 2008. Z vodstvenega položaja v stranki pa je odstopil potem, ko na državnozborskih volitvah niso prestopili parlamentarnega praga. Takrat se je tudi umaknil iz aktivne politike. Leta 2005 ga je revija The Banker razglasila za finančnega ministra leta v EU. Kot so ob tem sporočili iz NSi, se bodo Bajuka spominjali kot velikega človeka in humanista, ki je z ustanovitvijo NSi prispeval k ohranitvi krščanske demokracije v Sloveniji. Na spletni strani so dodali tudi, da je Bajuk kot finančni minister sprejel pomembne ukrepe, ki so pripomogli k razvoju Slovenije ter blaginji državljanov. 'Andrej Bajuk je bil velik Slovenec. Slovenijo je imel preprosto rad,' so zapisali. Soprogi in družini pokojnega Andreja Bajuka so sožalje poleg političnih strank izrekli tudi predsednik republike Danilo Türk, premier Borut Pahor in predsednik državnega zbora. IMoja knjiga poletja Mirjam Korsič, direktorica italijanskega predstavništva avstrijske banke Raiffesein-bank International, živi med Milanom in Trstom. Zaradi svojega poklica bere predvsem knjige z gospodarsko in finančno tematiko, redno pa specializirano mednarodno revijo Economist. Vseeno pa najde čas tudi za »navadno« literaturo, ki je sicer doma v njeni družini. Njen mož je pisatelj Alessandro Marzo Magno, s sinovoma pa je pred kratkim skupaj prebrala Il Milione Marca Pola, ki se ji zdi zanimiva tudi za razumevanje sedanje in ne samo pretekle Kitajske. Bralcem in bralkam Primorskega dnevnika Mirjam Korsič priporoča knjigo Marine Mor-purgo La scrittice criminale (Kriminalna pisateljica), kije izšla pri milanski založbi Astoria. Založbo so ustanovile ženske in njene knjige so pretežno namenjene ženski publiki. Marina Morpurgo je novinarka in pisateljica, ki živi in ustvarja v Milanu. »Gre za knjigo, ki jo lahko mirno bereš na plaži,« pravi Mirjam Korsič. Msuirui Morpitr^o Lil smLLrici: orimmale Kaj pa svetuje naša sogovornica za razumevanje sedanje svetovne gospodarske in finančne krize? Knjiga Otto secoli di follia finanziaria. Que-sta volta e diverso (Osem stoletij finančne norosti. Tokrat je drugače) avtorjev Carmen Reinhard in Ken-netha Rogoffa (založba Il Saggiatore) se ji zdi primerna knjiga za razumevanje sedanje situacije. Ljudje in države se žal niso ničesar naučili iz preteklih gospodarskih kriz. S.T. 4 Sreda, 17. avgusta 2011 ITALIJA varčevalni ukrepi - Plenarno zasedanje zgornjega doma sklicano ob 16.30 V senatu danes razgrnitev ukrepov za finančno stabilizacijo V tehničnem poročilu dvig obdavčitve finančnih rent in solidarnostni prispevek RIM - Poletni varčevalni paket, ki ga je Berlusconijeva vlada odobrila pretekli petek, bo danes prišel v razpravo v senatno zbornico. Predsednik Renato Schifani je zasedanje sklical za danes popoldne ob 16.30, ko bodo senatorji prisluhnili poročilu o osnutku zakona, s katerim bo zakonski dekret o stabilizaciji javnih računov spremenjen v državni zakon. Plenarna seja bo torej zelo kratka, skoraj formalnost, saj bo osnutek nato prešel v razpravo pristojnih komisij, za ustavna vprašanja in za proračun, ki bosta delo začeli v ponedeljek, 25. avgusta. Medtem se je izvedelo tudi za prve podrobnosti iz tehničnega poročila o zakonskem osnutku, in to v prvi vrsti glede finančnih rent, odpravnin javnih uslužbencev in solidarnostnega prispevka. Norma, ki usklaja vse finančne rente - z izjemo donosov državnih obveznic, ki bodo še naprej obdavčeni po 12,5-od-stotni stopnji - na raven 20 odstotkov (kar pomeni znižanje obdavčitve na bančne depozite in zvišanje na ostale finančne zaslužke), bo državni blagajni letos zagotovila 1919 milijonov evrov prihodka, ki se bo v letu 2012 in 2013 znižal na 1494 oziroma 1724 milijonov evrov. Od leta 2014 bo norma postala strukturna, torej stalna. Časovni zamik izplačila odpravnin za državne uslužbence (ključno s šolniki), ki gredo predčasno v pokoj, bo prihodnje leto doletel približno 19 tisoč uslužbencev. Za starostne upokojitve, za katere bo odpravnina odložena za šest mesecev, pa velja, da norma zadeva od 16.500 do 35.000 uslužbencev, glede na to, da nekateri želijo nadaljevati z delom tudi po dozorenju minimalnih upokojit-venih pogojev. Državna blagajna naj bi po zaslugi teh zamikov v dveletju 2012-2013 prihranila 2526 milijonov evrov. Tako imenovani solidarnostni prispevek na dohodke, ki presegajo 90 oziroma 150 tisoč evrov letno, naj bi državni blagajni zagotovil dodatni prihodek v višini 674,4 milijona v letu 2012, 1557 milijonov v letu 2013 in 1586 milijonov v letu 2014. Kljub zagotovilom vlade, da varčevalni ukrepi ne bodo posegali po raziskovalnih dejavnostih, določilo o ukinitvi ustanov z manj kot 70 zaposlenimi ne predvideva nobene izjeme. V nevarnosti je torej obstoj številnih manjših znanstvenih okolij, med katerimi je tudi tržaški Area Science park. Minister za kulturne dobrine Giancarlo Galan je sicer zagotovil, da bodo za zgodovinsko florentinsko institucijo Accademia della Crusca, ki skrbi za zaščito italijanskega jezika, »našli rešitev«. Palača Madama, sedež senatne zbornice, kjer se bo danes začela razprava o izrednem varčevalnem paketu arhiv odzivi - Merjenje moči pred parlamentarno razpravo Berlusconi odprt za dialog Bersani postavlja dva pogoja RIM - »Seštevki vrednosti posameznih varčevalnih ukrepov morajo brezpogojno ostati nespremenjeni, toda če se med parlamentarno razpravo pojavijo nove ideje, ki izboljšujejo sprejete ukrepe, potem ni nobenega razloga, da jih ne bi sprejeli,« je dejal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko se je z novinarji pogovarjal med veli-košmarnim sprehodom po pomolu Porta Rotonda na Sardiniji. »Predloge bomo obravnavali brez razlikovanja glede na njihovo avtorstvo; skušali bomo narediti čim boljše, kot smo si vedno prizadevali,« je dodal premier. Solidarnostni prispevek po Ber-lusconijevih besedah ni pod vprašajem in bo ostal, ne toliko zaradi ekonomskega učinka, kot za »uravnovešenje žrtvovanja«, ki ga dramatični trenutek zahteva od državljanov. Premier tudi ne bi nasprotoval zvišanju davka na dodano vrednost: »Točka več pri davku Iva bi zelo pomagala, saj bi pridobili vsaj pet milijard evrov.« Ob tem pa je Silvio Berlusconi ansa opozoril, da zvišanje davka na dodano vrednost povzroči upad povpraševanja, poleg tega pa bi lahko pospešilo trend utajevanja. Za sekretarja največje opozicijske stranke Pierluigija Bersanija je varčevalni paket »že nikogaršnji sin«. Prvi mož Demokratske stranke je hitro izrabil notranja nasprotja v vladni koaliciji za jedek komentar: »Glede na to, da je ministrski svet stabilizacijski dekret odobril soglasno, se vsiljuje vprašanje, ali so se vladne seje udeležili PIERLUIGI BERSANI ansa dvojniki ministrov. Je možno, da nihče ne prevzame odgovornosti za ukrepe? Resnica je, da lahko vlada preživelih svoje odločitve zapiše le na pesku ... « Kaj pa dialog z vlado? Bersani zanj postavlja dva pogoja: da solidarnostni prispevek zagotovijo davčni utajeval-ci in da se v paket vključijo strukturni ukrepi za davčno pravičnost, za gospodarski razvoj in za delo. »Če tega ne bo, se bodo morali znajti sami, opozicija pa jim ne bo popuščala,« je bil oster Bersani. darfur - Emergency Aktivirani kanali za dosego izpustitve ugrabljenega prostovoljca RIM - Ministrstvo za zunanje zadeve je aktiviralo vse možne kanale za rešitev ugrabljenega italijanskega drža-vljanja v Južnem Dar-furju. Francesco Azzara', prostovoljec iz Kalabri-je, ki dela za organizacijo Emergency, je bil ugrabljen v nedeljo med vožnjo proti letališču. V Sudan je prišel že drugič, da bi pomagal kot logist v tamkajšnji otroški bolnišnici, edini v regiji, ki jo upravlja Emergency. Azzara' dela za organizacijo Gina Strade že dobro leto in bi bil moral odpotovati v Afganistan, a je v zadnjem hipu zamenjal kolega v Darfurju. Poleg Farnesine, ki je v kontaktu z lokalnimi oblastmi v Darfurju, se z ugrabitvijo ukvarja tudi rimsko državno pravdništvo, ki želi ugotoviti, ali se za ugrabitvijo skrivajo teroristi, ali pa želijo ugrabitelji le odkupnino, torej denar. Družina Azzara', ki živi v pokrajini Reggio Calabria, je seveda utemeljeno zaskrbljena, vendar hkrati trdno upa v mirno in hitro izpustitev Francesca. RIM - Tudi včeraj so se nadaljevala izkrcanja migrantov, ki ob naklonjenem vremenu spet množično prihajajo z libijske in tunizijske obale. Na Lam-pedusi se jih je včeraj izkrcalo 280, ki so se pridružili več kot dva tisoč pribežnikom, ki so na otok pripluli v soboto, nedeljo in ponedeljek. Med njimi je bilo tudi okrog 150 žensk in več deset otrok. Letos je jug Italije doseglo že približno 11.000 Afričanov, večji del po marcu, ko so se začeli Na-tovi napadi na Libijo in se je izboljšalo vreme. Po podatkih humanitarne skupine Sant'Egidio je kakih 1820 ljudi med plovbo po Sredozemskem morju umrlo. Večina jih je prihajala iz podsaharske Afrike. Plovilo, na katerem je bilo okrog 280 migran-tov in je pred dnevi odrinilo z libijske obale, je včeraj pred Lampeduso prestregla izvidnica kara-binjerjev in ga privlekla v portič. Med pribežniki je bilo tudi 20 žensk in en otrok, ki so jih preselili v sprejemni center. Tam je že 1180 migrantov, potem ko so jih pripeljali 450, ki so na Lampeduso prispeli z ladjo na velikošmarni ponedeljek. Glede na zelo ugodne vremenske razmere, napovedane za ves teden, je pričakovati, da se bo val izkrcanj nadaljeval. Minister za notranje zadeve Roberto Maroni je na tradicionalni tiskovni konferenci na veliki šmaren pojasnil, da prihodov ne bo mogoče preprečiti dokler se bodo nadaljevali oboroženi spopadi v Libiji. EVRO 1,4360 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 16.8. 12.8. ameriški dolar 1,4360 1,4250 japonski jen kitajski juan 110,12 109,07 ruski rubel 41,3695 41,5525 danska krona 7,4495 0,87850 7,4491 0,87635 švedska krona 9,2498 7,8650 9,2376 7,8260 češka krona 24,384 24,186 estonska krona 15,6466 271,18 15,6466 273,68 poljski zlot 4,1595 1,4165 4,1518 avstralski dolar 1,3790 1,9558 1,3780 romunski lev 4,2758 3,4528 4,2835 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,3010 0,7093 2,3037 islandska krona 290,00 2,5604 290,00 2,5346 hrvaška kuna 7,4610 7,4543 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. avgusta 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,02083 0,05167 0,11833 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,20833 0,29006 0,45672 - EURIBOR (EUR) 1,362 1,535 1,730 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 39.872,98 € +153,08 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. avgusta 2011 migracije - Ugodno vreme pospešilo izkrcanja Na Lampeduso v zadnjih dneh prispelo več kot 2000 pribežnikov vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,94 +0,59 KRKA 58,50 +2,29 +0,84 MERCATOR 155,30 +5,00 +1,50 TELEKOM SLOVENIJE 68,00 +0,00 +1,51 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 30,00 AERODROM LJUBLJANA 14,95 DELO PRODAJA 21,00 +3,89 ISKRA AVTOELEKTRIKA 17,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 5,93 -9,36 +4,01 KOMPAS MTS 6,00 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 10,01 6,46 16,00 -9,00 -2,12 SAVA 266,00 33,50 +0,00 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 100,00 12,99 +1,80 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. avgusta 2011 -0,86 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,89 76,15 -1,54 -0,07 BANCO POPOLARE 1,26 +2,27 BCA POP MILANO 1,62 +3,91 ENEL 3,47 -3,32 -4,25 FIAT 4,96 +0,46 -4,26 GENERALI 11,92 +1,10 INTESA SAN PAOLO 1,29 +3,61 LUXOTT1CA 20,14 -2,29 -0,84 MEDIOBANCA 2,70 6,35 +3,76 PIRELLI e C 5,62 +0,24 -2,52 SAIPEM 30,41 +1,20 STMICROELECTRONICS 3,33 4,78 -9,90 -3,04 TENARIS 0,84 11,92 +0,42 TISCALI 2,49 0,05 +5,02 UNICREDIT 2,8 1,049 +3,09 -0,66 SOD NAFTE (159 litrov) 86,92 $ +0,31 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. avgusta 2011 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 681,48 +1,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.036,18 936,83 1.758,49 653,17 1.617,98 2.368,56 -0,35 -0,29 +0,49 +0,57 -0,62 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.411,72 2.191,68 1.192.89 1.204,80 5.994.90 5.357,63 3.230,90 2.232,00 1.005,4 2.323,67 9.107,43 2.832,73 20.212,08 2.608,17 16.730,94 -0,62 -1,01 -0,96 +3,20 -0,45 +0,13 -0,25 +0,77 -1,12 -0,03 +0,23 -1,45 0,24 -0,71 -0,65 Sreda, 17. avgusta 2011 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik Nekaj utrinkov z nedeljskega dopoldanskega romarskega shoda, ki se ga je kot vsako leto udeležilo ogromno vernikov kroma repen - Tradicionalni praznik velikega šmarna in zavetnika sv. Roka Kulturno in versko obarvan veliki šmaren Ponedeljek sta zaznamovala romarska shoda pod lipami - Zaključek z nastopom nabrežinske godbe Medtem ko je bilo vreme lani precej muhasto in je dež večkrat preprečil potek praznovanj, je bilo letos nadvse naklonjeno, tako da je štiridnevni versko in kulturno obarvan praznik povsem uspel. Naj opozorimo, da je bila letošnja izvedba še slovesnejša, saj je bila vezana na 1100. obletnico prve omembe Tabra. Praznovanja so se začela že v soboto s kulturnim programom, se pravi s koncertom Vokalne akademije Ljubljana in se nadaljeval v nedeljo z lirično obarvanim sprehodom po Pesniški poti (o obeh dogodkih poročamo na naslednjih straneh) in koncertom iz niza Med zvoki krajev (Nei suoni dei luog-hi). Ponedeljkov in včerajšnji spored dogajanj pa sta bila izrazito verskega značaja. Ponedeljkov spored ob prazniku Marije Vnebovzete je namreč kot že tradicionalno uvedla romarska sveta maša s slovesnim shodom ob 10. uri, ki ga je vodil tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi ob slovenskem somaševanju domačega župnika, sicer dekana in škofovega vikarja za Slovence Antona Be-denčiča; popoldansko mašo pa je ob 17. uri vodil ravnatelj salezijanskega šolskega centra v Želimljem Peter Končan. Oba shoda sta potekala na prostem, v senci košatih lip pred cerkvijo na Tabru. Številni udeleženci so se še nekoliko zadržali pred cerkvijo, kjer so tudi letos prireditelji poskrbeli za pogostitev z domačimi dobrotami, med katerimi so izstopali kuhani štruklji. Praznično dogajanje se je na Tabru sklenilo včeraj, in sicer s tradicionalno sveto mašo ob farnem zavetniku svetem Roku ob 19. uri, ki jo je daroval domači župnik Bedenčič, ter tradicionalnim koncertom Godbenega društva Nabre-žina pod taktirko Iztoka Cergola. Veliki šmaren v zaporu V nedeljo so zaporniki v tržaškem zaporu v Ulici Coroneo protestirali proti težkim razmeram, ki so v avgustovski vročini skoraj neznosne. Mučno je namreč trpeti vročino v prepolnih celicah. Direktor zapora Enrico Sbriglia je v dopisu razložil, da so zaporniki odklonili obroke, protest pa se je ponovil trikrat (opoldne, ob 18. uri in ob 23.30). Zapornice, večinoma tujke, so prepevale italijansko himno, zaporniki pa so glasno zahtevali svobodo in ropotali s kozicami. »Direktorji in pazniki ne moremo vpiti. V birokratskem jeziku lahko opozarjamo na to, kar ne deluje, kot bi moralo,« je napisal Sbriglia. Po okvari voda pitna Zaradi okvare na vodovodnem omrežju je podjetje AcegasAps v prvih ponedeljkovih urah nenapovedano prekinilo dobavo vode v širšem predmestju. V težavah so se znašli prebivalci Sv. Alojzija, Rocola, Lonjerja in Podlonjerja. Do okvare je prišlo na električnem sistemu, ki napaja postajo za usmerjanje pitne vode pri Magdaleni. Še istega dne je voda spet tekla iz pip, medtem so v laboratoriju analizirali vodo. Ker niso zaznali nič nenavadnega, je podjetje za zdravstvene storitve potrdilo, da je voda pitna. fernetiči Nov zaseg mejne policije Psički na poti brez dokumentov Pri nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči (tako kot na Trbižu) že redno za-segajo pasje mladiče, ki jih v tovornih vozilih prevažajo iz vzhodnih evropskih držav proti zahodu. Nazadnje se je to zgodilo v ponedeljek zvečer. Tržaška mejna policija je ustavila kombi francoske registracije, v katerem so bili štirje psički - ame- Policistka z enim od mladičev tržaška kvestura riška staffordširska terierja, čivava in šar pei. Vsi trije so mlajši od treh mesecev, uvoz mladičev pod to starostno mejo je prepovedan. Kužki so zdravi, a nimajo potnega lista, mikročipa in potrdila o cepljenju proti steklini. Policisti so jih izročili veterinarjem, 27-letnega romunskega voznika pa je doletela denarna kazen. sv. ana, sv. andrej - Karabinjerji Zaradi alkohola in drog prijavili pet voznikov Trije vozniki so bili pod vplivom alkohola, dva pod vplivom drog, eden pa je brez vozniškega dovoljenja poskusil zbežati mimo patrulje. To je v glavnih obrisih obračun nočnih kontrol, ki so jih konec tedna izvedli karabinjerji iz Trsta in Milj. Šest patrulj je v večernih in nočnih urah nadzorovalo promet pred glavnim pokopališčem pri Sv. Ani (na Istrski ulici), na Ulici Giulio Cesare in Sprehajališču Sv. Andreja ter na Ulici Caduti sul lavoro. Skupaj so ustavili 54 vozil in pregledali osebne dokumente 139 ljudem, poleg tega pa so obiskali devet oseb, ki so v hišnem priporu. Trem voznikom so odvzeli vozniško dovoljenje in jih prijavili sodstvu, ker so vozili pod vplivom alkohola. »V mreži« so se znašli 25-let-nik, roj en v Catanii in s stalnim bivališčem v Mi- lanu (z nissan micro), 34-letnik iz Trsta (z motornim kolesom sang yong 300) in 54-letnik iz Doline (z dostavnim vozilom opel combo). Naj -več dela so imeli karabinjerji s 30-letnikom od Sv. Ane, ki se s svojim motornim kolesom ni ustavil na kontroli. Po krajšem zasledovanju so ga vendar ustavili in prijavili sodstvu, motor je vozil brez vozniškega dovoljenja. Od junija imajo tržaški organi pregona na razpolago tudi narkotest, ki z nepopolno zanesljivostjo pokaže, ali je voznik zaužil mamila (po testu je potreben še pregled krvi). Pri 35-letni avtomobilistki iz Trsta je test označil prisotnost kokaina in konoplje, pri 21-letniku iz Milj pa samo konoplje. Oba sta odklonila pregled v bolnišnici, vseeno pa ju je doletela sodna prijava zaradi vožnje pod vplivom drog. Tudi njima so vozniško dovoljenje odvzeli. Prefekt obiskal sile javnega reda Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti je na ponedeljkov praznični dan obiskal predstavnike sil javnega reda, ki so bili redno na delu. Na sedežu tržaške pristaniške kapitanije se je skupaj s predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat, tržaškim županom Robertom Cosolinijem in kvestorjem Giu-seppejem Padulanom srečal z admiralom Antoniom Basilejem, ob tej priložnosti pa je bil operativni center obalne straže povezan z operativnimi centri kapitanije, kvesture, karabinjerjev, finančne straže, gasilcev in tržaške občinske policije. Prefekt se je vsem zahvalil za delo, ki ga opravljajo tudi ob velikem šmarnu, ko je večina državljanov na dopustu. V kombiju skrita ukradena mopeda Tržaška mejna policija je med večernim nadzorovanjem prometa pri Fernetičih ustavila kombi mercedes sprinter in v njem našla ukradena mopeda. Romunski državljan, ki je bil za volanom, ni pojasnil, od kod prihajata gilera in aprilia, policisti pa so ugotovili, da je bil slednji moped ukraden v Lucci. O gileri ni bilo mogoče ugotoviti, kje je bila ukradena, ker je bila številka šasije izbrisana. Voznika so prijavili na prostosti zaradi prikrivanja ukradenega blaga. 6 Sreda, 17. avgusta 2011 TRST / col - Ob 1100-letnici prve omembe Tabra Sprehod po Pesniški poti z Morandinijevimi verzi Med številnimi prireditvami ob prazniku velikega šmarna na Repentabru in v sklopu proslav ob 1100-letnici prve omembe Tabra pri Repnu je Skupina 85 v sodelovanju z Literarno hišo in društvom Kraški dom ter pod pokroviteljstvom Občine Repentabor v nedeljo pod večer pripravila zanimiv in prijeten pesniški sprehod po Pesniški poti v Colu s po-doživljanjem pesnitve Monrupino (Re-pentabor) videmskega pesnika Luciana Morandinija, ki sta jo brala Patrizia Vas-cotto v italijanskem izvirniku in v slovenščini Marko Kravos, ki je ob tej priložnosti prevedel tri odlomke dela, posvečenega Krasu in nabrežinskim kamnarjem, katerih težko delo jih spaja s kraško krajino. Pobuda je privabila kar lepo skupino ljubiteljev narave in književnosti, kot sta v kratkih pozdravnih nagovorih ugotovila predstavnik Skupine 85 Roberto De Denaro in repentaborski župan Marko Pisani. De Denaro je tudi na kratko predstavil Luciana Morandinija, pesnika, pisatelja in kulturnega delavca, ki je pesnitev Monrupino ustvaril leta 1956, to je v obdobju neorealizma, na katerega se tudi močno navezuje v svojem poklonu težkemu trudu delavcev. O Morandinijevih stikih s Slovenci, o prevodih njegovih del v slovenščino in o Morandinijevih prevodih slovenskih pesnikov je med sprehodom spregovoril pesnik Marko Kravos, ki je z njim veliko sodeloval; posebej je omenil Morandinijev prevod Kosovelih pesmi za grafično mapo Kras s Spacalo-vimi grafičnim deli. Morandinijeva vdova Luisa povedala nekaj besed o okoliščinah ob objavi pesnitve leta 1957 in o namenu, da bi jo kmalu ponatisnili. Tako je ganjeni pesniški poklon Luciana Morandinija kraškim kamnarjem, katerih telesa in obraze je oblikovala težko delo in podnebje kraške krajine, ter kraškim ženam, ki so bile trav tako trdno povezane s Krasom, prisotne vodil po prijetni senčni poti s postankom ob treh spominskih obeležjih, posvečenih Srečku Kosovelu. Umbertu Sabi in Igu Grudnu, ki jih je umetniško oblikoval Klavdij Palčič. (bov) Pesmi sta brala Patrizia Vascotto (v originalu) in Marko Kravos v slovenskem, lastnem prevodu kroma Darjeeling Limited v gledališču Basaglia V gledališču Basaglia v svetoivanskem parku nekdanje umobolnice se nadaljujejo filmski večeri. Jutri bodo ob 21. uri predvajali film Wesa Andersona Darjee-ling Limited (Il treno per Darjeeling), v katerem predstavlja popotovanje treh odtujenih bratov. Francis je pred kratkim doživel prometno nesrečo, Peter ne najde pravega stika z nosečo ženo, Jack pa je še vedno povsem obseden z nekdanjo ljubeznijo. Ob iskanju smisla življenja in duševnega miru jih na nenavadni poti po Indiji čakajo številna presenečenja, ki poleg vseh bolečin prinašajo tudi pomembna življenjska spoznanja. Pupkin Kabarett jutri pri Parovelu v Boljuncu Tržaška kabaretna skupina Pupkin Ka-baratt bo jutri ob 21.30 prekinila avgustovsko monotonijo z nepozabnim večerom glasbe in smeha. V kleti pri Pa-rovelih v Boljuncu bodo uprizorili Moro kresne noči, v okviru katere bodo postregli s svojevrstnimi političnimi in socialnimi analizami, skeči in klasičnimi monologi na meji z absurdom. Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi, Massimo Sangermano in Ivan Zerbinatti bodo spregovorili o krizi, o koprskem pristaniškem protektoratu, o počitnicah in tašči v prtljažniku. Kaba-retiste bodo tudi tokrat spremljali posebni glasbeni gostje, ki se bodo pridružili glasbenikom NienteBand - Stefano Bembi (harmonika), Luca Colussi (bobni), Andrea Zulian (bas), TIna Krmac (vokal), Tomaž Nedoh (saksofon), Marko Čepak Maki (kitara). Ob 19.30 bo na sporedu aperitiv s kapljico Vinja Barde Parovel v kombinaciji s kraško malico. Zaželena je rezervacija za kraško malico (346/7590953), vstopnina za aperitiv 11 evrov. Koncert Makako Jump v Naselju sv. Sergija V petek, 19. avgusta, ob 21. uri bo na Trgu 25. aprila v Naselju sv. Sergija koncert tržaške reggae skupine Makako Jump, ki se vključuje v niz poletnih večerov, ki jih prireja Občina Trst Serestate. Skupina, ki se pripravlja na desetletnico delovanja (prihodnje leto), bo ob zimzelenih ritmičnih reggae skladbah postregla s svojim novim albumom What about system!? Vstop bo prost. tabor - V soboto zvečer v cerkvi Zapela je Vokalna skupina Ljubljana S skupino, ki jo vodi Stojan Kuret, so nastopili priznani solisti - Pripravili so in lepo izvedli heterogen program - Koncert v okviru 1100-letnice prve omembe Tabra Ob velikem šmarnu postane Tabor še bolj vabljiv kot sicer: izgubi čar spokojne samote, ki jo obiskovalec uživa ob prelestnem razgledu, ki sega od morja do gora, postane pa prizorišče cele vrste dogodkov, ki oživijo kraški biser. Letos je bilo morda še malce bolj slovesno, ker so organizatorji želili obeležiti še 1100-oble-tnico prve znane omembe Tabra. Ne samo odlični kuhani štruklji in pristna domača kapljica, temveč tudi kulturna ponudba, ki je v soboto zvečer naletela na razveseljiv odziv občinstva: dobrodošel gost je bil zbor VAL (Vokalna akademija Ljubljana), ki ga je ustanovil in ga zelo uspešno vodi tržaški rojak Stojan Kuret. Zborovodja, ki svojo umetniško pot bogati z venomer novimi izzivi, je pod imenom VAL združil skupino izkušenih pevcev, s katerimi je izdelal že več uspešnih projektov. Cilji so visoki, zato nič čudnega, če se ansamblu rade volje pridružijo prvovrstni umetniki, kot so v tem primeru bili baritonist Marko Fink, sopranistka Kristina Bitenc in pianistka ter skladateljica Mojca Prus. Program je bil zasnovan dokaj heterogeno, saj nas je vodil od lepot slovenske in italijanske renesanse do bogate zakladnice slovenskih skladb iz 19.stoletja, ki niso trpele ob primerjavi s Schubertovimi in Chopino-vimi umetninami. Štirinajst moških grl je najprej poiskalo zlitost in homogenost v Gallusovi O beata Trinitas, bolj zaokroženo vokalnost pa je zbor pokazal v Pevskem pozivu Franca Gerbiča. Fantje so se postopoma opogumili in se temperamentno izkazali v pesmi, ki jo je Benjamin Ipavec skomponiral na besedilu Josipa Murna: Kaj ne, da čuden sem? Samospevi Franza Schuberta so tako popolni, da jim katerakoli priredba odvzame intimni izpovedni čar, lepota pa se razodeva tudi v drugačni obliki: električna klaviatura, ki je nadomestila klavir, ni bila idealna izbira, kljub temu pa je sopranistka Kristina Bitenc ob spremljavi zbora občuteno podala prečiščeno romantiko znamenite An Silvia. Nato je ba- ZVAL-om so tokrat nastopili tudi solisti ritonist Marko Fink razkril žametni bron svojega glasu v Mornarju Avgusta Armina Lebana z ekspresiv-nim podajanjem Prešernove poezije. Prav tako občuteno je zazvenela Lebanova Podoknica ob pretakanju vodilnega motiva, ki mu je Fink vlil posebno toplino. Blago je zazvenela Schubertova Ständchen, v kateri je Bitenčeva dokaj mehko oblikovala svoj glas in skupaj z zborom spletla prepričljiv dialog. Medtem, ko so si glasbeniki oddahnili, je občinstvo prisluhnilo Petru Cvelbarju in Vilmi Purič, ki sta obeležila 1100-letnico repentaborske utrdbe z zanimivim zgodovinskim orisom: od gradišča, čigar zametki segajo v poltretje tisočletje pr.Kr., je Tabor postal zavetišče pred pogostimi napadi, najprej mad- kroma žarskih , nato turških vojsk, cerkev pa je bila prvič omenjena l.1316 in je bila posvečena l.1512 pod škofom Bonomom, ki jo je razglasil za Marijino svetišče ter podaril odpustke vsem romarjem, ki so se povzpeli na grič. Občinstvo je nagovoril tudi župnik, kaplan in škofov vikar Anton Bedenčič, ki že od l.1976 skrbi za svetišče ter si je veliko prizadeval za obnovo, ki je od l.1983 do l.1990 vrnila spomeniku prvotno lepoto ter zacelila rane, ki mu jih je zob časa vtisnil. Tudi repentaborski župan Marko Pisani je izrazil svoje zadovoljstvo ob plemenitem dogodku, ki daje turistični točki dodatno vrednost. Franz Schubert je odprl drugi del koncerta s psal-mom Gott ist mein Hirt (Bog je moj pastir), ki ga je zbor ob spremljavi Mojce Prus oblikoval z razgibano dinamiko. Med nekoliko zanemarjene bisere slovenske zborovske literature sodita tudi skladbi Avgusta Armina Lebana, ki sta nastali na besedilo Frana Zakraj-ška in Borisa Mirana: otožno Dekličevo hrepenenje in moško odločno Vse to je zbor podal z interpretacijo, ki je znala ujeti različni razpoloženjski sliki. Kaj vse dolguje glasba Claudiu Monteverdiju, je bilo razvidno tudi v kratki selekciji iz zbirke Madriga-li guerrieri et amorosi: izpovedna nuja, bogato razčlenjena ekspresivnost sta bila smotra, ki ju je italijanski mojster znal doseči z domiselnim oblikovanjem vokalnih lnij in harmonij: tako zbor a cappella kot so-pranistka Kristina Bitenc so vlili trem skladbam prepričljivo živost, nato si je baritonist Marko Fink izre-zal solistični okvir in je ob spremljavi Mojce Prus za-drhtel v otožni lepoti Ipavčeve Mak žari. Tudi prekratko življenje Hrabroslava Volariča je obogatilo slovensko literaturo z lepimi dosežki: iz zbirke Slovenske pesmi op.10 smo najprej poslušali romantično Vzvečer ( s Fin-kom) na besedilo Frana Levstika, nato dva duhovita utrinka-Bedak je! in Nos. Stojan Kuret in njegov zbor so dokazali, da poleg neoporečne vokalnosti skrbijo tudi za interpretativno plat, kar daje muziciranju pečat doživetega poustvarjanja; lahko bi si zaželeli nekoliko več sočnosti v tenorski sekciji, basovska harmonska polnost pa zaokroži zvočno sliko v zlito dovršenost. Slovo je zazvenelo s Chopinovo klavirsko Etudo v E-du-ru op.10 št.3, ki je v dvojni priredbi Ilye Fytumeneva in Gašperja Jereba dobila naslov Žal: sopranistka, zbor in klaviatura so z blagozvočnostjo poljskega poeta povsem navdušili občinstvo, ki je z vztrajnim ploskanjem izvabilo kar tri dodatke: najprej Merkujevo priredbo beneške Starčič je zgoda ustal, nato Regerjev Maria Wiegenlied (z Bitenčevo in Prusovo), večer pa se je ob darovih in zahvalah nepreklicno sklenil z Adamičevo Vse najlepše rožice. Katja Kralj / TRST Sreda, 17. avgusta 2011 7 zahodni kras - »Protestna maša« na trgu Križani znova odločno opozorili na zaprto cerkvico sv. Roka Podžupanja Fabiana Martini je obljubila posredovanje za rešitev tega vprašanja Kriška cerkvena skupnost je že tretje leto zapored z mašo na trgu sinoči opozorila na vprašanje obnove cerkvice sv. Roka, ki je zaprta, okrog nje pa klavrno samevajo veliki zidarski odri. Križani še danes ne vedo, zakaj so obnovitvena dela zastala oziroma se sploh niso nikoli pričela, če izvzamemo postavitev zidarskih odrov. Priča smo bili neke vrste »protestni« maši, ki se je niso udeležili le verniki, temveč tudi številni prebivalci gornjega dela vasi. Občino Trst je zastopala podžupanja Fabiana Martini. Cerkvica sv. Roka je arhitekturni biser, v katerem izstopa tipična kamnita streha, katere obnova zahteva ne samo veliko potrpežljivost, temveč tudi strokovnost. Prejšnji župan Roberto Dipiazza je večkrat obljubil, da bo cerkev obnovljena v dostojnih časovnih terminih, a obljube ni izpolnil. Kriški župnik Maks Suard, ki je daroval mašo, je Dipiazzo dvakrat povabil na mašo pred zaprto cerkvico, župana pa ni bilo na spregled. Sinoči je v Križ prišla podžupanja Martini in to je morda dober znak, da se bodo stvari le premaknile z mrtve točke. Župnik Suard je po maši pospremil tržaško podžupanjo k ogledu notranjosti cerkvice, ki že kaže prve znake slabega stanja. »Prepričan sem, da z vstopom v cerkvico nismo kršili nobenega zakona, tudi zato, ker nas ni niče obvestil, da je sv. Rok uradno nedostopen oziroma zaprt,« je dejal župnik. Martinijevo sta spremljala rajonska svetnika na zahodnem Krasu Igor Daneu in Maria Grazia Villi. Občinski odbor župana Roberta Cosolinija je, kot rečeno, problem kriške cerkvice podedoval od prejšnje desnosredinske mestne uprave. Pod-županja je Križankam in Križanom obljubila, da bo vprašanje sv. Roka predstavila občinskemu odborniku za javna dela, sama pa bo preverila, če je Občina v prejšnjem mandatu sploh kdaj zaprosila deželno upravo za prispevek za obnovo kriške cerkvice. Po neuradnih vesteh kaže, da je zastoj pri obnovitvenih delih treba pripisati geološkim in statičnim težavam, ki naj bi jih ugotovili ob načrtovanju del na kamniti strehi. A to je samo ena od hipotez. Obstaja, kot rečeno, možnost, da se je prejšnja uprava lotila del brez finančno-proračunskega kritja in brez finančne pomoči Dežele, za katero morda sploh ni nikoli zaprosila. S.T. Križani so v prisotnosti podžupanje Fabiane Martini spet opozorili na zaprto cerkvico sv. Roka kroma tržaški zaliv - Spet se je pojavila Elizabeth Po kitu je priplaval delfin Za samico se zanimajo tako biologi morskega rezervata pri Miramaru kot kolegi društva Morigenos iz Ljubljane Po brazdastih kitih se je v Tržaškem zalivu spet pojavil tudi delfin, pravzaprav delfinka, saj gre za »staro znanko« Elizabeth, o kateri smo poročali še pred tednom dni. Gre za navadnega delfina (Delp-hinus delphis), se pravi za vrsto, ki je bila nekoč v Jadranskem morju pogosta, danes pa je na tem območju ne najdemo več in jo obravnavamo kot regionalno izumrlo. Za delfina se poleg biologov morskega rezervata pri Miramaru zanimajo tudi člani društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos iz Ljubljane, ki sodelujejo z miramarskimi kolegi že leto dni, se pravi odkar se je delfin z mladičem prikazal v naših vodah. Ljubljanski biologi so se takrat pripeljali do industrijskega pristanišča v Tržiču, kjer se je delfin nekaj dni zadrževal. Živali so takrat fotografirali za individualno identifikacijo, ocenili njuno stanje in redno beležili njuno vedenje: samica je bila videti zdrava, mladič pa je kazal znake zdravstvenih težav. Foto- grafije hrbtne plavuti samice so posredovali kolegom inštituta Tethys v Grčiji in ugotovili, da so jo tudi tam opazili, kar pomeni, da je preplavala vsaj 1000 km, kar je doslej najdaljša zabeležena pot za navadnega delfina. Za mladičem je medtem izginila vsakršna sled, samica pa se občasno pojavlja na različnih lokacijah v Tržaškem zalivu: videti je zdrava in zelo razposajena. Morski biologi si ne znajo razlagati, zakaj je ta samica priplavala tako daleč in ostala tukaj. Vabilo na izlet v bolnico Franja Sekcija VZPI - ANPI Dolina-Mač-kolje-Prebeneg pripravlja izlet v partizansko bolnico Franja, in sicer v nedeljo, 28. avgusta. Organizatorji prosijo zainteresirane, da se javijo na tel. št. 040-228896 (Nerina) po možnosti do 20. avgusta. Gre za zanimiv izlet, na katerem bodo udeleženci med drugim spoznali, kako so obnovili staro bolnico, ki ostaja med najbolj ganljivimi pomniki partizanskega boja. Que viva Frida v šentjakobski knjižnici V knjižnici Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu (vhod z Ulice del Vento) bo drevi na sporedu še zadnje srečanje v sklopu večerov Trieste-se-potete. Gledališki ansambel Teatro a Sud est iz Padove bo ob 21. uri poskrbel za predstavo Que viva Frida!, ki je nekakšen poklon strastni in neobičajni mehiški slikarki Fridi Kahlo. Vstop je prost. Mimo dolin in jam od Šempolaja do Slivnega Po prvem izletu po goriškem Krasu prireja zadruga Curiosi di natura v petek spet novo ekskurzijo (v okviru pobude Spoznajmo Kras) po bližnji okolici primerno za radovedneže vseh starosti. V petek, 19. avgusta, bodo udeležence pospremili na sprehodili mimo jam in dolin - od Šempolaja do Slivnega. Med sprehodom se bodo ustavili tudi pri slivenskem gradišču in se nato vrnili v Šempolaj. Zbirališče ob 16. uri pred sedežem Turistično-infor-mativnega centra v Sesljanu (na začetku ceste, ki pelje proti morju), od koder sebodo udeleženci z lastnimi vozili odpeljali do Šempolaja. Organizatorji svetujejo primerno, športno obutev, sprehod naj bi trajal približno tri ure. Več informacij je na voljo na te. 340/5589374 oz. po elektronski pošti curiosidinatu-ra@libero.it. Zgodba o kruhu v knjižnici Stelio Mattioni Pred nami sta še zadnji dve srečanji v knjižnicah Quarantotti Gambini (Sv. Jakob) in Stelio Mattioni (Naselje sv. Sergija). V slednji bo danes ob 17.30 predstava za otroke Panem in Fabulam. Gledališčniki skupine Studio Giallo bodo malčkom pripovedovali zgodbe o kruhu in otrocih, ki pomagajo peku. V petek pa bo ob 19. uri zadnje srečanje v šentjakobski knjižnici posvečeno morju. sv. jakob - Ecce Maria Sakralna glasba in marijanska berila Zbor Cappella Tergestina je vodil Marco Podda, ki se je izkazal tudi kot skladatelj Pri sv. Jakobu so se maja zgodili tudi majski koncerti. Pravzaprav gre za niz, ki so ga letos pripravili tretjič, zazvenel pa je devetega maja v v cerkvi sv. Jakoba Apostola. Pobudo je odprl zborovodja Marco Podda, ki je vodil zbor Cappella Tergestina. Koncert Ecce Maria je bil posvečen beatifikaciji Janeza Pavla II. Marijanska berila in tekste, ki jih je lastnoročno napisal papež, je prebrala Xenija Bevitori. Totus Tuus je bila apostolska beseda Janeza Pavla II in Vse tvoje je izraz njegove velike marijanske pobož-nosti, kot je razložil župnik šentjakobske cerkve Roberto Rosa. Ecce Maria je torej združitev marijanskih spevov in odraža teološko-zgodovinsko pot, ki jo je izbral direktor Marco Podda za začetne in zaključne pesmi. Podoba Marije, matere in kraljice, je vezana na evangelijsko pripoved, ki so jo razni skladatelji »prevedli« v glasbeni jezi. Vsak spev se navezuje na razne Ave Marie, ki se razlikujejo po stilu in obdobju in v tem nizanju ra- Koncert je bil dobro obiskan zličnosti izvenijo kot nekakšen glasbeni rožni venec. Prvič so tudi izvedli delo Ich sehe dich, Maria, ki ga je sestavil direk- tor Marco Podda, medtem ko se je koncert začel s spevom Magnificat, ki ga je dovršeno izvedla solistka, sopra-nistka Karina Oganjane. Sledila je Ave Maria avstrijskega skladatelja in glasbenega strokovnjaka Johanna Josepha Fuxa ( 16601741), ki je bil obenem kapelnik du- najskega dvora več kot petdeset let in Ave Santissima Maria Juliusa Zacchi-nusa Tergestinusa. Nato je zbor izvedel drugo Ave Mario skladatelja Javiera Busta Sagrada (1949) in Salve Regina Giuseppeja Tar-tinija. Ganljenost je prevzela zbor pri interpretaciji Ave Marie, ki jo je sestavil leta 1965 veliki, žal pokojni, tržaški skladatelj Giampaolo Coral (1944-2011). Generacije dijakov tržaškega konserva-torija so to pesem leta in leta pele z njim. Sledili so Ecce Maria nemškega teorika in skladatelja Michaela Praeto-riusa ( 1571-1621), Ave Maria zborovodje Marca Podde, o dulcis Virgo Maria ogrskega Hollosyja Kornela (1890) in Ecce Virgo Fuxa. Koncert je priklical množico obiskovalcev, zaključil pa se je s skladbo Sta-bat Mater Marca Podde, ki se je še enkrat izkazal s svojimi res privlačnimi in melodičnimi pesmimi, ki so očarale publiko. Z dolgim in vztrajnim ploskanjem je občinstvo nagradilo nastop tudi orkestra in zbora Cappella Tergestina. 8 Sreda, 17. avgusta 2011 TRST / veliki šmaren - Velik uspeh praznika sv. Roka Res veliko zanimanje za nabrežinske razstave Sinoči so predstavili nastajajoči Ribiški muzej v Križu - Prirediteljem naklonjeno tudi vreme Praznik sv. Roka, ki ga je v Na-brežini priredila krajevna občinska uprava v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, je doživel izjemen uspeh. Prireditev, ki se je končala sinoči, je obiskalo več tisoč ljudi, na veliko zanimanje pa so naletele razstave v rojstni hiši Iga Grudna, v kulturnem domu Igo Gruden ter v tamkajšnji kavarni. Organizatorjem je zelo pomagalo tudi prijazno vreme, čeprav so bile vremenske napovedi za veliki šmaren nekoliko črnoglede. Nabrežinski praznik je dokazal, da ljudje imajo radi zabavo, razvedrilo ter dobro hrano in pijačo, a tudi kulturo in umetnost. V tem primeru tudi zgodovino Nabrežine, kot pričata zelo obiskani razstavi o Janezu Grudnu, nabrežinskemu kiparju, ki je zaslovel v Argentini, ter o rodovnikih nabrežinskih rodbin. To razstavo je pripravila Vera Caharija. Iznajdljiva je bila zamisel o šolski učilnici v pritličju Grudnovega doma. Vse je bilo kot nekoč, kateder, klopi in šolske potrebščine. Razstava je pri obiskovalcih spodbudila veliko spominov, saj so si jo ugledali mnogi nekdanji učenke in učenci nabre-žinske šole iz časov anglo-ameriške vojaške uprave. Svojevrstna in originalna je bila tudi razstava o rodovnikih, ki je plod dolgoletnega raziskovalnega dela (trajalo je natančno pet let) Na-brežinca Aleša Pertota. Slednji je zbral kar 61 rodovnikov nabrežinskih družin. Pertot menda načrtuje podobno raziskavo tudi o rodovnikih družin iz sosednjih krajev. Organizatorji praznika sv. Roka (sinoči so govorili o nastajajočem Ribiškem muzeju v Križu) že razmišljajo o prihodnji izvedbi priljubljene prireditve. Formula razvedrilo-kul-tura se je letos zelo dobro obnesla, zato jo bodo leta 2012 gotovo ponovili in po možnosti dodatno vsebinsko obogatili. Praznik sv. Roka se je sinoči zaključil s predstavitvijo Ribiškega muzeja v Križu (desno), spodaj nekdanji učitelj Bruno Kralj spet za šolskim katedrom, desno spodaj Aleš Pertot, ki je pripravil razstavo o rodovnikih nabrežinskih družin repen - V okviru festivala Muzikamnolom 2011 V očarljivem kamnolomu drevi koncert dalmatinske Klape Maslina Včeraj danes . . Lekarne Koncert priljubljene dalmatinske Klape Maslina v očarljivem kamnolomu pri Repniču bo drevi ob 21. uri otvoril glasbeni festival Muzikamnolom 2011, ki ga prirejata Glasbeno kulturno društvo DrugaMuzika in Pokrajina Trst pod pokroviteljstvom Občine Zgonik Koncert Klape Maslina se obenem vključuje v niz prireditev Gledališča v gledališču (Teatri a teatro). Klapa Maslina je ena najbolj popularnih dalmatinskih klap in se s svojo prepoznavnostjo uvršča v sam vrh dalmatinske glasbe. Prihaja iz Šibenika in sijajni tenorist in solist Branko Bubica jo je ustanovil leta 1986, od takrat pa osvaja najrazličnejše odre. Pri njenih začetkih ji je pomagal tudi legendarni Arsen Dedič, ki je za njo napisal kar nekaj pesmi. S svojimi uspešnicami kot so Maslina je neo-brana, Šibenska balada, Ostala si ista in zagotovo največjo Da te mogu pismom zvati. Omenjena pesem je bila premierno predsta- vljena na festivalu šibeniških šansonov leta 1998, vendar ni zmagala. Hit je postala šele dobrih 6 let pozneje, ko so prodali album v diamantni nakladi (več kot 50.000 izvodov), hrvaške televizije pa so Maslino razglasile za najboljšo dalmatinsko klapo vseh časov. Tako je postala pravi ambasador Šibenika in kasneje tudi Dalmacije, kar dokazuje tudi z eno izmed najuspešnejših turnej vseh časov Ne damo te pismo naša - ko je s sodelovanjem še nekaterih drugih dalmatinskih klap razprodala športne dvorane od Zagreba, mimo Splita, Ljubljane in druge. Vstopnice (10 evrov) bodo na razpolago na dan koncerta od 20. ure dalje, začetek koncerta pa bo ob 21. uri. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.glasbabrezmeja.com. Festival Muzikamnolom 2011 se bo zaključil v soboto, 20. avgusta, ko bo v kamnolomu v Repniču nastopila slovenska romska skupina Šukar. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Danes, SREDA, 17. avgusta 2011 PAVEL Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.03 - Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 9.55 Jutri, ČETRTEK, 18. avgusta 2011 HELENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,3 stopinje C, zračni tlak 1015 mb raste, vlaga 43-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. Do sobote, 20. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kung fu Panda 2 - 2D«. ARISTON - 18.45 »Michel Petruccia-ni - Body and Soul«; Poletna arena: 21.00 »Michel Petrucciani - Body and Soul«. CINECITY - 19.20 »Tekken«; 16.30, 21.30 »Captain America - 2D«; 16.30, 19.00, 21.45 »Hanna«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »I pinguini di Mr. Popper«; 16.15, 17.10, 18.10, 19.05, 20.05, 21.00, 22.00 »Kung fu Panda 2«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come am-mazzare il capo e vivere felici«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Horror movie«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Diario di una schiappa 2«; 18.00, 21.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hanna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come amazzare il capo... e vivere felici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Cars 2«; 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30 »Hitri in drzni 5«; 18.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 17.50, 19.50, 21.50 »Kako se znebiti šefa?«; 16.00 »Kung fu Panda« (sinhr.); 21.40 »Oddelek groze«; 19.00 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.15, 21.00 »Zelena svetilka 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 12.00, 15.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 19.00 »Pingvini gospoda Popperja«; 21.10 »Prvi maščevalec 3D«; 16.10, 18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«; 18.40, 21.00 »Super 8«; 16.40, 21.20 »Vzpon planeta opic«; 15.40, 18.10, 20.50 »Zamenjava«; 18.35, 21.05 »Zelena svetilka 3D«; 18.00 »Smrkci 3D« (sinhr.). LJUDSKI VRT - 21.15 »Amori e altri ri-medi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Kung fu Panda 2 - 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Diario di una schiappa«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Captain America il primo vendica-tore - 2D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Horror Movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »Horror movie«; Dvorana 2: 18.00, 20.30 »Captain America: Il primo vendicatore - 3D«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Kung fu Panda 2«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Come ammazzare il capo e vivere felici«; Dvorana 5: 17.30, 19.45, 21.30 »Kung fu Panda - 3D«. TRST Sreda, 17. avgusta 2011 9 H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile na spletni strani urada www.scuola.fvg.it objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj za Tržaško pokrajino. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. M Izleti Loterija 16. avgusta 2011 Bari 59 21 42 86 46 Cagliari 38 36 83 65 59 Firence 42 59 76 84 41 Genova 28 65 38 17 37 Milan 60 6 77 79 65 Neapelj 75 11 40 35 84 Palermo 2 58 78 51 8 Rim 82 25 86 14 31 Turin 32 33 69 8 39 Benetke 13 44 56 53 9 Nazionale 74 36 68 65 12 Super Enalotto Št. 98 2 6 27 29 38 55 jolly 26 Nagradni sklad 2.286.194,92 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 51.899.203,81 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 31.175,39€ 1.387 dobitnikov s 4 točkami 247,24 € 50.801 dobitnikov s 3 točkami 13,50€ Superstar 58 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 779.384,75 € 8 dobitnikov s 4 točkami 24.724,00 € 206 dobitnikov s 3 točkami 1.350,00 € 2.969 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.908 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.280 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € težavna. Start iz Nabrežine ob 6. uri. Prijave na info@skdevin.it ali pa 334-9772080 (Aljoša). SEKCIJA VZPI - ANPI Dolina-Mač-kolje-Prebeneg pripravlja izlet v partizansko Bolnico Franja v nedeljo, 28. avgusta. Zainteresirane prosimo, da se javijo na tel. št. 040-228896 (Ne-rina) do 20. avgusta. IZLET NA BARBANO: letos bo gori-ško-tržaško slovensko romanje na Barbano, v ponedeljek, 29. avgusta. Ob 11. uri sv. maša, še prej pa priložnost za sv. Spoved in nakupovanje spominkov. Naročen je avtobus, ki bo na razpolago za vstop kot sledi: 6.30 - Bazovica; 6.45 - Opčine; 7.00 - Trst (Trg Oberdan); 7.20 - Pro-sek; 7.25 - Križ; 7.30 - Sesljan; 7.35 -Devin; 7.40 - Štivan. Po sv. maši bomo šli v Bilje na kosilo, nato na Sveto Goro. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. ¿i Čestitke PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita na dvodnevno turo v Kamniške Alpe v soboto, 20. in nedeljo, 21. avgusta. Start iz Kamniške Bistrice čez Korošico na Ojstrico in Planjavo s prenočevanjem na Kamniškem sedlu. Naslednji dan pohod čez Tursko goro na Rinke in sestop v Kamniško Bistrico. Tura je Naša draga IVANA dopolni danes 18 let. Želimo ji, da bi samozavestno, vedro, uspešno in zdravo zajadrala polnoletnosti naproti. Radha, Matej, Nika s Ksenijo in Borisom. V Prebenegu sta pred dnevi PEPI in MILKA 50-letnico poroke praznovala. V ljubezni in zdravju še toliko let, je želja klape '36 vseh. Našemu zvestemu pevcu AL-DU, ob njegovi okrogli obletnici, želi vse najlepše in najboljše repenta-brski cerkveni pevski zbor. Abraham je po Krasu hitel in v Praprotu našo odbornico NORKO ujel. Vse najboljše, polno zdravja in nešteto srečnih dni ji želimo od SKD Vigred prav vsi. □ Obvestila BREZPLAČNI POLETNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA raznih stopenj ter konverzacije bo potekal avgusta in septembra v popoldanskih in večernih urah. Pouk se bo odvijal na odprtem v prostorih ŠD Bor - stadion 1. Maj, ob slabem vremenu pa v prostorih KD Slavko Škamperle, str. di Guardiella 7. Prijave: od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. št.: 040761470; izven uradnih ur na tel. št.: 338-2118453, centroitaloslove-no@libero.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: danes, 17., 24. in 31. avgusta: »Obli-kujmo meduze«; »Barvane slamice«; 19. in 26. avgusta: »Barčice z imenom za sedež«; »Ribolov«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 19. ure. Za dopust bo zaprta do danes, 17. avgusta. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Milje vabi na praznik komunističnega tiska od danes, 17. do ponedeljka, 29. avgusta, v Milje (Trg Caliterna). Vsak dan odprtje kioskov ob 18. uri. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi zaprti do petka, 19. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 19. avgusta. Do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ODSEK ZA ZGODOVINO - NŠK bo zaradi dopusta zaprt do 20. avgusta. V JASLIH SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovel je na razpolago še nekaj prostih mest za š.l. 2011/12. Za informacije pokličite na tel. št. 040-573141. OBČINA REPENTABOR objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za zadolžitve 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 12. ure 22. avgusta. Informacije na tel. 040-327122, faks 040-327511, anagrafe@com-monru-pino.regione.fvg.it (občinski urad za popisovanje), občina Repentabor (Col, 37). Več na www.comune.mon-rupino.ts.it. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040-228874, anagrafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.san-dorligo-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Ber-don boste spoznavali poezijo in prozo, se tudi sami preizkusili v pisanju in imeli možnost, da svoje izdelke prijavite na natečaj MOSP-SKK. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI bo od 29. avgusta do 3. septembra mladim ponujal različne dejavnosti: dve gledališki, novinarsko, likovno in fotografsko delavnico ter delavnico kreativnega pisanja. Pod vodstvom mladih mentorjev bodo preizkušali svoje sposobnosti in imeli možnost svoje izdelke tudi pokazati širši javnosti. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). GLEDALIŠKA DELAVNICA za višje-šolce iz bienija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Patrizie Ju-rinčič in Maruške Guštin se boste seznanili z osnovami govorne tehnike in odrskega nastopanja preko iger, improvizacij in pripravljanjem krajšega prizora. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! GLEDALIŠKA DELAVNICA za višje-šolce iz trijenija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Helene Pertot se boste lahko preizkusili na odrskih deskah in spoznali dramsko igro, govorno tehniko in še marsikaj. Info in prijave na mosp-skk@hot-mail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! NOVINARSKA DELAVNICA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon boste osvajali različne novinarske tehnike in pripravljali novo številko mladinske priloge Mladike Rast. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. VEČERJA Z ZABAVO - Si rojen v prejšnjem stoletju... leta '71? Si »štuf« bit doma? Pridruži se nam 24. septembra, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Info in prijave najkasneje do 1. septembra na tel. št.: 338-9943797 (Debora), 335-8185220 (David). KLEKLJARICE SKD Lipa iz Bazovice pripravljajo 9. septembra zanimivo delavnico izdelovanja papirnatih rož, pod vodstvom strokovnjakinje Martine Felicijan. Delavnica je primerna za vse in bo potekala paralelno z letošnjo razstavo kle-kljarskih izdelkov. Vpis in podrobnejše informacije na tel. št. 040228212 ali 040-226287 vsak večer od 19. do 20. ure. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: pole-tje@skladmc.org. Prireditve MUZIKAMNOLOM - koncerti v očarljivem kamnolomu v Repniču (Zgo-nik): danes, 17. avgusta, koncert Dalmatinske klape Maslina iz Šibenika; v soboto, 20. avgusta, koncert ciganske skupine Šukar. Koncerte, ki spadajo v niz Teatri a Teatro, prireja Tržaška Pokrajina v sodelovanju z Glasbeno kulturnim društvom Drugamuzika. Začetek koncertov ob 21. uri. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Kata-lonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do danes, 17. avgusta, od 10. do 12. ure ter od 17. do 20. ure. ŽUPNIJA SV. JERNEJA in Društvo slovenskih izobražencev vabita v soboto, 20. avgusta, ob 20. uri v Zinkov dom na otvoritev razstave ilustra-torskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Helena Janežič, bo ob priliki Jernejevega tedna in študijskih dnevov Draga v Zinkovem domu odprta do nedelje, 4. septembra. Pred odprtjem razstave bo v župni cerkvi ob 19.30 koncert gojencev letošnjega poletnega tečaja ZCPZ. SKUPINA ETNOPLOČ vabi na koncert, ki bo v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. S Mali oglasi GARDEROBNO OMARO v dobrem stanju 248 x 60 x h2,30 belo, s petimi vrati prodam, zaradi selitve. Tel.: 040-327128. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo kot varuška. Tel. št.: 335-6445419. PRODAM staro kmečko omaro primerno za narodne noše; 130 x 52 x h210. Tel.: 040-327128. PRODAM kvalitetno grozdje sorte re-fošk. Tel. št. +39 349-6181288 (Mario) ali +39 349-6181290 (Zvezda). SMO V MESECU KRAŠKE OHCETI -na razpolago imam ročno vezene rute za nošo. Klicati na tel. št. 040299820. Turistične kmetije S Poslovni oglasi GROZDJE SORTE malvazija, rebula, chardonay, rumeni muškat, rizling, sauvignon, merlot in cabernet sauvignon ter vino merlot prodam. Tel. št.33-91-99-7101 TRST, STROGI CENTER, prestižna palača, stanovanje 80 kv.m, peto nadstropje, dvigalo, balkon, odlično stanje, svetlobno, klima, alarmna naprava, plačilo ogrevanja po uporabi. Eur 245.000,00 Eventuelno podzemni box za dva avtomobila. 345/6407888 Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medjevasi št. 7. Tel. 040-208375. DEJAN ima odprto osmico na Kon-tovelu. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040229180. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO V SALEŽU sta odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. Tel. št.: 040-211454. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! Prispevki V spomin na prijatelja Omerota Sed-maka daruje Bruno Košuta z družino 20,00 evrov za SKD Vesna iz Križa.V spomin na Ervinota Sternija darujejo Sonja, Igor in Beti 50,00 evrov za SKD Vesna iz Križa.V spomin na Er-vinota Sternija daruje Ardemia 30,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. V spomin na Ladija Petelina daruje Dora Kante 50,00 evrov za Godbeno društvo S. Mislej (Nabrežina). V spomin na Dragico Mauri darujeta mož Zorko in hčerka Božena 100,00 evrov za sekcijo ANPI-VZPI Boljunec. V spomin na Ervinota Sternija darujeta Luciano in Vanda Gulich 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega Omera Sedma-ka darujeta Anica in Alba 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Ervina Sternija daruje brat Claudio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Ivanko Pavlina darujeta Karlo in Ljuba z družinami 250,00 evrov za Godbeno društvo Nabre-žina. V spomin na Ivanko Pavlina darujeta Ada in Danilo 100,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Ivanke Pavlina daruje družina Boneta 30,00 evrov in družina Dilli 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Laure Ferlu-ga darujeta Majda in Renato Rupel 75,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Alojzija Žagarja daruje Milena Grgič (Padriče 52) 20,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Ervinota Sternija darujeta Livio in Ljuba Sosič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 30,00 evrov za MoPZ »Vesna« iz Križa. 10 Četrtek, 18. avgusta 2011 KULTURA / trst - V bivši konjušnici miramarskega gradu Prerez poldrugega stoletja italijanskega likovnega izražanja Razstavo so pripravili ob 150-letnici združitve Italije - Na ogled do konca meseca V okviru pobud, ki obeležijo sto-petdesetletnico združitve Italije poteka v prostorih konjušnic Miramarskega parka slikarska razstava z naslovom »150 let umetnosti. Od Fattorija do Fontane«. Na ogled je izbor stodvajsetih mojstrovin izbranih italijanskih umetnikov, kjer prihaja do izraza razvoj in likovne struje značilne za umetnost poldrugega stoletja. Pobuda je sad sodelovanja spomeniškega varstva dežele Furlanije Julijske krajine s kulturnim združenjem Galatea. Kurator Roberto Alberton opaža, kako se je umetnost v Italiji sprva razvijala v specifičnih kulturnih središčih, kot so Firence, Rim in Milan ter bila vezana predvsem na posamezne krajevne likovne stvarnosti in šole. Vzporedno z utrditvijo specifične teritorialne identitete je predvsem v dobi avantgarde in z gibanjem futurizma izgubiila zgolj krajevni pomen ter pridobila evropsko oziroma mednarodno razsežnost. Prejšnje stoletje je nedvomno označevala pluralnost izrazov, bistvene smernice pa opažamo predvsem v postopnem razgrajevanju podobe in zasledovanju bistva, oziroma v abstrakciji, ki prekine prikazovanje stvarnega sveta in privede do razcepa med figurativ-nostjo in abstrakcijo. V raznoliki in bogati produkciji vrhunskih italijanskih mojstrov izstopajo predvsem de Chirico, Balla in Mo-randi, ki so se uveljavili na mednarodnem evropskem prizorišču. Metafizika in fu-turizem sta vnesla na področje likovnega snovanja pomembne poglede na ustvarjanje, medtem ko se je Morandi osredotočil predvsem na problem prikaza prostora. Carra zgovorno izpričuje kompleksnost pristopov tega zgodovinskega obdobja, saj je sprva deloval v vrstah fu-turistov, nato pa se je preusmeril v metafiziko ter naposled stopil v ospredje skupaj s Sironijem kot predstavnik italijanskega novecenta. Iz izbora eksponatov in postavitve je razvidna raziskoval-nost posameznih umetnikov, ki so zasledovali inovativnost preko osebnega pristopa do ustvarjanja. Številni umetniki so se navdihovali po avantgardi. Prvine kubizma in informela v svojih slikah zasledujejo tudi: Baj, Cassinari, Corpora, Milani, Morlotti, Tancredi in Turcato. Ključna osebnost umetnosti dvajsetega stoletja v Italiji je Piero Manzoni, ki nadomešča barvo z materično relief-nostjo. Razstavo zaključuje sklop slik Lucia Fontane, ki presega prostor slikarskega polja z vrezom v platno in prestopi tako v realen prostor. Poleg že omenjenih umetnikov si na razstavi lahko ogledamo še slike naslednjih mojstrov: Afro, Besozzi, Birol-li, Boldini, Campigli, Capogrossi, Conti, Carcos, Corpora, Cremona, Crippa, De Nittis, De Pisis, Dova, Fattori, Favretto, Gribaudo, Guidi, Lega, Lilloni, Macca-ri, Maggi, Manicni, Marussig, Meloni, Mengarini, Merz, Morbelli, Nigro, Nono, Pigoni, Ranzoni, Rosai, Savinio, Sbisa, Scanavino, Spazzapan, Terzi, Ve-ronesi in Zandomeneghi. Razstavo si v Miramaru lahko ogledamo še do 28. avgusta vsak dan od 10. do 19. ure, razen ponedeljka. Jasna Merku Kuratorji so za mejnika izbrali Fattorija (njegovo delo na zgornji sliki) in Fontano V Kopru in Izoli Sedmakove Grafike V galeriji koprskega pokrajinskega muzeja in v izolski galeriji Insula je od sinoči na ogled razstava koprskega umetnika Aleša Sedmaka z naslovom Grafike 1986, 2011. V koprskem delu razstave, ki je del projekta Grafika na Obali, je predstavljen avtorjev opus izpred četrt stoletja, izolska predstavitev pa obelodanja povsem svežo serijo grafičnih izvedb.Koprsko razstavo tako postavljajo pred gledalce kot posebnost, ki odkriva segment avtorjevega idejnega umetniškega načina. Izolska predstavitev pa obelodanja najnovejšo serijo grafičnih izvedb, ki odkrivajo umetnikov intenzivni eksperimentalno izpovedni zagon v polju tradicionalnega grafičnega izraza, so zapisali v galeriji Insula. Razstava bo na ogled do 8. septembra. Za Sedmakovo delo, ki v polju grafičnega ekvivalentno razvija vsebinsko naložbo umetnikove generalne ideje, sta značilna pronicljivo opazovanje in intuitivni odziv. Sedmakov avtorski delež pri razvoju tiskane umetnosti na Slovenskem se pričenja pred skoraj tremi desetletji, ko je v trendu slovenskega množičnega odkritja sitotiska pričel eksperimentirati v tej tehniki. V drugi polovici 80. let minulega stoletja je Sedmak zgradi gigantski sito-tiskarski stroj, ki je omogočal tisk dvo-metrskih formatov. Ti monumental-ni serigrafski izvodi iz tistega obdobja so vsekakor unikum znotraj grafične produkcije, hkrati pa odkrivajo izhodiščne umetnikove aspiracije, ki jih je razvijal v celotnem kasnejšem delovnem obdobju. Tu se pričenja prva idejna konceptualna zamisel Aleša Sedmaka, natančneje čoln kot tematsko izhodišče njegovega dela. Neobičajen pa je pri teh delih unikaten izvedbeni postopek, ki izstopa iz ustaljenih normativov grafičnega dela. Druga serija podob so sitotiski srednjega formata, ki odsevajo drugačen idejni odziv avtorja. Ta se v aktualnem umetniškem udejstvovanju odmika v intimo. Njegove podobe se v zadnjem času razvijajo v likovno poetiko osebnega karakterja. Sam grafični način, ki je zelo klasičen, še nadgrajuje izpeljani koncept avtorjevega novejšega slikarstva. Umetnik je tukaj vse bolj usmerjen v umirjeno fa-bulativnost. Vsebina se skozi občutje vodnega, definitivno opredeljuje skozi simbolni kompleks čutno nastanjene figuralike. salzburg - Zanimivo festivalsko dogajanje Zadeva Makropulos in večna mladost Janačkovo opero, vsebinsko povzeto po »komediji« Karla Čapka, sta na oder postavila dirigent Esa-Pekka Salonen in režiser Christoph Marthaler Uprizoritev je tudi vizualno privlačna Večno življenje, večna mladost, to je sen, literarni topos, znanstveni eksperiment in filozofska raziskava, ki spremlja človeka skozi stoletja, od srednjeveških, peklenskih pogodb do današnjih, bedno paliativnih poskusov estetske kirurgije. Čudežna formula je tudi Zadeva Makropulos, ki jo uprizarja »komedija« Karla Čapka in po kateri je Leoš Janaček napisal libreto in ga leta 1926 uglasbil v obliki tridejanske opere. Zgodba uprizarja zadnje poglavje v življenju ženske, ki je stara 337 let in se prijavi na sodišče kot priča v procesu, na katerem bo lahko dosegla formulo tristoletne mladosti, ki bi ji lahko dodatno podaljšala življenje, a kateri se bo nazadnje odpovedala. Eksperiment očeta, alhimista na dvoru cesarja Rudolfa drugega, ji namreč ni podaril sreče, ker ravno minljivost življenja in strah pred smrtjo osmišljujeta človekovo bivanje, njegove vrednote in stremljenja. Janačkova opera se ujema z letošnjim motom salzburškega festivala, saj po Nonovih besedah »prebuja uho, oko in razum človeka«, hkrati je vzbudila veliko zanimanja zaradi same izbire, kot tudi zaradi dvojice uveljavljenih interpre-tov umetniških izrazov sodobnosti in 20. stoletja, ki ni razočarala: dirigent je bil namreč Esa-Pekka Salonen, režiser pa Christoph Marthaler. Odlični dvojici je treba dodati nastop nemške so-pranistke Angele Denoke, ki je k posebni parti-turi pristopila z eklektičnostjo izkušnje na področju opere, jazza in ekspresionističnih govoric. Uglasbitev izhaja namreč iz skladateljevega preučevanja psihološko zaznamovane muzikali-čnosti govorjenega jezika, ki ga petje recitativno posnema v dramsko-pevski izvedbi, podvrženi konfrontaciji z bogato zvočno zasnovo simfoničnega orkestra, ki odločno presega »spremljevalno« vlogo. Dirigent je dal orkestru Dunajskih filharmonikov energični zagon in zvočni lesk izjemno bogate palete orkestrskih barv, z utemeljenim zaupanjem v uravnovešen odnos z vsestransko solidno pevsko zasedbo, ki se je enakovredno izkazala na vokalnem in igralskem po- dročju. Zadeva Makropulos izhaja z vseh vidikov iz dramskih vzorov, zato je režiser ojačil vodilno usmeritev in je dejansko dopolnil operno dogajanje s šaljivimi skeči. Libreta se pri tem ni dotaknil, saj komplementarno dogajanje uokvirja operno prizorišče z nemimi prizori iz zdravilišča, podobe naravnega fizičnega zatona, ki ga pro-tagonistka E.M. ne more doživeti. Dramsko na- ravo opere kot tudi njen hibridni, tragikomični značaj pomenljivo in zelo učinkovito poudari prvi med vrinjenimi prizori, ki se pred začetkom glasbene izvedbe odvija v sobi za kadilce zdravilišča, ko gledalci lahko odtujeno sledijo pogovoru o minljivosti življenja med ženskama različne starosti le s pomočjo nadnapisov. Vzporedno dogajanje je tudi način, s katerim je režiser razgibal bistveno statično dogajanje, ki sloni na pripovedih in izjavah v istem, do natankosti rekonstruiranem okviru avle sodišča v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Libreto nima pretenciozne filozofske narave; s pripovedjo o vseh bivših ljubimcih protagonistke se razvija najprej skoraj felj-tonsko, se ravnodušno dotakne tragedij, ki sploh ne oskrunijo hladnega cinizma tristoletnice, nazadnje doseže preobrat s koncem njenega dolgočasnega, že zdavnaj brezzveznega zopersta-vljanja naravnim zakonom. Peta, izgovorjena in prikazana beseda je režiserju vodilo, tudi ko zahteva od izvajalcev groteskno poudarjeno mimiko in ponavljajoče se geste, ki ironično tolmačijo stilne značilosti besedila. Dernokejeva, ki je poglobila razsežnost glavnega lika v raznih produkcijah, med katerimi tudi v milanski Scali, je uspela prikazati karizmo šarmantno nerealnega bitja brez božanske avre, med resničnostjo ženske in simboličnostjo parabole. Okrog njene vodilne vloge so se vsi ostali pevci in igralci izkazali s poglobljenimi izvedbami v operi koralnega značaja, h kateri je s svojo bogato, skoraj petdesetletno izkušnjo, mojstrsko prispeval tudi va-leški tenorist Ryland Davies v vlogi bivšega ljubimca, priletnega uživača Hauk-Šendorfa. Rossana Paliaga / SVET Četrtek, 18. avgusta 2011 1 1 pariz - Ukrepi v boju zoper dolžniško krizo v območju evra Sarkozy in Merklova za ustanovitev »gospodarske vlade območja evra« Odziv trgov bo znan danes - Včeraj evropske borze po razočaranju nad Nemčijo negativne PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta se na včerajšnjem srečanju v Parizu zavzela za to, da bi se vseh 17 držav z evrom k uravnoteženemu proračunu zavezalo tudi v svojih ustavah. Poleg tega sta pozvala k ustanovitvi "prave gospodarske vlade območja evra". Kot je po srečanju pojasnil Sarkozy, si z Mer-klovo želita "prave gospodarske vlade območja evra", ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav iz območja evra. Po njunem predlogu bi se novo telo, ki bi ga imenovali na dve leti in pol, sestajalo dvakrat na leto, v prvem mandatu pa bi ga vodil Herman Van Rompuy, ki je trenutni predsednik Evropskega sveta. Sicer pa sta prvi mož Francije in prva dama Nemčije spregovorila tudi o skupnih evrskih obveznicah. Sarkozy je menil, da bi uresničitev te ideje močno ogrozila zlasti močnejše članice območja evra. Poleg tega je izrazil prepričanje, da bi bilo mogoče o tem v resnici govoriti šele po koncu procesa integracije.Da skupne evrske obveznice niso rešitev, ki bi prišla v poštev "danes", je zatrdila tudi Merklova. Merklova in Sarkozy sta se v Parizu sestala na pogovorih o negotovosti finančnih trgov in ukrepih v boju zoper dolžniško krizo v območju evra. Kako bodo borze ocenile predloge Merklove in Sarkozyja, bomo videli danes. Včeraj pa vzdušje na borzah ni bilo preveč praznično. Osrednje evropske borze so sicer v nov trgovalni teden stopile z rastjo tečajev delnic, a so po objavi novice, da se je nemško gospodarstvo v drugem četrtletju v primerjavi s prvim trimesečjem okrepilo le za 0,1 odstotka, večinoma zaplule v rdeče območje. Frankfurtski DAX se je znižal za 0,45 odstotka na 5994,90 točke, pariški CAC 40 za 0,25 odstotka na 3230,90 točke, medtem ko je v Londonu indeks FTSE 100 beležil rast - trgovanje je sklenil pri 5357,63 točke, kar je 0,13 odstotka več kot v ponedeljek. Padec so beležili tudi na borzi v Milanu. Indeks FTSE Italia All-Share se je v primerjavi s petkom znižal za 0,80 odstotka na 16.525,09 točke, indeks Crobex pa za 1,13 odstotka na 2013,22 točke. Trendu padcev sledi tudi ameriški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 0,06 odstotka in je pri okoli 11.476 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa se je znižal 0,80 odstotka na okoli 2534 točk. Nemški statistični urad je včeraj sporočil, da je rast nemškega bruto do- Francoski predsednik Nicolas Sarkozy (levo) in nemška kanclerka Angela Merkel (desno) sta se včeraj na srečanju v Parizu zavzela za ustanovitev gospodarske vlade območja evra ansa mačega proizvoda (BDP) med aprilom in koncem junija znašala le 0,1 odstotka, potem ko je v prvih treh mesecih leta nemško gospodarstvo raslo še po 1,3-odsto-tni stopnji. Na letni ravni je bila rast BDP v drugem trimesečju 2,8-odstotna, potem ko je bila v prvem četrtletju petodstotna. Bolj optimistična novica je, da so ZDA julija zabeležile 0,9-odstotno rast industrijske proizvodnje, in sicer predvsem na račun rasti tovarniške proizvodnje. Ta se je zvišala za 0,6 odstotka, skoraj polovico rasti pa je prispevala avtomobilska industrija. Evro se je včeraj na račun omenjenih slabih novic pocenil. Za skupno evropsko valuto je bilo treba pozno popoldne na borzi v Frankfurtu odšteti 1,4404 dolarja, kar je 0,31 odstotka manj kot v ponedeljek, ko je evro stal 1,4449 dolarja. Evropska centralna banka je medtem referenčni tečaj evra postavila pri 1,4360 dolarja (v ponedeljek pri 1,4309 dolarja). Na račun skromne gospodarske rasti v območju evra in zaradi krepkejšega dolarja so šle včeraj navzdol tudi cene nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je v elektronskem trgovanju na newyorški borzi pocenila za 66 centov na 87,22 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za se-vernomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 37 centov na 109,54 dolarja za sod. (STA) ocene - V nasprotju z oceno s S&P Fitch potrdil bonitetno oceno za ZDA pri AAA WASHINGTON - Bonitetna hiša Fitch je včeraj potrdila bonitetno oceno ZDA. Ta ostaja pri AAA, obeti pa so stabilni, ocenjuje Fitch. Pred 10 dnevi je bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+ z možnostjo dodatnega znižanja ter s tem sprožila strme padce na svetovnih borzah. Potrditev bonitetne ocene "odraža dejstvo, da ključni stebri izjemne kreditne sposobnosti ZDA ostajajo nedotaknjeni", v sporočilu za javnost piše Fitch, pri čemer izpostavlja ključno vlogo države v globalnem finančnem sistemu ter prožno, raznoliko in razvito gospodarstvo, ki predstavlja prihodko-vne temelje. Še dodatno sposobnost države za prilagajanje na šoke utrjuje denarna in valutna fleksibilnost, ocenjuje bonitetna hiša. Ob tem Fitch opozarja, da bi ob poslabšanju razmer v prihodnjih mesecih lahko sledilo znižanje bonitetne ocene največjega svetovnega gospodarstva. To bi se lahko zgodilo predvsem, če bi bila bonitetna hiša prisiljena dvigniti oceno bodočega javnega dolga, bodisi zaradi šibkejšega gospodarskega okrevanja ali neuspešnih dogovorov dvostranske kongresne komisije o znižanju proračunskega primanjkljaja. V tem primeru bi sicer najprej najverjetneje sledilo znižanje obetov iz stabilnih na negativne, kar bi odražalo več kot 50-odstotno možnost znižanja bonitetne ocene v roku prihodnjih dveh let. "Manj verjetno bi bilo znižanje ocene za eno stopnjo," piše Fitch. 6. avgusta je S&P kot prva izmed največjih bonitetnih hiš znižala kreditno oceno ZDA. To se je zgodilo prvič po letu 1941, ko je S&P državi podelila trojni A, in je pomenilo prvo znižanje po letu 1917, ko je najvišjo oceno ZDA podelila bonitetna hiša Moo-dy's. Kreditna ocena je mnenje bonitetne hiše o relativnem kreditnem tveganju posamezne vrste obveznosti ali izdajatelja kot celote. Britanski izgredniki bodo V» • V I v« čistili uničena območja LONDON - Obsojeni izgredniki, ki so minuli teden sodelovali v valu nasilja in plenjenja po britanskih mestih, bodo morali za sabo tudi počistiti. V okviru programa za pomoč lokalnim skupnostim bodo morali popraviti škodo, ki so jo utrpela številne soseske, je včeraj napovedal namestnik premiera Nick Clegg. Izgredniki bodo morali pri delu nositi oranžna oblačila, tako da bo jasno videti, kako "popravljajo škodo, obnavljajo in izboljšujejo prizadete soseske." Namestnik premiera in vodja liberalnih demokratov je dejal, da se bodo tisti, ki so sodelovali v štirih nočeh izgredov, morda morali tudi soočiti z žrtvami, da bi tako spoznali človeško ceno svojih dejanj. Napovedal je tudi oblikovanje posebnega odbora, ki bo prisluhnil pričam nasilja, ugotovitve pa objavil v šestih do devetih mesecih. Premier David Cameron je medtem prvič obiskal londonsko četrt Tottenham, kjer so pred desetimi dnevi izbruhnili izgredi. Nasilje se je iz Tottenhama najprej razširilo na druge dele prestolnice, kasneje pa zajelo še nekaj mest po državi, med drugim Manchester, Bristol, Liverpool in Birmingham. Mladi izgredniki so zažigali stavbe in avtomobile, razbijali okna in plenili po trgovinah. Skupno je v najhujših izgredih v Veliki Britaniji v zadnjih desetletjih umrlo pet ljudi. V nasilju je skupno umrlo tudi pet ljudi. Policija je v povezavi z izgredi po vsej državi aretirala že okoli 3000 ljudi. V Nemčiji tri dekleta skupaj storila samomor BERLIN - V nemški zvezni deželi Spodnja Saška so si tri mlada dekleta skupaj vzela življenje. Dekleta, stara 16, 18 in 19 let, so umrla v bližini Cloppenburga na severu Nemčije zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, je danes sporočila policija. Njihova trupla so našli v ponedeljek zvečer v šotoru v gozdu v kraju Holdorf. Dekleta, ki izhajajo iz treh različnih zveznih dežel, Spodnje Saške, Bavarske in Turingije, so se v šotoru ubile s pomočjo plinskega kuhalnika. Ena od deklet, 19-letnica iz Jene, se je pred tem zdravila v psihiatrični bolnišnici, odkoder pa je pobegnila in so jo razglasili za pogrešano. Vse tri so po navedbah policije zapustile poslovilna pisma. Policija je zasegla računalnike in mobilne telefone deklet, da bi ugotovila, kako so se dekleta spoznala in načrtovala samomor. sirija - Že četrti dan Vojska nadaljuje obstreljevanje Latakije Od začetka protestov v Siriji že 1800 žrtev LATAKIJA - Sirsko mesto Latakija je bilo tudi včeraj tarča silovitega topniškega obstreljevanja sirskih varnostnih sil, po besedah prebivalcev pa je bilo v mestu slišati tudi streljanje. Operacija sirskih varnostnih sil v tem obmorskem mestu se nadaljuje že četrti dan. O žrtvah včeraj niso poročali, oblasti pa naj bi prijele več deset ljudi. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu sirske sile še naprej silovito obstreljujejo več območij v Latakiji. Od začetka napadov sirske vojske na Latakijo v soboto je bilo po podatkih prodemokrati-čnih aktivistov ubitih najmanj 34 ljudi. V nedeljo je vojska začela Latakijo obstreljevati tudi z vojnih ladij, vendar pa sirske oblasti to zanikajo. Kot so zatrdili, operacijo izvajajo na poziv prebivalcev, da bi pregnali oborožene skupine. Sirski dnevnik Al Vatan je medtem včeraj poročal, da je Latakija pod nadzorom vojske. V bližnjem mestu Kusajr je včeraj okoli 7000 ljudi na protestnem shodu pozvalo k odstopu sirskega predsednika Ba-šarja al Asada in padcu njegovega režima, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protestni shod je v ponedeljek zvečer potekal tudi v Hom-su, varnostne sile, ki so streljale na množico, pa naj bi pri tem ubile enega protestnika, še deset pa ranile, še poroča AFP. Od začetka protestov proti režimu predsednika al Asada je bilo po podatkih aktivistov v Siriji ubitih okoli 1800 ljudi. (STA) libija - Režim naj bi razpolagal s približno 240 raketami Gadafi uporabil rakete scud Prvič doslej - Uporniki pa med tem stiskajo obroč okoli Tripolija in nadzirajo ključne dostope do prestolnice TRIPOLI - Po navedbah Nata so sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija prvič uporabile raketo kratkega dometa scud, ki pa ni zahtevala žrtev. Izstrelil jo je južno od Sirte, padla pa je kakih pet kilometrov vzhodno od Brege, ki je v rokah upornikov. Zavezništvo je to potezo označilo za "obupano dejanje" režima, ki se sooča z napredovanjem upornikov. Ti medtem stiskajo obroč okoli Tripolija, saj nadzirajo ključne dostope do prestolnice. Libija naj bi imela kakih 240 bali-stičnih raket, njene rakete scud pa naj bi imele domet okoli 300 kilometrov. V Natu navajajo, da pomeni uporaba teh raket, ki jih označujejo za "orožje strahu", "direktno grožnjo nedolžnim ljudem", njihova uporaba v naseljenih ali urbanih območjih pa neodgovorna. Operacija Nata v Libiji še zdaleč ni končana, čeprav je bilo napredovanje libijskih upornikov v zadnjem tednu najpomembnejše v zadnjih mesecih, saj nadzirajo ključne dostope do Tripo-lija. Predstavnik nacionalnega prehodnega sveta Mansur Saif al Nasr je sporočil, da uporniki nadzirajo Zavijo, "ki bo odprla pot do Tripolija", kar bo prebivalcem prestolnice omogočilo, da se upre-jo.Poudaril je, da uporniki vstopajo v odločilno fazo in da bodo kmalu zavzeli ves jug Libije. Izrazil je še upanje, da bodo do konca ramadana, torej do konca avgusta, slavili dokončno zmago. Zavija je pomembno naftno pristaniško mesto, ki je od Tripolija oddaljeno 40 kilometrov. V mestu, ki je naju bi bilo večinoma pod nadzorom upornikov, so tudi včeraj potekali spopadi, v katerih je v ponedeljek umrlo 23 oseb. Uporniki so v ponedeljek sporočili, da so prevzeli nadzor nad mestom Sorman, 60 kilometrov zahodno od Tripolija, ter mestom Garjan, 50 kilometrov južno od prestolnice. Režim je to zanikal in zatrdil, da Gadafijeve sile nadzirajo Za-vijo ter da so že prevzele nadzor v Sormanu in da nadzirajo tudi večino Brege na vzhodu države, kjer so spopadi od ponedeljka zahtevali 15 življenj. Predstavniki nacionalnega prehodnega sveta, med njimi tudi predsednik Mustafa Abdeld-žalil, so medtem zanikali poročanje medijev, da naj bi se od nedelje na tunizijski Džerbi predstavniki upornikov in režima v Tripoliju na tajnih pogovorih pogajali o prihodnosti Libije. Posebni odposlanec ZN za Libijo Abdel Ilah al Hatib, ki je od ponedeljka v Tuniziji, se je po poročanju tunizijske tiskovne agencije TAP včeraj ločeno sestal s predstavniki sprtih strani v Libiji. Al Hatib, ki ni povedal, s kom se je srečal, je ob tem poudaril, da ne gre za uradne pogovore o končanju konflikta v Libiji. V ponedeljek je sicer dejal, da je v Tunis prišel, da bi sodeloval na pogovorih o prihodnosti Libije med stranema, kar pa so Združeni narodi nato zanikali. 1 2 Četrtek, 18. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu V ■>> ■ V ta M k J ■ I ■ U I U 1 I IVI II V VI U I I I ■ V l\ VI V C_l t V V vy ■ ■ vi V IV/ Zavod Ospizio marino, odprtja še ni na obzorju FJK ustanovila omizje z občino in zdravstvenim podjetjem - Kosic: »Zoperstavljanja ni, iščemo skupne rešitve« Odprtje zavoda Ospizio marino v Gradežu, ki ne deluje že več kot eno leto, se je vnovič časovno oddaljilo. V prejšnjih dneh so namreč stečajni upravitelji, ki vodijo postopek, sklenili, da še enkrat podaljšajo termin za vložitev ponudb za prevzem zdravstvenega objekta: ustanove, ki nameravajo odkupiti in ponovno oživiti poslopje v Ulici Amalfi v Gradežu, imajo za vložitev ponudb po novem čas do 30. septembra. Preložitve termina se nikakor ne veselijo predstavniki deželne konzulte prizadetih in odbor za ohranitev zavoda Barel-lai, ki so upali, da bodo stečajni upravitelji postopek pospešili, saj je zaprtje ustanove ob problemu uslužbencev ustvaril velike težave tudi številnim bolnikom, ki so koristili rehabilitacijske programe in druge storitve v gradeškem zavodu. Medtem je vlada Fur-lanije-Julijske krajine tudi napovedala, da namerava ustanoviti tehnično omizje o problemu zavoda Ospizio marino, ki ga bosta ob deželi sestavljali še občina Gradež in goriško zdravstveno podjetje. »Z omizjem se nikakor nameravamo zoperstavljali stečajnim komisarjem; ustanavljamo ga izključno zato, da bi skupaj iskali rešitve in ocenjevali morebitne priložnosti, ki se bodo pojavile. Treba je upoštevati simbolno vrednost gradeškega hospica, pa tudi časovni faktor in funkcionalnost zavoda,« je povedal deželni odbornik za zdravstvo Vla-dimiro Kosic, po katerem se bo omizje prvič sestalo že v prvih dneh septembra. Doslej sta ponudbo za prevzem objekta v Gradežu predstavila le naveza zadrug Friulclean in Universiis iz Vidma ter Prodes&Cielo azzuro iz kraja Fagagna ter družba Istituto Barellai, ki je povezana z domom »Citta di Udine«, ki je v lasti skupine Cdc Holding. Pogajanja in novosti ob bolnikih pozorno spremlja predvsem 56 uslužbencev, ki so po zaključku dopolnilne blagajne v prvih dneh avgusta začeli prejemati odslovilna pisma. V prejšnjih dneh na ministrstvu za delo v Rimu podpisali dogovor, na podlagi katerega bodo delavci iz gradeške ustanove Ospizio marino prejeli dodatek k nadomestilu za brezposelnost. Znesek bodo izračunali na podlagi razlike med nadomestiloma za brezposelnost in mobilnost, sploh pa bodo delavci grade-škega hospica kot prvi v deželi deležni te oblike socialnih blažilcev, ki jo uvaja zadnji finančni zakon. tržič Nadaljuje se ovrednotenje četrti Pancan Tržiška občinska uprava je v prejšnjih dneh sprejela sklep, ki predvideva dodatna obnovitvena dela v mestni četrti Pancan. Uprava je sklenila, da bo ob obnovi štirih stanovanjskih blokov med ulicama Bonavia in Callisto Cosulich, ki spada v program za prekvalifikacijo rajonov (t.i. »contratti di quartiere«), poskrbela tudi za novo javno razsvetljavo v Ulici Genova, kjer namerava obnoviti še cesto in pločnike. Poseg, ki je vreden 50.000 evrov, predvideva tudi odstranitev arhitektonskih pregrad in izboljšanje sistema odtekanja meteornih voda. Za razsvetljavo pa bodo uporabili posebne umetniške drogove tipa »Panzano«. Do 23. avgusta pa bodo potekala obnovitvena dela med ulicama Marconi in Agraria, kjer bodo uvedli uvedli izmenično enosmerno vožnjo. nova gorica - Policija razkrinkala preprodajalca Konoplja namesto cvetlic 38-letni Novogoričan je 50 rastlin kanabisa, visokih od 100 do 120 cm, gojil v cvetličnih loncih in na vrtu Policisti policijske postaje Nova Gorica so v prejšnjih dneh opravili hišno preiskavo stanovanjske hiše pri 38-letnemu Novogoričanu. Pri preiskavi so novogoriški policisti našli in zasegli kar 50 rastlin konoplje, ki jih je omenjeni moški gojil na vrtu in v večjih cvetličnih loncih. Pri preiskavi je bilo v stanovanju najdeno tudi več posod, v katerih so se nahajali vršički že posušene konoplje. V enem izmed prostorov pa so bili najdeni tudi različni pripomočki za gojenje konoplje. Hišno preiskavo so policisti opravili v petek, 12. avgusta, na podlagi sodne odredbe zaradi suma storitve prekrška po 1. odstavku 33. člena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. 38-letnik je doma kot rečeno imel kar 50 rastlin kanabisa, visokih od 100 do 120 centimetrov, ob tem pa še štirinajst steklenih litrskih in dvolitrskih kozarcev, v katerih je bila izsušena konoplja. Novogoriška policija je o najdbi in zasegu mamila obvestila tudi pristojno zkrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in na podlagi usmeritev zkrožnega državnega tožilstva bodo policisti zoper 38-letnega moškega uvedli hitri postopek zaradi kršitev določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Problematiko v zvezi s prepovedano drogo so minule dni obravnavali tudi policisti policijske postaje Tolmin, ki so v času od 12. do 15. avgusta v okviru več dni trajajoče javne prireditve Punk Rock Holiday v Tolminu obravnavali večje število posameznikov, ki so imeli v posesti manjšo količino posušene zelene rastline in rjave snovi, za katero so policisti posumili, da gre za prepovedano drogo konopljo in hašiš. V zvezi z omenjeno zadevo so policisti devetim osebam iz različnih koncev Slovenije, starimi od 20 do 40 Sadika konoplje let, omenjene manjše količine zelene rastline in druge snovi zasegli in dali v nadaljnjo analizo. Če bo rezultat analize potrdil, da je šlo v obravnavanih primerih za prepovedano drogo ko- nopljo in hašiš, bodo tolminski policisti zoper navedene kršitelje uvedli hitri postopek zaradi kršitev določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. ukinitev pokrajin Goriški upravitelji pritiskajo na deželo V teh dneh, morda že danes, se bo goriški župan Ettore Romoli pogovoril s predsednikom dežele Furlanije-Julijske krajine Renzom Tondom. Tema pogovora, je povedal župan, bo ohranitev goriške pokrajine, ki ji zaradi novih varčevalnih ukrepov rimske vlade preti ukinitev. Romoli je sicer v preteklosti večkrat izrazil prepričanje, da so pokrajine odvečne, vendar ne soglaša s tem, da se nekatere zbriše, druge pa ohrani, saj je to krivično in zbuja »apetite« drugih teritorijev. »Menim, da se je mogoče ukinitvi goriške in tržaške pokrajine izogniti. V vladnem odloku, ki je bil objavljen na državnem listu, namreč ne piše, da so dežele s posebnim statutom primorane, da ukinejo pokrajine z manj kot 300.000 prebivalci,« je poudaril Romoli. O potrebi po ohranitvi goriške pokrajine, kot smo že v poročali v nedeljo, je prepričan njen sedanji predsednik Enrico Gherg-hetta. Le-ta je ocenil, da sprejeti varčevalni ukrepi rešili države, saj se ne dotikajo pravih problemov, po njegovem pa bo prenos pokrajinskih pristojnosti na občine privedel do še večjih stroškov. Gherghetta tudi opozarja, da bo z ukinitvijo pokrajine Gorica izgubila številne urade in ustanove, kot so pre-fektura, kvestura, Trgovinska zbornica, podjetje Ater, sodišče, zapor in pokrajinska poveljstva sil javnega reda, kar bi mesto vodilo v propad. Na nevarnost obubožanja Gorice, ki bi po zavodu Banca d'Italia izgubila še serijo drugih uradov in ustanov, opozarja tudi pokrajinski svetnik FLI Stefano Cosma, ki meni, da ohranjanje nekaterih pokrajin na škodo drugih ni pravično. Drugačnega mnenja je predstavnik goriških radikalcev Pietro Pipi. Le-ta pravi, da so pokrajine odvečne, in poziva Gherghetto, naj pred koncem svojega mandata ustvari pogoje za ustanovitev mestnega okrožja Trst-Gorica, ki bi po mnenju radikalcev bolje odgovarjalo potrebam teritorija. Zaskrbljenost nad posledicami varčevalnih ukrepov imajo tudi predstavniki pokrajinskega tajništva sindikata policije SIULP, ki navajajo probleme, ki bi se na področju javnega reda postavili z ukinitvijo prefekture in kvesture. »Če je bila potreba po krčenju enega izmed štirih ravni javne uprave oz. pokrajin tako velika, se sprašujemo, zakaj niso upoštevali tudi možnosti združitve vsaj treh od šestih varnostnih sil, in sicer policijo, karabi-njerje in finančno stražo. Prihranek bi bil ogromen,« pravi sindikat SIULP. pevma - Ščetinarji se ne bojijo več človeka Merjasci pred hišnim pragom Tropi ščetinarjev se podijo po vrtovih in dvoriščih - Domačini si v večernih urah ne upajo več na sprehod V zadnjih tednih so divji prašiči ponovno »zavzeli« časopisne stolpce in zasedli veliko prostora na televizijskih in radijskih poročilih. Še do pred dvema desetletjema so bili ščetinarji pri nas povsem neznani in je vsaka vestička o njih predstavljala nekaj, karje sicer pritegnilo našo pozornost, a nas je zadevalo le postransko. Njihova občasna prisotnost je zdaj dosegla tolikšne razsežnosti, da so v nekaterih krajih postali že stalni prebivalci in nanje naletimo na vsakem koraku, zlasti ob mraku in v nočnih urah. Podnevi pa prespijo v gostem grmičevju in robidah, ki jim na robu vasi dajejo varno in skrito zatočišče. Na Goriškem so zlasti pod udarom Pevma, Oslavje in Podgora, kjer se veliki tropi merjascev brezskrbno potepajo kar po ulicah in vrtovih. Časopisi in javna občila se v svojih prispevkih v glavnem spuščajo na področja, ki zadevajo škodo, ki jo na poljščinah povzročajo nočni obiskovalci. In res je, kdor tega ne vidi, si ne more predstavljati, česa so te živali z dolgimi rilci sposobni. V eni noči trop merjascev povsem opustoši njivo krompirja ali koruze, uniči vinograd in pusti posledice na sadnem drevju, zlasti če so veje nizke. Pri iskanju črvov, deževnikov in gomoljev raznih vrst razrijejo tudi travnike in lepo urejene brajde. V kopici člankov in drugih prispevkov pa pogrešamo poglavja o nevarnosti, ki jo te velike živali predstavljajo za prebivalstvo. Na srečo se do sedaj še ni ničesar hudega pripetilo, vendar kot se stvari razpletajo, ne bo trajalo dolgo, ko bo potrebno poročati tudi o napadih na človeka. Še do nedavnega so se merjasci izogibali srečanja s človekom, zdaj pa ni več tako. Na parkirišču v pevmskem parku, kjer imajo merjasci svoja večerna zborovanja (nekega večera smo jih našteli preko 50), lahko z avtomobilom pridemo prav do njih, jih posvetimo z žarometi, oni pa se sploh ne zmenijo za našo prisotnost. Z ženo imava hišo prav na robu parka in kljub temu, da sva najino posest zavarovala z električnim pastirjem, se merjasci nemoteno potepajo po najini brajdi in celo po dvorišču. Pred leti sva včasih šla zvečer na sprehod do Gorice, zdaj si tega ne upava več. Niti s kolesom ali mopedom. Merjasec v pevmskem parku Vsak odhod-prihod morava opraviti z avtomobilom. Neredko je neprijetno celo opraviti tistih par korakov od parkiranega avtomobila do vrat stanovanja. Spreleti te srh, ko ti nekaj metrov stran zakruli mer- foto b.princic jasec in ti da vedeti, da ima nujna opravila na tvojem vrtu. Do zdaj samo piha in kruli, vprašanje je, kdaj se bo spravil na vsiljivega človeka, ki ga je zmotil pri večerji? Vili Prinčič GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 17. avgusta 2011 1 3 gorica-tržič - Veliki šmaren v goriški pokrajini Gneča na plažah, mrtvilo v mestih V Gradežu številni turisti - Večerni koncert poživil Travnik kanal - Skoki z mosta Zmaga drugo leto zapored odšla v Srbijo Udeleženci ponedeljkovega koncerta na Travniku Veliki šmaren je v goriški pokrajini potekal v znamenju gneče na plažah in mrtvila v mestih in po vaseh. V Gradežu so našteli veliko domačih in tujih turistov, ki so se jim pridružili še številni dnevni gostje, veliko kopalcev pa je bilo tudi v Marini Julii, kjer se je v zadnjih dneh razvnela polemika glede neasfaltiranega parkirišča za plažo. Podjetje ImmobilCora je pred enim tednom zagrozilo, da bo zaprlo dostop do parkirišča, po posredovanju tržiške županje Silvie Altran pa se je zadeva pozitivno razpletla. Občina se bo z lastnikom dogovorila za najem zemljišča, obenem pa bo pripravila načrt za ovrednotenje celega območja. Pred nekaj dnevi je v Marino Julio priplul Zeleni škuner, člani njegove posadke pa so analizirali morsko vodo, ki se je izkazala kot neonesnažena. Letos je bilo morje v Marini Juliji vseskozi čisto, izjemo predstavlja le vikend sredi julija, ko je stopnja onesnaženosti poskočila zaradi močnih padavin, kmalu zatem pa se je situacija normalizirala. Gorica je v ponedeljek zaživela predvsem v večernih urah; takrat so na Travniku priredili koncert mestne godbe na pihala, v Podturnu pa je potekala tradicionalna šagra sv. Roka. bumbaca tržič - Ljudsko štetje H V«VI | V« Tržiska občina išče popisovalce Tudi tržiška občina je objavila razpis za določitev dvajsetih popisovalcev in dveh koordinatorjev za ljudsko štetje v organizaciji zavoda Istat, ki bo potekalo jeseni. Prošnje zbirajo do 20. avgusta, popisovalci pa bodo popisne pole izpolnjevali od oktobra do decembra. Za vsako izpolnjeno polo bodo popisovalci prejeli plačilo, koordinatorja pa bosta imela pravico do mesečne plače 1.700 evrov bruto. Od kandidatov zahtevajo sposobnost uporabe računalnika, ki jo je treba dokazati s potrdilom obiskovanja računalniškega tečaja. Prošnjo je treba odposlati izključno preko naslova elektronske pošte censimento@comune.mon-falcone.go.it, informacije so na voljo na telefonski številki 0481-494524. Tržaški skakalec Pino Auber foton.n. Lepo vreme je na tradicionalne skoke z mosta v Kanalu ob Soči v nedeljo privabilo okrog dva tisoč gledalcev, ki so prišli spodbujati pogumne skakalce in uživati ob njihovih vratolomnih skokih s 17-metr-skega mosta v reko Sočo. Letos se je tekmovanja v treh kategorijah; skokih na noge, skokih na glavo in figurativnih skokih udeležilo dvanajst tekmovalcev. Domači kraj je zastopal Dalibor Tomič, ki je zmagal v skokih na noge, prvo mesto v kategorijah skoki na noge in fi- gradišče - Tudi letos naval za tradicionalni ptičji sejem Žvrgoleči veliki šmaren Poleg ptic najrazličnejših vrst so zanimanje vzbudili psi, zajci, kokoši, koze, poniji in druge domače živali Malček na poniju (levo); otroci in odrasli so zajčke tudi pobožali (desno) bumbaca Ptičji sejem v Gradišču sodi med tradicionalne prireditve ob velikem šmarnu. Tudi letošnja že 46. izvedba je privabila na tisoče obiskovalcev. Ljubitelji, ki so hoteli prisluhniti ptičjemu petju, so se podali v senco mestnega parka že navsezgodaj, prireditve v Gradišču pa so se vrstile cel dan. Ob sami razstavi ptic in tekmovanjih v posnemanju ptičjega petja so organizatorji priredili sejem vrtnarske opreme in starin, razstave zajcev, perutnine, plazilcev, nagačenih živeli, likovni ex tempore in še marsikaj. Posebno pozornost so pritegnili deželna razstava psov, mednarodno tekmovanje »agility« in druga tekmovanja psov tako čiste pasme kot mešan-cev. Med desetinami nagrad, ki so jih podelili na ptičjem sejmu za posamezne sorte v naših krajih najbolj razširjenih ptic kot tudi za papige, druge eksotične primerke in perutnino, je najprestižnejše priznanje, državno nagrado za ščinkavca Memorial Sergio Franzot, prejel Stefano Bensa iz Gorice. gurativni skoki pa je tako kot lansko leto odnesel srbski skakalec Borko Miladinovic. Za mednarodnost udeležbe je poskrbel tudi legendarni 73-letni Pino Auber iz Trsta, dolgoletni udeleženec skokov, ki ima v Kanalu poseben status in ga imajo vsi za svojega. Ostali tekmovalci so prišli z različnih koncev Slovenije, tako kot tudi številni obiskovalci, ki so bili v zelo vročem nedeljskem popoldnevu priče akrobacijam skakalcev. Najboljši med skakalci so prejeli denarne nagrade in pokale oziroma medalje, vsi udeleženci pa priznanja. Pred skoki z mosta so se za »predjed« občinstvu predstavili tudi mladi skakalci. Mladinci stari od deset do sedemnajst let so skakali s petmetrske skakalnice, mlajši od desetih let pa z metrske. Nekateri od njih so se osnov pravilnega in lepega skakanja naučili na dopoldanski delavnici za mlade skakalce, ki sta jo vodila dolgoletna udeleženca skokov v Kanalu Jernej Klinar in Aleš Kar-ničnik. Letošnja tradicionalna prireditev se je sicer začela že v soboto popoldne z zaključnim turnirjem rekreacijske lige odbojke na mivki občine Kanal in večernim koncertom dalmatinske klape Kumpanji s Kor-čule. Da je bilo v nedeljo pestro že dopoldne, so poskrbela starodobna vozila, ki so v rekordnem številu okupirala Kanal. Kar 97 se jih je zbralo iz 16 različnih slovenskih društev in iz zamejstva. V sklopu tradicionalnih skokov so v Kanalu uradno odprli tudi pokrito tržnico, na kateri so bili obiskovalcem v nedeljo na voljo sadje, zelenjava, pecivo, sir, med, zelišča in suha roba. Po zaključku skokov je obiskovalcem pogled v nebo pritegnil akrobatski pilot Benjamin Ličer, ki je zakrožil nad krajem, potem pa se je dogajanje počasi preselilo na igrišče pred osnovno šolo v Kanalu. Tam se je začela zabava z glasbo in plesom, slavnostno razglasitvijo rezultatov skokov v vodo, izborom Miss Soče, nastopom slovensko-ita-lijanskega dueta Gianni Rijavec in Zuleika Morsut in zaključnim ognjemetom. Nace Novak 1 4 Sreda, 17. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR Kajakaški podmladek V Kajakaškem centru Solkan je bilo minuli vikend zelo živahno, saj je tam potekalo mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah za mlade kajakaše med 12-in 18. letom starosti Teen & Junior Solkan Cup 2011. V konkurenci 343 mladih tekmovalcev iz 18 držav in treh kontinentov so se tudi kajaka-ši in kanuisti domačega Kajak kluba Soške elektrarne dobro odrezali in s tem dokazali, da se, zvesti tradiciji, razvijajo v dobre tekmovalce, ki bodo v članski kategoriji posegali po najboljših rezultatih in uvrstitvah. Doma sta ostali dve zlati in ena srebrna medalja. Zlato je osvojila Anja Kancler med kajakašicami, mlajšimi od 16 let. Prvo mesto v kategoriji C-2 (kanu dvosed) sta med tekmovalci, mlajšimi od 16 let, osvojila tudi kanuista Jakob Jeklin in Niko Testen, Jeklin pa je osvojil tudi srebrno medaljo med kanuisti posamezniki, mlajšimi od 14 let. Po besedah Andreja Humarja iz Kajakaškega centra Solkan je bilo tekmovanje zelo dboro obiskano, saj so bile tribune polne, že od petka dalje pa zaradi številčne udeležbe tujih ekip z avtomobili ni bilo mogoče do kajakaškega centra oziroma do Soče ob starem jezu, kjer je urejena kajakaška proga. Humar je izpostavil še, da so v Solkanskem kajakaškem centru in klubu zelo veseli tudi zmage dvojca Taljat/Božič v Pragi, ki sta domačemu klubu po več kot dvajsetih letih prinesla zlato v svetovnem pokalu. (nn) Ocena škode Ocena škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurja s točo 23. julija na prizadetih območjih Vipavske doline in Goriških Brd oziroma občin Vipava, Renče-Vogrsko, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica in Brda bo izdelana predvidoma v septembru, je slovenska vlada določila na včerajšnji dopisni seji. Predhodno oceno škode na kmetijskih pridelkih bodo pripravili zaradi določitve ukrepov tekoče kmetijske proizvodnje. Poskus tatvine V noči s petka na soboto so tatovi vlomili v prostore gostilne »Da Gnocco«, ki deluje na Majnicah v Gorici. Tatovi so vlomili skozi vhodna vrata, ki gledajo na ulico, odšli pa so praznih rok. Primer preučujejo goriški karabinjerji. Angleška delavnica Tržiška občina prireja delavnico angleškega jezika za otroke, ki bo potekala med 29. avgustom in 9. septembrom v občinskem parku v Ulici Valentinis. Dejavnosti bodo potekale med 7.45 in 13.30; vpise zbirajo do zasedbe razpoložljivih mest na naslovu elektronske pošte pariopportunita@comune.monfal-cone.go.it in v občinskem uradu za protokol. Zbor iz Oxforda V baziliki sv. Evfemija v Gradežu bo danes ob 21. uri koncert zbora Sonore Vocal Ensemble iz Oxforda. Praznik narodov V Podturnu bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. avgusta, potekal Praznik narodov, ki ga prireja združenje Mitteleuropa. V soboto ob 21. uri bo nastopil pihalni orkester Furla-nije-Julijske krajine, v nedeljo ob 21.15 pa slovaški jazz glasbenik Peter Lipa. Čoln nasedel Pred gradeškim pristaniščem je v nedeljo nasedel osemmetrski čoln z dvema potnikoma, ki sta klicala na pomoč luško kapetanijo. Na kraj je prišel tudi gasilski patruljni čoln, ravno s pomočjo dveh gasilcev potapljačev pa so čoln izvlekli iz plitvine in ga nato pospremili na varno v pristan. / podturn - Vrhunec šagre sv. Roka Zaključek s podelitvijo priznanja in tombolo V Podturnu se je včeraj zaključila šagra sv. Roka, ki velja za najbolj priljubljeno goriško poletno praznično prireditev na odprtem. Dopoldne je slavnostno mašo daroval župnik Ruggero Dipiazza, med obredom pa so v polni podturnski cerkvi podelil priznanje Opeka na opeki; zaradi človekoljubnih zaslug znotraj krajevne skupnosti jo je prejela 88-letna Bruna Tominz Zanette. Zvečer se je praznik sklenil s plesom, na programu je bila tudi tradicionalna tombola; obiskovalcev se je trlo, tako da je bilo treba za pijačo in hrano kar nekaj časa potrpe- BrunaTominz Zanette bumbaca žljivo čakati v vrsti. Podobne gneče so se prireditelji veselili že v vseh prejšnjih dneh, tako je šagra tudi letos povsem uspela. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 18. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.00 »Kung Fu Panda 2«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »Captain America: Il primo vendicatore« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.30 »Kung Fu Panda 2« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Horror Movie«. Dvorana 5: 17.30 - 19.45 - 21.30 »Co-me ammazzare il capo... e vivere feli-ci«. Razstave V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je na ogled razstava del Enza Valentinuza; v soboto, 27. avgusta, bo ob 19. uri odprtje razstave del Marie Dolores Simone in Marka Faganela v organizaciji kulturnega društva Equi-libri. V GALLERIJI SPAZZAPAN v Ul. C. Battisti 1 v palači Torriani v Gradišču je na ogled razstava risb in skic na morsko tematiko, ki so jih svojim dnevnikom zaupali razni avtorji z naslovom »Taccuini del Mediterra-neo«; do 4. septembra med 10.30 in 12.30 ter med 16. do 20. ure; vstop prost. V GALERIJI PAVILJON Hitovega Business Centra na Delpinovi 7/a v Novi Gorici je na ogled razstava popo-tniških risb in akvarelov Franca Goloba; do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 19. uro, vstop prost. M Koncerti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v nedeljo, 4. septembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Marije in Zenoneja v Marianu bo koncert Izidorja Kokovnika (harmonika). KOMORNI ZBOR IPAVSKA vabi na koncert sakralnih pesmi v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu v soboto, 20. avgusta ob 21. uri. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: v torek, 23. avgusta, ob 20.30 v župnijski kapeli v Štandrežu bosta nastopila kitarista Gabriele Del Forno in Mario Milosa, gojenca glasbene šole Citta di Gorizia iz Gorice, pod taktirko Claudia Liviera in Giorgia Tortore. S Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Ba-ranje in južno Madžarsko Podonavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Na-šice, Valpovo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Villany, Mohacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štandrež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). SPDG obvešča, da napovedanega izleta v Piemont z vzponom na Roccia-melone ne bo. Namesto omenjenega izleta napoveduje v nedeljo, 28. avgusta, izlet v Karnijo, z vzponom na Peralbo in Avanza. Predvidene skupne hoje od šest do sedem ur, prevoz z lastnimi sredstvi; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). SPDG napoveduje 11. septembra udeležbo na vsakoletnem pohodu Bazoviških junakov, 18. septembra pa avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Krnica (Garnitzenklamm) pri Modrinji vasi (Moedrndorf), hoje bo od štiri do šest ur, saj je iz soteske mogoče izstopiti na treh različnih mestih in se vrniti na izhodišče; informacije in prijave do konca avgusta po tel. 0481-882079 (Vlado). ¿i Čestitke JORDAN COLJA iz Doberdoba včeraj 40 jih je slavil. Voščimo ti, da bi z nami še vedno zmeraj se veselil. Vse najboljše in najlepše ti kličemo, prijatelji osnovne šole Doberdob - letnik 1972. Ü3 Obvestila KONCERT »MORRICONE STORY« v izvedbi Movie chamber orchestra iz Benetk bo v parku vrtnic v Gradežu v četrtek, 18. avgusta, ob 21. uri; vstop prost. »CANTA QUARTIERI« (RAJONI PREPEVAJO): »Mina - Celentano« v petek, 19. avgusta, ob 20.30 v parku dvorca Coronini v Gorici; »The Beatles« v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v občinskem bazenu v Gorici; »Bandiera Gialla« v sredo, 31. avgusta, v novem kulturnem in športnem središču v Pevmi; »Cartoons & Movies« v četrtek, 1. septembra, na Trgu Sv. Antona v Gorici. 51 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libero.it. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi zaprti za dopust do 19. avgusta. KRUT obvešča, da se bliža datum odhoda na skupinsko letovanje od 28. avgusta do 4. septembra na Malem Lošinju. Za poravnavo in morebitna pojasnila se člani z Goriškega lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 18. avgusta, med 9.30 in 12. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popis prebivalstva in stanovanj za leto 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 17. avgusta. Za informacije je na razpolago občinski urad za popisovanje Občine Sovodnje ob Soči, Prvomajska ul. 140, 34070 Sovodnje ob Soči (GO). Tel. 0481-882001, faks 0481- 882447, e-pošta: anagrafe@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Več na spletni strani: www.savognadisonzo.com. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta 2011. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ulici Mameli v Gorici bo do 20. avgusta veljal skrajšan urnik: odprta bo med 10. uro in 12.30. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 19. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto do 21. avgusta 2011. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta 2011 zaradi poletnih počitnic. AŠZ DOM sporoča poletni program treningov košarke za nove košarkarje in za otroke, ki so že trenirali v lanski sezoni. Potekali bodo na odprtem igrišču Dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici od 22. avgusta: U12 (letniki 2000, 2001, 2002) od ponedeljka do petka, 17.00 - 18.15; minibasket (letniki 2003, 2004, 2005) ponedeljek, sreda, petek 16.00 - 17.00. Treninge bo vodil državni vaditelj minibasketa Andrej Vremec; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vre-mec), marinandrej@alice.it in po tel. 0481-33288 (David Ambrosi), dom-gorica@tiscali.it. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Trstu delovali do 3. septembra s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. 0 Prireditve TRADICIONALNA SPOMINSKA SLOVESNOST z mašo za padle v prvi svetovni vojni pred kaverno z oltarjem pod vrhom Mrzlega vrha bo v soboto, 20. avgusta, ob 11. uri. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncertom bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvijo (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« v Novi Gorici: goriška izvedba bo potekala od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damirja Feigla. FILMSKI VEČERI »NERO DI DONNA« V MORARU na turistični kmetiji Al Diaul nasproti cerkve: v četrtek, 18. avgusta, ob 21. uri »I diabolici« Hen-rija-Georgesa Clouzota; v četrtek 25. avgusta, ob 21. uri »Vertigine« Otta Premingerja; v četrtek 1. septembra, ob 21. uri »Changeling« Clinta East-wooda; vstop prost. FILMSKI VEČERI V ŠTARANCANU (na nogometnem igrišču v Ul. Ve-nezia) ob 20.45: danes, 17. avgusta, »Il discorso del Re«; v petek, 19. avgusta, »Qualunquemente«; v soboto, 20. avgusta, »Toy Story 3 - La grande fuga«. GRADEŠKA OBČINA prireja v Grade-žu literarna branja med krajšimi ekskurzijami v laguno z naslovom »Li-bri in barca. Parole ed emozioni sull'acqua« (Knjige na ladji. Besede in doživetja na morju): danes, 17. avgusta, bo Riccardo Maranzana vodil literarno srečanje z naslovom »La linea apparente«. Ladja Nuova Cristina bo odplula iz gradeškega pristanišča pri nabrežju San Vito ob 20. uri, vrnitev je predvidena ob 23. uri. Cena vključno z degustacijo je 20 evrov, obvezna je prijava od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro v občinski knjižnici Falco Marin (tel. 0431-82630 ali 0431-898148 in na cultura@comune-grado.it). »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): v četrtek, 18. avgusta, ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču film »La versione di Barney« (ob slabem vremenu bo projekcija dan kasneje); v petek, 26. avgusta, ob 20.30 »Aris in musica« v mestni četrti Aris v Tržiču nastop godbe na pihala mesta Tržič; ob 21. uri narečna komedija »Papaci, caro papaci... « v sodelovanju z dramsko skupino Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča; informacije po tel. 0481-494358/351/353 in na spletni strani www.comune.mon-falcone.go.it. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »26. Soško regato 2011«: v nedeljo, 4. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. V primeru slabega vremena bo start preložen za 1 uro. Prijave od 24. avgusta dalje in na dan prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije na tel. 0481-33029 (ZSŠDI -Kajak klub Šilec) in na kksilec@li-bero.it. Mali oglasi PRODAM po 1,50 evra liter, domače belo in rdeče vino v Štandrežu; tel. 348-5856977. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Angelo Pa-gani iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Maria Baggio vd. Perini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Aldo Per-soglia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. / Sreda, 17. avgusta 2011 1 5 koper - Policija po štirih urah prijela roparja, ki sta dopoldne plenila v Banki Koper v Luciji Oborožen bančni rop in streljanje na policiste Mlada italijanska državljana stopila v banko s strelnim orožjem in macolo - Zapore, specialci in helikopterja KOPER - V poslovalnici Banke Koper v Luciji je včeraj prišlo do oboroženega ropa, storilca sta prestrašenim uslužbencem grozila s strelnim orožjem in macolo, dva sta tudi udarila. Policija pa je le nekaj ur po dogodku uspešno zaključila obsežno akcijo, saj je prijela oba storilca. Roparja sta 22 in 24 let stara italijanska državljana z območja Ber-gama. Prijetje sploh ni bilo enostavno, saj je eden od osumljencev streljal na policiste, enega od njih je lažje ranil. Šef koprskih kriminalistov Dean Jurič je na popoldanski novinarski konferenci razložil, da se je oboroženi bančni rop zgodil ob 9.40. Zamaskirana roparja sta stopila v lucijsko banko, z železno macolo razbila steklo na delovnem pultu, ga preskočila in z orožjem v rokah od uslužbencev izsilila večjo količino denarja. Pri tem sta dva bančna uslužbenca tudi udarila, je poudaril Jurič. Po ropu sta se mladeniča usedla na motor, ki je bil parkiran na drugi strani ceste in za katerega so policisti ugotovili, da je bil ukraden v Italiji. Roparja sta se odpeljala v smeri Gažona nad Koprom, kjer sta naletela na blokado, ki jo je postavila policija. Kakih sto metrov pred blokado je eden od osumljencev streljal na policiste, izstrelil je vsaj štiri naboje. Eden od teh se je odbil od kamnite ograje in po odboju zadel policista v nogo, vendar strel ni terjal težjih poškodb. Mladeniča sta nadaljevala z begom po prvi kolovozni poti, kjer sta motor odvrgla. Pot sta nadaljevala peš, pri tem pa izgubila več naropanega denarja. Zasledovale so ju vse razpoložljive patrulje koprske policijske uprave, pa tudi dva helikopterja in 15 pripadnikov specialne enote policije. Italijana so specialci naposled prijeli ob 13.55 v gozdu pod staro šmarsko cesto. Odvzeli so jima tri kose strelnega orožja in večjo količino denarja. Jurič je navedel, da sta se roparja na koncu mirno predala policistom. Na motornem kolesu so bile sledi krvi, toda roparja nista bila poškodovana. Zaradi poteka preiskave Jurič ni sporočil podrobnejših podatkov, je pa potrdil, da denar, ki so ga našli policisti, ni bil obarvan. Tako gre domnevati, da se varnostni mehanizem, ki ga uporabljajo banke v takih primerih, ni sprožil. Kazensko ovadbo zoper osumljenca morajo zdaj vložiti v 48 urah. Najverjetneje ju bodo ovadili zaradi oboroženega ropa, streljanja na policiste in verjetno tudi za poskus umora, pa še zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. V začetku tega leta je bil v odmevna ropa na Primorskem prav tako vpleten italijanski državljan, Toskanec Patrick Dori, ki mu sodijo zaradi ropov v koprski in no-vogoriški zlatarni. Dopoldne in zgodaj popoldne je policija med iskanjem oboroženih roparjev postavljala prometne zapore in ustavljala vozila (desno kontrola na Šmarski cesti pri odcepu za Staro šmarsko cesto), v akcijo se je vključilo tudi 15 specialcev in dva helikopterja; spodaj odvrženo motorno kolo, ki je bilo ukradeno v Italiji fpa/primožič Kitajskemu državljanu za umor 20 let zapora LJUBLJANA - Ljubljansko okrožno sodišče je kitajskega državljana Wu Zu-xionga spoznalo za krivega umora kitajskega para junija lani na Ižanski cesti v Ljubljani ter mu prisodilo skupno 20 let zapora. Obsojeni v priporu ostaja do pravnomočnosti sodbe. Tožilstvo je Zuxiongu očitalo umor na zahrbten način iz koristoljubja in maščevanja, zahtevalo pa je dosmrtno zaporno kazen. Kitajčeva zagovornica Vanja Šisernik pa je temu ugovarjala in zahtevala, da Zuxionga oprostijo. Zu-xiong je sicer krivdo zanikal, zagovora pa ni podal. Obtožnica je Zuxionga bremenila, da je 18. junija lani zgodaj zjutraj na Ižanski cesti v Ljubljani na grozovit in zahrbten način umoril zakonca, 46-let-nega moškega in 45-letno žensko. Zakonca sta vodila restavracijo na Prulah v Ljubljani, v kateri je delal tudi Zu-xiong, vendar sta ga odpustila, prav tako tudi njegovo ženo.Danjel, Zdrsnilo ji je na pobočju Mangarta BOVEC - V nedeljo nekaj po 17. uri je pri sestopu z Mangarta na pobočju gore zdrsnilo 63-letni planinki. Pri padcu si je državljanka Italije poškodovala glavo. Oskrbeli so jo gorski reševalci GRS Bovec in dežurna ekipa za reševanje v gorah ter jo s helikopterjem prepeljali v bolnišnico na Jesenicah. dalmacija - Nesreča pri Primoštenu Gliser trčil v jadrnico: umrla italijanska zakonca PRIMOŠTEN - Ob otoku Maslino-vik blizu Primoštena sta včeraj dopoldne prišlo do tragične nesreče. V jadrnico, ki je plula pod italijansko zastavo, je z vso silo trčil gliser, ki je plul pod hrvaško zastavo. V nesreči sta življenje izgubila upravitelja in lastnika jadrnice Santa Pazienza, italijanska zakonca iz Padove, 63-letni Francesco Salpietro in 61-letna Marinelda Patella, medtem ko sta hrvaška državljana na gliserju ostala nepoškodovana. Ob trčenju je potnika z jadrnice vrglo v morje. Dve uri in pol ju je iskalo osebje luške kapitanije Šibenik in pomorske policije, naposled pa so potapljači trupli moškega in ženske našli okoli 14. ure. Policisti so povedali, da so bili o nesreči obveščeni okoli 12. ure in da so osebi z gliserja rešili s policijskim čolnom. Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo je sporočilo, da se je nesreča zgodila dve navtični milji južno od Pri-moštena. Obe plovili naj bi bili dolgi 12 metrov. Po trčenju je gliser nasedel na otočku Barilac, od koder so ga odvlekli do pristanišča Kremik, kjer si ga bodo ogledali in- špektorji luške kapitanije in policija. Potnika na gliserju, ki je last podjetja Santa Marina, sta bila znan zagrebški podjetnik To-mislav Horvatinčič in 35-letna spremljevalka. »Na svojo veliko žalost sem bil danes vpleten v hudo nesrečo, ki je terjala smrtne žrtve. Upravljalni sistem čolna je odpovedal, kar je razlog, da plovila nisem uspel kontrolirati, ko je plul proti jadrnici. Ko sem to ugotovil, sem osebe na jadrnici na vse mogoče načine poskušal opozoriti, da čolna nimam pod nadzorom in ne morem preprečiti usodnega trčenja. Zavedam se odgovornosti, preživljam težke trenutke in vas prosim za razumevanje. Prosim, da me razumete, da sem zaradi tragičnega dogodka v šoku in vam bom vse informacije dal, ko bom pripravljen,« je zapisal v sporočilu za javnost. Hrvaški minister za pomorstvo Božidar Kalmeta je že zahteval preiskavo okoliščin in vzroka za nesrečo. Na kraj nesreče so bili sicer napoteni reševalci, luška kapitanija, predstavniki uprave za zaščito in reševanje, gorska reševalna služba, obalna straža in policijski potapljači. veliki šmaren - Tradicionalna slovesnost na Brezjah Polemike zaradi pozivanja k zavrnitvi družinskega zakonika BREZJE - Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je na slovesnem somaševanju ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah nagovoril okrog 4000 vernikov, ki so se zbrali pred baziliko Marije Pomagaj. Stres je poudaril naporno prizadevanje vseh ljudi dobre volje za pravičnost in resnicoljubnost, za medsebojno spoštovanje in poštenje, za spoštovanje dela in pravično plačilo za opravljeno delo, za človekovo dostojanstvo in varstvo človeškega življenja v naši družbi ter državi. "Med pristnimi in preverjenimi krščanskimi vrednotami, za katere se moramo truditi, je vrednota družine na posebnem mestu," je poudaril. Prepričan je, da je sveta družina simbol in ideal družine, ki se je v stoletjih in tisočletjih izkazala za najboljšo osnovo narodnega obstoja in družbenega napredka. "Tudi od nas kristjanov je odvisno, ali bo ta ideal ostal ideal tudi v nedvomno težkih časih za marsikatero družino. Toda ko so časi težki, je toliko bolj potrebno, da imamo ideal in vzor jasno pred očmi. Za to gre in tukaj so naše dolžnosti in odgovornosti neodložljive," je dejal Stres. Vernike pa je na Brezju nagovoril tudi predsednik Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc, ki je zbrane pozval, da se kot kristjani skupaj zavzamejo za vrednote materinstva in očetovstva v naši družbi. "Slovenska oblast je sprejela družinski zakonik, ki omalovažuje materinstvo in očetovstvo in mu ne priznava posebnega pomena za rojstvo in razvoj otrok. Zato je tak družinski zakonik potrebno zavrniti," je poudaril. Primc je pojasnil, da je zadnja možnost, ki je nasprotnikom zakonika še ostala, referendum, za katerega bodo podpise začeli zbirati 1. septembra. "V Sloveniji večina ljudi spoštuje mame in očete ter pravico otrok do mame in očeta, zato bomo zagotovo zbrali potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma," je poudaril. Na nastop Primca se je na socialnem omrežju Twitter že odzvala notranja ministrica v odstopu Katarina Kresal. Primčev govor je označila za izrabo "cerkvenega praznika za širjenje nestrpnosti, čeprav je strpnost tudi krščanska vrednota". Na Twitterju se je na nastop Primca odzval tudi aktivist za pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič, za katerega je Primc na Brezjah transparenten dokaz, da je za prizadevanji proti človekovim pravicam istospolno usmerjenih RKC. (STA) ljubljana - Po nakupu parcele v Semedeli Nadzor nad premoženjskim stanjem Zmaga Jelinčiča LJUBLJANA - Komisija za preprečevanje korupcije bo opravila podroben nadzor nad premoženjskim stanjem poslanca Zmaga Jelinčiča, so sporočili iz komisije. Jelinčičeva soproga je namreč pretekli teden na dražbi za 576.000 evrov kupila parcelo v Semedeli. Komisija se je za nadzor odločila na podlagi informacij, ki so jih pridobili v zadnjem tednu. Zmago Jelinčič, ki je za to izvedel iz medijev, pa je dejal, da mirno spi. Po njegovem mnenju je namen preiskave, da bi ga spravili iz politike, saj je edini, "ki zahteva borbo proti organiziranemu kriminalu in ki je vložil kar nekaj kazenskih ovadb, ki pa obremenjujejo sodni sistem in se jim bodo težko izognili". Kot je dodal, naj bi šlo po nekaterih informacijah "za vezano trgovino" med ministrico za notranje zadeve v odstopu Katarino Kresal in predsednikom komisije Goranom Klemenčičem. Soproga prvaka stranke SNS Monika Zupanc Jelinčič je sodelovala na četrtkovi dražbi nepremičnin, ki jo je pripravila koprska občina. Na dražbi je Jelinčičeva za 576.000 evrov kupila parcelo v Semedeli v izmeri 2211 kvadratnih metrov, katere izklicna cena je bila 552.000 evrov. O razlogih za nakup ni želela dati nobenih izjav. Je pa zato Jelinčič včeraj povedal, da se namerava preseliti v Koper in poudaril, "da bi lahko bili srečni, da je ena parcela prišla v slovenske roke". Pred nakupom se je Jelinčičeva na dražbi namreč potegovala tudi za parcelo v izmeri 845 kvadratnih metrov, prav tako v Semedeli z izklicno ceno 211.000 evrov, ki pa je nazadnje šla v roke Sa-miju Ayariju za skoraj dvakratno ceno. Po Jelinčičevih besedah pa njega ni nihče vprašal, od kod mu denar, čeprav je imelo njegovo podjetje lani samo 3500 evrov zaslužka. Komisija za preprečevanje korupcije namerava v letošnjem letu pregledati premoženjsko stanje še na naključnem vzorcu 50 zavezancev iz izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki so dolgoletni funkcionarji ali uradniki na položaju oziroma jim je funkcija ali služba prenehala v preteklih dveh letih, so sporočili. Na komisiji so poudarili, da je skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije v primeru ugotovljenega nesorazmerno povečanega premoženjskega stanja dokazno breme pojasnjevanja obsega premoženja na zavezancu. Komisija lahko v določenih primerih preveri tudi premoženje družinskih članov zavezanca. (STA) 1 6 Sreda, 17. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Končnica kvalifikacij Lige prvakov Po enakovredni igri tesen poraz Udineseja V Londonu so bili Videmčani v drugem polčasu boljši od slovitega Arsenala Theo Walcott je že v 4. minuti iz neposredne razdalje premagal nemočnega Samirja Handanoviča ansa nogomet Fabregas: vrtoglave številke BARCELONA - Španski reprezentant Cesc Fabregas je podpisal petletno pogodbo z Barcelono in se v ponedeljek z dresom s številko štiri predstavil okrog 35.000 navijačem na stadionu Camp Nou. Za predčasni odhod iz Barcelone bi odškodnina znašala 200 milijonov evrov. Zaigral bo lahko na sredini povratni tekmi španskega superpokala v Barceloni proti madridskemu Realu. »Vem, da so bili mnogi razočarani, ko sem odšel. Tudi sam sem čakal na ta trenutek veliko dni, mesecev in let. Sedaj sem se ponovno vrnil in sem pripravljen, da se soočim z največjim izzivom v karieri. To je zame poseben trenutek,« je med predstavitvijo dejal Fabre-gas, ki je pred podpisom opravil zdravniški pregled in test fizične pripravljenosti. 24-letni Fabregas je po lanski sezoni prvič javno izrazil željo, da bi se vrnil v Barcelono, kjer je začel svojo pot v mladinski šoli. Kot 16-letnik pa se je preselil v London. V dresu Arsenala je dosegel 57 golov v 303 nastopih in osvojil le en naslov ter eno pokalno lovoriko. Za špansko reprezentanco je odigral 58 tekem in igral tako na zadnjem svetovnem (2010) kot evropskem (2008) prvenstvu, ki so ju osvojili Španci. Prestop iz Arsenala je po navedbah vodstva Barcelone stal 29 milijonov evrov, Fa-bregas pa bo iz svoje plače vsako leto odštel Gunnersom še po milijon evrov. «Če bo Barcelona v naslednjih petih letih dvakrat osvojila španski naslov in enkrat ligo prvakov, potem bo Arsenal dobil še dodatnih pet milijonov evrov,» je pojasnil podpredsednik Barcelone Josep Maria Bartomeu. IBRAHIMOVIC - Milanov napadalec Zlatan Ibrahimovic bo moral zaradi zvina gležnja mirovati dva tedna. »Ibra« ne bo igral na prvi prvenstveni tekmi (27. avgusta) proti Cagliariju. ocene - Nihče ni razočaral Handanovičeva obramba kot gol Handanovič: naravnost fantastičen v 89. minuti, ko se je »stegnil« in ubranil stoodstotno Walcottovo priložnost za gol. Njegova obramba velja kot zadetek. Pri golu v 4. minuti je bil povsem nemočen, saj so Udinesejevi branilci pozabili na Walcotta. Ocena: 7,5 Ekstrand: Šved je dokazal, da si zasluži mesto v standardni postavi. V fazi obrambe je bil pozoren, večkrat se je tudi vključil v napad. 6,5 Benatia: maroški srednji branilec je dobro pazil na rojaka Chamakha. Pri Arsenalovem golu ni bil najbolje postavljen. 6,5 Danilo: podobno kot Benatia je bil tudi brazilski branilec slabo postavljen pri zmagovitem golu »topničarjev«. Drugače je Danilo dobro opravil svoje delo. 6 Neuton: novi brazilski nakup ni razočaral Guidolina. 6 Badu: ganski zvezni igralec je na londonskem Emirates Stadiumu pretekel veliko kilometrov. Zgrešil je malo podaj, prekinil pa je številne napade domačinov. 6,5 Isla požrtvovalen, večkrat pa nenatančen. Zgrešil je nekaj enostavnih podaj, v fazi napada pa je bil trn v peti za domačo obrambo. 6,5 Pinzi: Arsenalovega vratarja Szczesnyja je poskusil presenetiti s streli od daleč. Vsakič pa je meril mimo okvirja vrat. 6 Asamoah: boril se je kot lev, v fazi napada je bil v gostujočem kazenskem prostoru večkrat nevaren. V odločilnih trenutkih pa je zatajil. Dvakrat je prepozno podal Di Nataleju. 6,5 Armero: Kolumbijec je sinoči dal vse od sebe. Izmučil je Arsenalovo obrambo. Škoda, da je zgrešil stoodstotno priložnost za gol. 6,5 Di Natale: prečka, ubranjen prosti strel in še nekaj nevarnih akcij. Di Natale je Di Natale. 6,5 Arsenal - Udinese 1:0 (1:0) Strelec: Walcott v 4. min. Arsenal: Szczesny, Sagna, Koscielny, Ver-maelen, Gibbs (0d 46. Djourov, od 56. Jenkin-son), Song, Ramsey, Gervinho, Rosicky (od 72. Frimpongy, Walcott, Chamakh. Udinese: Handanovic, Ekstrand, Benatia, Danilo, Neuton (od 59. Pasquale), Badu, Isla, Pinzi (od 88. Abdi), Asamoah, Armero, Di Natale. LONDON - Arsenal že 15 let nastopa v Ligi prvakov, Udinese pa šele drugič. Na si-nočnji tekmi končnice kvalifikacij v Londonu je bila to najbrž na edina razlika med moštvoma. Udinese je namreč presenetil s pogumno in taktično dovršeno igro, 35 minut drugega polčasa je bil absolutni gospodar tekme, žal pa so se njegovim igralcem pred streli v vrata zatresle noge. In priložnosti za gol je imel Udinese več od slovitega Arsenala, ki pa se po odhodu Fabregasa in brez Narsija in Van Persieja sinoči res ni zdel nepremagljiv. Začetek tekme na znamenitem Emirates Stadiumu je napovedoval »običajno« nemoč italijanskih moštev v evropskem merilu. Novinec v Udinesejem dresu Ekstrand si je že v prvi akciji prislužil rumeni karton, Arsenal pa je v 4. minuti že vodil z 1:0. Gostitelji so ukanili visoko obrambo gostov, Walcott pa je z neposredne razdalje premagal nemočnega Handanovi-ca. Malo zatem bi lahko angleško moštvo podvojilo, a je Gervinho zamudil 100-odstotno priložnost. Preobrat v usmeritvi tekme je dosegel Di Natale, ki je v 11. minuti s prostega strela zadel prečko. To je opogumilo goste: organizirali so se v obrambi in skušali s presingom izkoristiti vsako priložnost za protinapad. V enem izmed teh je Armero pretekel z žogo skoraj celo igrišče, se predstavil pred vratarjem Szczes-nyjem, a je bil izčrpan in je streljal v njega. Žoga se je odbila do Isle, ki pa je iz ugodnega položaja streljal v branilca. Udinesejeve pobude so »prestrašile« igralce Arsenala. Udinese je drugi polčas začel zelo ambiciozno in je bil skoraj do konca boljši. Najboljšo priložnost je imel Di Natale, toda tudi on je iz odličnega položaja streljal v vratarja, Udine-se je poskušal še nekajkrat, v 89. minuti pa je na oder stopil tudi Handanovic s fantastično obrambo nad Walcottom. 0:2 bi bil za goste res prehuda kazen. Prihodnjo sredo bo v Vidmu še zanimivo, čeprav ima Arsenal lepo prednost Ostali izidi: Bate Borisov - Sturm Gradec 1:1 (0:1), Koebenhavn - Viktoria Plzen 1:3 (0:0), Olympique Lyon - Rubin Kazan 3:1 (2:1), Twente Enschede - Benfica Lizbona 2:2 (1:2). v nedeljo Triestina po Pescari proti Novari PESCARA - Triestina je v drugem krogu državnega nogometnega pokala izločila Pescaro, ki jo letos trenira sloviti Zdenek Zeman. Tekma je bila izjemno razgibana. Redni del se je končal z izidom 2:2. Triestina je po zadetkih Princivallija v 29. in Godeasa v 32. minuti drugega polčasa že vodila z 2:0, pred koncem tekme pa je za Pescaro izenačil Insigne, ki je zadel v 37. in 48. minuti. Pescara je v prvem polčasu že v 15. minuti zgrešila enajstmetrovko. V podaljšku je Bariti (Triestina) zadel prečko. Po strelih z bele točke je Trie-stina v naslednji krog napredovala s skupnim izidom 12:11. V nedeljo se bo ob 20.45 pomerila z novopečenim prvoligašem Novaro. UNDER 20 - Polfinalna para nogometnega SP do 20 let sta Francija -Portugalska in Brazilija - Mehika. KOLESARSTVO- Norvežan Ed-vald Boasson Hagen (Sky) je dobil zadnjo etapo na dirki po Beneluksu, s startom in ciljem v Sittard-Geleenu. Norvežan je s tem slavil tudi v skupni razvrstitvi. Na 201,2 km dolgi etapi je edini slovenski predstavnik na dirki, Grega Bole (Lampre), končal na četrtem mestu, na tretji etapi pa je zasedel drugo mesto. MOTOGP - Avstralec Casey Sto-ner (Honda) je osvojil dirko svetovnega motociklističnega prvenstva za VN Češke v Brnu. Drugo mesto je v elitnem razredu motoGP na enajsti dirki sezone osvojil Italijan Andrea Dovi-zioso (Honda), tretje pa njegov rojak Marco Simoncelli (Honda). Stoner se je s šesto letošnjo zmago še utrdil v skupnem vodstvu, zdaj ima 217 točk. NA MIVKI - Naslov evropskih prvakov v odbojki na mivki sta si priigrala Nemca Julius Brink in Jonas Reckermann, v finalu sta ugnala rojaka Jo-nathana Erdmanna in Kaya Matysika z 2:0, ter Italijanki Greta Cicolari in Marta Menegatti po zmagi nad Avstrijka-ma Barbaro Hansel in Saro Monta-gnolli z 2:0. TENIS - Srb Novak Bokovič je zmagovalec teniškega mastersa ATP v Montrealu z nagradnim skladom 2,34 milijona ameriških dolarjev. Najboljši igralec sveta in prvi nosilec je v finalu po treh nizih (6:2, 3:6, 6:4) ter slabih dveh urah in pol ugnal šestega nosilca pokala Rogers, Američana Mardyja Fisha, ter si priigral že deveti naslov to sezono. ŠAH - Špela Kolarič (Kočevje) in Aleksander Beljavski (Tehcenter Ptuj) sta nova državna prvaka Slovenije v šahu. košarka Ratko Varda bo igral za Union Olimpijo LJUBLJANA - Union Olimpija je v svoje vrste zvabila košarkarja Rat-ka Vardo, ki je za zmaje nastopal že v sezoni 2002/03. Pred tem je Varda igral za oba beograjska velikana Crve-no zvezdo in Partizan, nastopal v ligi NBA, pa v madridskem Realu, Be-šiktašu, Žalgirisu, Himkiju in zadnji dve sezoni pri poljskem Proko-mu.Bosanski košarkar, ki je podpisal enoletno pogodbo, bo pod Olimpijin koš prinesel predvsem višino in bogate izkušnje, so zapisali v klubu. V minulih dveh sezonah se je v evroli-gi izkazal s povprečjem 13,3 točke in pet skokov na tekmo. (STA) Koper zamenjal trenerja KOPER - Sobotni visoki poraz proti Hitu Gorici (0:4) je terjal davek na klopi koprskega nogometnega prvoligaša. Vodstvo kluba se je odločilo, da zamenja trenerja članskega moštva Luke Koper Vlada Badžima. Novi trener «kanarčkov» bo znan danes. košarka - Slovenija konec tedna v Španiji Maljkovic: »Dragic zgled, kako se nosi slovenski dres!« KRANJSKA GORA - Slovensko košarkarsko reprezentanco še 14 dni loči od nastopa na evropskem prvenstvu v Litvi. Pred zadnjim delom priprav, ko bodo Slovenci odigrali še tri tekme, reprezentanti ta teden trenirajo v Kranjski Gori.Slovenija je v pripravah doslej odigrala sedem tekem, dobila jih je šest. Ta teden igralce čaka še zahtevno dvojno gostovanje v Španiji, ki bo eden najtežjih preizkusov pred EP, za piko na i pa v zadnji pripravljalni tekmi še Litva. Selektor slovenske reprezentance Božidar Maljkovic je včeraj odprl del treninga tudi za javnost in pojasnil, kako zadovoljen je s pripravljenostjo in zavzetostjo v igri svojih varovancev. »Moti me le izguba žog, kar je za moje pojme prikaz neznanja. To je zelo pomemben podatek v tekmah, ki so tesne. Slovenija je v preteklosti zaradi izgubljenih žog že izgubljala odločilne tekme v končnici, in ne bi rad, da se te stvari ponavljajo. Po drugi strani pa bi rad izpostavil odnos v ekipi. Poglejte samo Dragica; prišel je iz NBA, pa je z nami od prvega dne, ne tako kot nekateri drugi igralci v tujih ekipah. Tako se nosi slovenski dres! Upam samo, da nas ne bodo pestile še kakšne poškodbe,« je po treningu v kranjskogorski dvorani Vitranc dejal Maljkovic. Tudi Matjaž Smodiš je prepričan, da bosta tekmi s Španijo pravo merilo trenutnega stanja v ekipi: »Popravili smo nekaj podrobnosti, postavili zadnje akcije v napadu, dodelali dva obrambna sistema. Verjamem, da bosta tekmi s Španijo pokazali, kje smo, kdo smo.« Izbranci trenerja Maljkovica bodo v soboto zvečer z domačo ekipo igrali v Malagi, v nedeljo pa v Granadi. Po teh tekmah se bo slovenska ekipa vrnila v Ljubljano, kjer bo v sredo, 24. avgusta, ob 20.30 v dvorani Stožice odigrala dvoboj z gostitelji EP, Li-tovci, kar bo obenem zadnja pripravljalna tekma pred prvenstvom. Prvič med top 20 RIM - Italijanska teniška igralka Roberta Vinci (28 let) se je po uvrstitvi v četrtfinale turnirja v Torontu prvič prebila med 20 najboljših igralk na svetu. Na najnovejši lestvici WTA zaseda namreč 19. mesto. Najboljša Italijanka Francesca Schiavone je na 8. mestu, Flavia Pennetta pa je zdaj 25. Rodičeva ne gre na SP KOPER - Koprčanka Snežana Rodič je bila na zadnjih treh velikih tekmovanjih najboljša slovenska atletinja, zaradi posledic pljučnice pa je morala zdaj odpovedati udeležbo na svetovnem prvenstvu v južnokorejskem Daeguju (od 27. avgusta do 4. septembra). Rodičeva, ki nastopa v troskoku, je pojasnila, da se počuti bolje, vendar ne bi mogla normalo teči in opraviti večjega napora. »Že če grem po stopnicah sem zadihana. Moj cilj ni bil, da grem na SP v vlogi turistke. Želim nastopiti s ciljem in ta je bil za Deagu nastop v finalu. Tega sedaj nisem zmožna uresničiti,» je povedala Rodičeva. Nastop na SP je zaradi poškodbe odpovedal tudi Boštjan Buč (3000 m zapreke). / ŠPORT Petek, 19. avgusta 2011 1 17 jadranje - Evropsko mladinsko prvenstvo v olimpijskem razredu 470 Čupina jadralca v zadnji regati do bronaste kolajne Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta uspešno opravila popravni izpit. Potem ko jima je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Medembli-ku spodletelo, sta letošnji prvenstveni cilj dosegla na mladinski celinski preizkušnji. Z evropskega mladinskega prvenstva v Nieuwpoortu v Belgiji se namreč vračata z željeno kolajno bronastega leska, ki bo odslej polnila zavidljivo bero športnih rezultatov 20-letnih jadralcev. Na mednarodnih tekmovanjih sta namreč v zadnjih treh sezonah vedno odnesla kolajno: dvakrat sta bila tretja na evropskih prvenstvih med mladinci - prvič leta 2009 na Bala-tonu in letos v Belgiji, lani pa sta bila bronasta na svetovnem mladinskem prvenstvu v Dohi. Med tremi bronastimi kolajnami pa ima prav letošnja poseben pridih: varovanca trenerja Matjaža Antonaza sta si jo namreč prislužila šele po odličnem nastopu na finalni regati. Pred zadnjo regato za kolajne (medal race) sta namreč zaostajala za tretjo uvrščeno posadko osem točk, z zelo prepričljivim startom, zrelo taktiko in dobrim kontroliranjem nasprotnikov pa sta zaključila zadnjo regato na 2. mestu, kar je bilo dovolj, da sta zaostanek izničila in napredovala do skupnega tretjega mesta. Skratka, letošnjo kolajno sta si morala priboriti s svojimi močmi šele v finalu, medtem ko sta v Dohi po slabem nastopu v zadnji regati kljub temu obdržala tretje mesto, leta 2009 pa nista odjadrala regate za kolajne. Tako je priznal krmar Simon Sivitz Košuta, ki se je zato zelo veselil kolajne, čeprav spet bronastega leska. »Zelo sva vesela, da sva zadnjo regato odjadrala tako dobro, saj nama ponavadi ni šla nikoli dobro od rok. Obenem pa nama je uspelo v zadnji regati nadoknaditi toliko točk zaostanka, tako da sva še toliko bolj zadovoljna s priborjenim 3. mestom.« Trener Matjaž Antonaz, ki je zaradi prenapetosti zadnjo regato spremljal s kopnega, je bil prav tako zelo zadovoljen po osvojeni kolajni: »Veseli me obenem Končni vrstni red 1. Peponnet/Lebrun (Fra) 27 točk (1, (6), 2, 4, 2, 2, 1, 5, 1, 3, 3) 2. Skoczek/Nebout (Fra) 45 (1, 3, 20, 2, 1, 1, 2, 15, 7, 1 6) 3. Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (Ita) 47 (7, 1, 6, 1, 7, 1, 6, 8, (13), 6, 2) 4. Sparks/Gratton (VB) 53 (6, 2, 4, 2, 3, 3, 8, 14, 5. 2, 9), 5. Masilge/Klingenberg (Nem) 57 (6, 12, 1, 6, 6, 9, 3, 4, 4, 4, 7), 7. Pelisson/Rossi (Fra) 64 (5, 2, 8, 3, 8, 10, (20), 7, 2, 17, 1), 8. Dackhommar/Bergstrom (Sve) 74 (4, 4, 3, 1, 2, 4, (dsq), 3, 24, 13, 8), 9. Moysan/Berthier (Fra) 81 (3, 9, 9, 7, 4, 3, 23, 9, 10, 7, 10), 10J in P Autenrieth (Nem) 86 (8, 7, 5, 8, 8, 4, 12, (22), 9, 15, 5). Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti med regato in na zmagovalnem odru s pokalom in kolajnama christophe favreau tudi to, da sta fanta lepo reagirala po slabem nastopu na svetovnem mladinskem prvenstvu v Medembliku in dokazala, da sta iz prave moke.« Želja, da se na prvenstvu izkažeta in da popravita vtis s svetovnega prvenstva v Medembliku, se jima je torej izpolnila. Med italijanskimi posadkami sta bila najboljša: bila sta edina, ki sta se uvrstila v zlato skupino, Ca-purro in Puppo sta bila 17., Falciatelli in Franciolini pa 18., Vignone in Raiman (na mladinskem prvenstvu 9.) pa 22. Zlato sta osvojila Francoza Pepponet in Lebrun, ki sta po zadnji regati ubranila prvo mesto. Odlično formo sta jadralca potrdila že na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer sta bila srebrna. Drugo mesto sta v Belgiji osvojila Francoza Skoczek in Ne-bout, zbrala sta le dve točki manj kot Čupina jadralca; obe posadki sta nastopali med mladinci zadnjo sezono (Lebrun in Nebout sta letnika 1990), medtem ko bosta Simon in Jaš med mladinci tekmovala tudi naslednje leto. Britanca Sparks in Gratton, ki sta pred zadnjo regato zasedala tretjo mesto z 8 točkami prednosti pred Čupino posadko, sta bila na koncu peta, četrta pa sta bila Nemca Masilge in Klingenberg. Svetovna mladinska prvaka, Šveda Dackhommar in Bergström, pa sta bila osma. Slovenca Andraž Božič in Jakob Božič, ki sta za las ostala brez uvrstitve v zlato skupino, pa sta s tremi prvimi mesti osvojila 1. mesto v srebrni skupini. Veronika Sossa Poletni (Kilo)metri ■ V 1 valter ridolfi V poletnih dneh hišna dela in počitek Pomožni trener deželnih mladincev NK Kras Valter Ridolfi, 48 let, bo v ponedeljek 22. avgusta, prvič stopil na igrišče. Kako poleti vzdržujete formo? Po napornem prvenstvu sem si vzel čas za počitek. V pretekli sezoni sem treniral ekipo državnih mladincev, ter se za določen čas posvetil tudi članski ekipi v D ligi. V mesecu juniju sem se kot sodnik udeležil poletnega turnirja Memorial Lac-hi/Lah v Križu. Avgusta pa sem pomagal na turnirju odbojke na mivki v Nabrežini. Direktno pa se s športom ne ukvarjam. To mi onemogočata poškodovani koleni, ki mi večkrat nagajata. Kaj pa delate v poletnih dneh? Posvetim se hišnim delom in vrtnarjenju. Včasih se odpravim na morje v Sesljan ali Nabrežino. V pričakovanju prvega treninga z deželnimi mladinci pa berem revije o nogometu ali brskam po internetu v iskanju kvalitetnih vaj. Veste že kaj o ekipi mladincev? V bistvu bi se moralo prvega treninga, 22. avgusta, udeležiti približno 24 igralcev. Slišal sem, da je večina igralcev zapustila ekipo. Zvesta sta ostala le Peter Ridolfi in Alex Ros-sone, ki je že začel s pripravami s člansko ekipo. Ekipi pa se bi moral pridružiti tudi Stefano Simeoni. Kaj predlagate mladim, ki v poletnih dneh opustijo treninge? Predvsem mladi, ki so imeli hude poškodbe, naj se posvetijo teku v jutranjih urah. Tudi plavanje je zelo priporočljivo. Vsekakor se mladi radi udeležujejo poletnih turnirjev, zato so precej aktivni. Pred začetkom priprav pa bi bilo koristno, da ne pretiravajo s škodljivim prehranjevanjem in prekomernim pitjem. (mip) nogomet - V Štandrežu so začeli priprave na novo sezono Juventina spet za vrh lestvice V petek že prvi poluradni nastop na turnirju v Tržiču - Novi Juventina se vsako leto zbere na pripravah dan po velikem šmarnu. Tako je bilo tudi letos. Potrjeni trener Giovanni Tomizza bo pri belo-rdečih začel svojo četrto sezono (na klopi ekipe štandreškega društva sedi od 26. januarja 2009, ko je zamenjal Danteja Portellija). Za Juventino pa bo letošnja sezona četrta zaporedna v promocijski ligi. Predsednik Marko Kerpan je napovedal, da cilja Juventina tudi v letošnji sezoni zelo visoko. »Zakaj bi skrivali svojih ambicije? Tudi letos bomo skušali igrati pomembno vlogo in se boriti za sam vrh. Zmagati prvenstvo ni lahko, mi pa bomo to poskušali,« je dejal Juventinin predsednik, ki je o ostalih konkurentih še dodal: »Ponziana, Tricesimo in Pro Fagagna bodo naši glavni tekmeci. Tudi kriška Vesna je okrepila moštvo. Tudi oni se bodo borili za mesta pri vrhu lestvice.« Kaj pa Juventina, ali potrebuje še kako okrepitev? »Ne, moštvo smo primerno okrepili, tako da novih igralcev za sedaj ne potrebujemo. Letos smo najeli nekaj več mladih, letnikov 1993 in kondicijski trener in preventiva pred poškodbami - Brez ekipe mladincev škodbami imeli veliko oziroma preveč te- čati denarno kazen. Vsekakor bomo letos Prvi dan priprav Juventine v Štandrežu 1994, ki bodo morali obvezno igrati v začetni enajsterici.« Trenerju Giovanniju Tomizzi bosta letos pomagala novi trener vratarjev Federico Dessabo, za kondicijsko pripravo pa bo skrbel fizioterapevt Alberto Gabbi. bumbaca »Gabbi je diplomiral pred kratkim in v Ro-mansu odprl svoj studio. Prosili smo ga, ali bi nam lahko priskočil na pomoč in je rade volje sprejel nov izziv. S posebnim programom treningov bo skušal preprečiti poškodbe igralcev. V lanski sezoni smo s po- žav,« je še povedal Kerpan. Juventinini igralci namreč individualno že trenirajo okrog deset dni. »Gabbi jim je pripravil osebni program, ki so ga lahko izvajali kjerkoli. Prvi dan priprav naj bi torej posamezniki prišli že v dobri fizični kondiciji.« Juventina bo že v petek nastopila na prvem predprvenstvenem turnirju. V Tržiču bodo na turnirju Brienza igrali proti združeni ekipi Fincantieri-Monfalcone in San Luigi. V sredo, 24. avgusta, pa bodo nastopili še na turnirju v Červinjanu. V nedeljo, 28. avgusta, bo Juventina v prvem krogu državnega amaterskega pokala gostovala pri tržiški ekipi Fincantieri-Mon-falcone. V drugem krogu (31. avgusta) bo Juventina v Štandrežu gostila Pro Cervi-gnano, 4. septembra pa bodo v Štandrežu igrali še proti Pro Romansu. Prvenstvo se bo začelo 11. septembra. Po nekaj sezonah v Štandrežu letos ne bodo imeli ekipe mladincev. »Žal nimamo dovolj mladih igralcev, da bi lahko sestavili mladinsko moštvo. Že v lanski sezoni smo imeli težave. Zaradi tega bomo morali pla- imeli ekipo mlajših cicibanov, dve ekipi cicibanov, začetnike in najmlajše,« je povedala odbornica Maja Peterin. (jng) DANES V SEŽANI - V Sežani bo danes ob 18. uri prijateljska tekma med domačim Taborom (primorska liga) in re-penskim Krasom. Juventina 2011/12 Vratarja: Giulio Furios (letnik 1981), Mattia Baldissin (94). Obramba: Lorenzo Sellan (73), Manuel Morsut (84), Eric lansig (91), Thomas Beltrame (94), Andrea Di Giorgio (94), Mitja Marchi (91), Andrea Stradi. Sredina: Thomas Compagno, Luca Favero (80), Alessio Giannotta (87), Saša Gulič (87), Nicola Trangoni (73), Mario Pantuso (86), Federico Picech (93). Napad: Stefano Secli (81), Matteo Palermo (89), Marco Cuzzolin (94), Matteo Airoldi. Trener: Giovanni Tomizza. Pomožni trener: Alberto Saveri. Kondicijski trener: Alberto Gabbi. Trener vratarjev: Federico Dessabo. Športni vodja: Gino Vinti. 1 8 Sreda, 17. avgusta POTOPIS aljnega 24. februarja 1994 je Slovensko planinsko društvo v Trstu gostilo potopisno predavanje Roberta Iveja o Mongoliji. Roberto Ive je bil svoj čas novinar italijanskega dnevnika, nato pa se je popolnoma »pomongolil«, daljno deželo v Aziji redno obiskoval in seveda napisal nekaj potovalnih priročnikov in z opisi dežele, ki nas spominja na srednjeveške vpade ogromnih krdel konjenikov, na Džingis Kana, na potopise Marca Pola in drugih pogumnih popotnikov in odposlancev, ki so po več let potovali proti vzhodu, da bi spoznali kakšna je prava moč tistega ljudstva in kakšne nevarnosti lahko še grozijo zahodnjaški civilizaciji. Na knjigo je Roberto Ive pripisal naslednje posvetilo: »Al signor Križman, cer-to di incontrarlo un giorno in questi luog-hi.« In tisti »giorno« je bil 8. julij leta 2008, ko sem na utesnjenem berlinskem letališču, ki je spominjal na hladno vojno, čakal da bom iz »Ausgang Nr. 13« stopil na mogočni airbus, na katerem se je bohotil napis »Mongolian airlines«. Dodatno je ob vhodnih vratih pisalo še »Chinggis Kha-an«. Bilo je edino letalo mongolske družbe za dolge polete. To sem spoznal iz raznih brošur, kjer je vedno nastopala ista registracijska številka. Od berlinskih tal smo se ločili točno ob 15.40 in se ulanba-tarskih dodatknili ob 23.06. Bil pa je že nov dan in uro je bilo treba premakniti na 5.06. Dolg polet čez Moskvo, Jekaterinburg, Omsk, Novosibirsk in Irkutsk me je močno spominjal na moj prvi let sploh, ko sem 44 let prej osem ur letel iz Moskve v Habarovsk med potjo na Japonsko. Stava, da bi se letališče imenovalo drugače kot »Džingis Kan«, bi bila brezpredmetna. Bil sem član majhne skupine potnikov, torej litska povezava potnika privede na zaželje-no mesto. Skoraj ni možnosti, da bi na poti vozilo srečalo kako naravno pregrado. Prave ravnine ni skoraj nikjer, ni pa niti globljih strug ali kamnitih pregrad. Še nekaj: priporočljiv je obisk Mongolije v juliju. Sever je v polnem pomladnem sijaju, vse je živo zeleno. Stepa je prekrita s kilometri in kilometri planik! Tu nastopa rumeno cvetje, drugje rdeče, pa še čudovite oranžne lilije in še in še. Izučenemu botaniku bi se zmešalo. In kaj reči o neskončnih površinah, ki so prekrite s pelinom? Zrak je nabit z njegovim grenkim vonjem. In ljudje? Dobra tretjina se jih je priselila v prestolnico v majhnih družinskih karavanah. Privabile so jih neonske luči, reklamni napisi, novi avtomobili, zahodnjaški slog življenja. Živijo v barakah ali kar v jurtah. Jedro glavnega mesta, ki je brez kake stare zgodovine, je zasnovano v real-socialističnem slogu s prostranimi »prospekti« in obveznim trgom, kjer so simboli politične moči, kulture in seveda prostor za vojaške parade. Bral sem, da je tak trg v Ulan Batarju nekajkrat večji od moskovskega rdečega. Bila pa je laž. Vsaj v tem načrtovalci niso pretiravali in razsežnost trga omejili na več kot normalne mere. Prej sem omenil, da je obisk Mongolije najprimernejši julija. Razlog ni samo v kromatičnosti pokrajine. Od 10. do 12. julija Mongoli veličastno praznujejo »Na-daam« ali »praznik«. Samo zaradi tega ljudskega slavja je vredno obiskati deželo. Nadaam je konec koncev športna prireditev in vsebuje tekmovanja v lokostrelstvu, rokoborbi in konjskih dirkah. Konji! Ti so bistvo Mongolije! Zgodovinarji so napisali, da je imel vsak mongolski bojevnik, ki je prodiral proti Evropi na razpolago pet konjev, ki so za- po potrebi premika. Vse je podrejeno paši ogromnih čred živali. Ko se tla iztrosijo, družina podre šotore, jih z vsem imetjem naloži na kamele in se pomakne na bogatejše pašnike. Kje je torej razlog, da se je toliko ljudi približalo glavnemu mestu? V mrazu! kaj stotin kamel in drobnice. Hrana Mongolov ni raznolika. Meso in mleko. Če domače živali pomrejo, nastopi lakota. Ljudje se zatečejo v glavno mesto, da bi preživeli od drobtinic, ki padajo iz mize bogatih. Kot v vseh »tranzicijskih« državah beležijo tu- V Ulan Batarju je turistična organizacija poskrbela, da smo obiskali trgovino, kjer so prodajali res vrhunske izdelke iz »kašmirja«. Po smešnih cenah, kot sem ugotovil s primerjavo podobnih artiklov v naših trgovinah. En obisk take trgovine ni ■ $oirberlin AB 8210 $Qirberlin AB 6199 §!airberlín AB 6537 ■ fcSgSfll BUC2134 Skozi Ausgang 13 se je začela pot proti Mongoliji Q L 11 I Ivi i Frankfurt Zürich Ulan Bator München nrr ií'. Varna Bydgoszcz AO 9 AO 7 A13 AO 3 C46-! A12 D72/ Medtem ko naši vremenoslovci tarnajo zaradi stalnega segrevanja, se v Mongoliji spopadajo z izredno mrzlimi zimami. Vsakdo se lahko preko spleta prepriča kako je tam pozimi. Najnižja temperatura je lahko 43, najvišja 37 stopinj pod ničlo. Ko so vrednosti med 35 in 25 si ljudje nekako snamejo plašče. Zima traja od novembra do di v Mongoliji divji kapitalizem. Brezvestni birokrati so za majhen denar, vendar za toliko večje podkupnine, prodali tujcem dejansko vse, kar je bilo nekaj vrednega. Sem spadajo v prvi vrsti rudniki. Zlato igra veliko vlogo. Pri gostiji se mastijo Američani, Kanadčani, Švicarji, Rusi, Japonci in Korejci. Rusi vsekakor ohranjajo bolj humane Suhe Batar - heroj socialistične revolucije turist in ne popotnik. Za osebni ponos je bilo to majhno ponižanje. Potovati po ogromni Mongoliji z javnimi sredstvi, ki jih razen majhnih izjem ni, pa je z omejenim časom dejansko nemogoče. Na površini skoraj petih Italij, živi okoli 2,7 milijona ljudi. Na jugu puščava Gobi, na zahodu gorovje Altaj, v sredini neskončna blago valovita stepa, na severu nekaj gozdov in rek. Prestolnica Ulan Batar je edino mesto, ki zasluži tak naziv. Ostali kraji, ki jih navajajo zemljevidi so malo več kot skupine zgradb neke javne ali gospodarske koristi. Največkrat delavsko naselje, ki je nastalo ob večjem rudniku ali tovarni. Pravih cest je za vzorec. Edina železniška proga (krak transibirske) iz Irkutska vodi proti Pekingu. Na važnejših relacijah je vsaj izvožena smer, vendar brez vsakih oznak. Iskanje raznih krajev je največkrat prepuščeno smislu orientacije, ki jo imajo domači šoferji. Včasih se popotnik zdrzne, ko terenec zavozi po popolnoma deviški travi v določeno smer in po njej vozi nekaj ur. Na potovalnih vodičih so kraji navadno označeni z zemljepisno širino in dolžino, točno do sekunde. Sate- ... toda ta konjenik iz džingiskanove dobe je bolj prepričljiv gotavljali izredno hitro premikanje. Ker je nekaj bojevnikov tudi padlo, se je število konj na glavo navadno povečevalo. To je med drugim zagotavljalo tudi varno oskrbo z mesom. V mongolski stepi živijo tudi ljudje. Daleč vsaka sebi stoji skupinica jurt. Naselje se začetka aprila, ko se začenja leden oklep taliti. Snega zapade malo. Pri ekstremnih temperaturah umrejo cele črede domačih živali. Številke, ki so nam jih večkrat navajali so bile grozljive. Temu je pomrlo 600 jakov, drugemu 2000 ovac. Spet enemu 150 konj, sosedu pa ne- Več časovnih pasov je hitro prineslo nov dan medčloveške odnose. Obrati, ki so v lasti Rusov (vedno pa se omenja fantomatski »joint venture«), imajo tudi družbene sktukture kot so šola, bolnica, stanovanja, gledališče, športno igrišče itd., ki so ostale iz starejših časov. Ljudje, ki živijo v nekoliko večjih središčih navadno dobro obvladujejo ruski jezik. Nekdanji status »samostojne kolonije« ni pustil grenkobe. Nasprotno! Ljudje se Rusov spominjajo s hvaležnostjo. V nove templje kot so super-marketi, irski (!) pubi in raznovrstne eksotične restavracije, si navadni mongolski smrtniki ne upajo. Taka zbirališča se zvečer napolnijo z uslužbenci diplomatskih misij, s predstavniki gospodarskih podjetij in člani turistično-humanitarnih organizacij. Vsi morajo na nek način napolniti svoj dan. Nekaj salonov za »masaže« je bil jasen pokazatelj, da tam končajo številna mongolska dekleta, ki so pretežno vitka in lepa. Kapitalizem je tudi na ravni navadnih turistov vedno prisoten. V tujini je treba pokupiti čim več. Nekoč je bil »homo erec-tus«, ki je nato postal »homo sapiens«. Danes je to »homo shopping«. bil dovolj, narod je zahteval še konkurenčno. Sam pa sem se odločil drugače in del popoldneva izkoristil za krožno pot z mestnim avtobusom. Vozil je proti jugozahodnemu predmestju. Najprej po asfaltirani cesti, nato po gramoznem cestišču in končno po blatnem in z luknjami posejanim makadamom. Prva postajališča so bila med realsocialističnimi bloki. Tu so na primer izstopale dokaj naličene mlade ženske, pri katerih so bile bluze ali torbice z velikimi napisi velikih blagovnih znamk znaki blagostanja. Nastajajoči mongolski srednji sloj. Naslednja postajališča so se vrstila med hišicami iz vseh mogočih gradbenih materialov. Izstopali so ljudje, ki niso polagali važnosti na oblačila. Od tam naprej sem potoval sam, ker ljudje, ki tam prebivajo v jurtah, le redkokdaj potujejo z avtobusom. Za to si ne upajo trositi sicer nizke zneske. Ključna pa je bila verjetno dokaj zgodnja ura. Tisti, ki so imeli neko »delo« (pobiranja steklenic ali plastične embalaže, iskanje uporabnih stvari in tudi hrane na neurejenih smetiščih, iskanje kovinskih delov med raznovrstnimi odpadki), so tedaj še uresničevali svoje dnevne proračune. Nikjer v mestu pa ni bilo beračev. Pot nazaj je avtobus opravil le z maloštevilnimi potniki in vsi so vstopili v zaključnem delu proge. Ulan Batar je mesto gradbišč, vendar ne gradijo stanovanjskih blokov. Tu raste trgovski center, tam arhitektonsko drzno zasnovana silhueta hotela, ki ga bo odlikovalo več kot klasičnih pet zvezdic. Za koga? Na turizem ni mogoče preveč računati, ker je poletje prekratko, zima pa kruto preostra. Menda veliko vlagajo Kitajci, ki sicer nezaželjeni prodirajo s svojo šaro, nihče pa nima moči, da bi se jim zoper-stavil. Baje si na jugu enostavno prisvajajo ozemlje. Opazil sem tudi odklonilen odnos ljudi do budističnih menihov. Budizem se je v Mongolijo razširil iz Tibeta. Svetišče ali samostan Gandan je v prestolnici obvezna točka tujih obiskovalcev. Nekaj obiska domačih vernikov sicer ima, velja pa, da ima večina ljudi menihe enostavne za parazite, ki ničesar ne delajo. Za svoje molitve, ki jih podajajo na pamet ali z branjem iz »knjig«, ki so sicer enostavni lističi popisani s staro mongolsko pisavo, navidezno podobni kartelam tombole. V vsakem samostanu, kjer je bilo vsaj nekaj menihov, je močno zaudarjalo po pokvarjeni hrani. Med eno molitvijo in drugo so menihi zajemali iz skled riž, kislo mleko in sir. Bog-ve kolikokrat sklede umijejo? Nadaljevanje sledi / RADIO IN TV SPORED Sreda, 17. avgusta 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Jezerska pošast 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Leijonborg, i. L. Holm) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: L'amore a portata di mouse (kom., ZDA, '04, r, D. Barr, i. K. Quinlan, L. Heuring) 16.45 Film: Invisibile per amore (kom., Nem., '05, r. H. Metzger, i. H. vonStetten) 17.50 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.30 Variete: Paperissima sprint 21.20 Film: Im-patto dal cielo (akc., ZDA, '08, r. M. Rohl, i. D.J. Elliott, N. Henstridge) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Linea verde - Meteo verde 9.55 1.45 Aktualno: Appuntamento al cinema 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 3 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 5 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da Da Da 21.20 Variete: Superquark 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Nan.: Non colpevole 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Aktualno: Sottovoce O Italia 1 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I met your mother! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: Standoff 21.10 Film: Da ladro a poliziotto (kom., ZDA, '99, r. L. Mayfield, i. M. Lawrence, L. Wilson) 6.00 Variete: Indietro tutta 6.45 Variete: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American dreams 10.30 Dnevnik, vremenska napoved, Zdravje in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in Rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: The Good Wife 17.05 Nan.: Life Unexpected 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 20.35 Nogomet: Bayern Monaco - Zurigo 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.20 Dnevnik 23.40 Variete: Base Luna 0.20 Aktualno: Rai 150 anni 1.20 Nan.: Una donna alla Casa Bianca 23.10 Film: New York Taxi (akc., Fr./ZDA, '04, r. T. Story, i. Q. Latifah) 1.10 Show: Pokerlmania 2.05 Nan.: Rescue Me 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Dok.: Speciale Cinema in Tv - Cinema d'og-gi 9.30 Film: Orazi e Curiazi (zgod., It., '61, r. F. Baldi, i. A. Ladd, F. Bettoja) 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.15 Dok.: Che sara sara 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dok.: Figu 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World 15.40 Film: Volo 323 - Cronaca di un disastro (dram., ZDA, '01, r. J. Bleckner, i. M. Patinkin, E. Close) 17.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Alice Nevers 21.05 Film: Sapore di mare (kom., It., '83, r. C. Vanzina, i. M. Suma, G. Cala) 23.00 Deželni dnevnik, sledi Tg3 Linea not-te estate in vremenska napoved 23.40 Dok.: Doc 3 0.40 Dok.: Gate C u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.55 Nan.: Miami Vice 9.05 Nan.: Nikita 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Talk show: Benessere -Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 16.15 Nad.: Sen-tieri 16.35 Film: Il signor Quindicipalle (kom., It., '98, r.-i. F. Nuti, i. S. Ferilli) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Il mandolino del capitano Co-relli (dram., Fr./V.B./ZDA, '01, r. J. Madden, i. N. Cage) 23.35 Film: Amore estremo -Tough love (dram., ZDA, '03, r. M. Brest, i. B. Affleck, J. Lopez) 1.50 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.50 Film: Una tartaruga di nome Josef (kom., Šv., '04, r. E. ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Wild Adventure 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Glasb.: Mille voci 12.30 Šport: Super Sea 12.55 Aktualno: Uomini di successo 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Aktualno: Piccola grande Italia 15.30 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Free message - Estate 2011 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Usanze e tradizioni - Estate 2011 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.50 Aktualno: Antiche Ville del FVG 23.02 Nočni dnevnik La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Aktualno: In Onda Estate 8.30 Nan.: Dio vede e provvede 10.25 Aktualno: Le vite de-gli altri naby 19.00 Kviz: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda Estate 21.10 Resničnostni show: Sos Tata 0.10 Dnevnik 0.25 Nan.: N.Y.P.D. Jr Slovenija 1 6.50 22.50 Poletna scena (pon.) 7.20 Odmevi (pon.) 8.00 Ris. nan.: Pika Nogavička 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Ris.: Želejčki 8.55 Ris.: Daj, Domen, daj! 9.05 Tomažev svet 9.15 Otr. odd.: Zlatko Zakladko (pon.) 9.30 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 9.55 Kratki igrani film: Boris 10.10 Potovanje na krilih sanj - plesna predstava Srednje glasb. in baletne šole v Ljubljani 10.40 Nan.: Modro poletje 11.10 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 11.30 Nan.: Šola Einstein 12.00 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Film: Hilarij na Olimp 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 18.25 Risanke 16.05 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.25 Dok. film: Uskoška dediščina Bele krajine 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film: Igrišče 21.30 Kratki igrani film: Made in Slovenia 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 0.15 Trikotnik (pon.) 0.45 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.35 Zabavni infokanal 14.15 Prisluhnimo tišini (pon.) 14.50 31. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin 15.30 Bleščica (pon.) 16.00 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.25 Knjiga mene briga (pon.) 16.45 Mostovi - Hidak 17.15 Eko utrinki 17.50 Dok. odd.: Zelena revolucija Baracka Oba-me (pon.) 18.40 Neisha: Njen trenutek prihaja, posnetek koncerta ('05) 19.50 Žrebanje lota 20.55 Dok. odd.: Obrazi drugačnosti 21.25 Film: Zlomljeni objemi 23.25 Slovenska jazz scena |r Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 6.50 17.50 Kronika 8.00 21.30 Žarišče 8.40 20.00 Aktualno 11.1016.30, 20.30 Na tretjem 13.30 Poročila Tvs113.45 Satirično oko 15.30 Poročila Tvs117.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 22.50 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.30 Biker explorer 16.00 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.30 22.15 »Q« - trendovska oddaja 17.20 Srečanje z... 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Potopisi 20.30 Folkest 21.00 Boben - glasb. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevi-sione magazin Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 8.35 11.30, 16.45 Tv prodajno okno 8.45 18.45 Pravljica 9.00 Mozaik 10.0017.15 Hrana in vino 10.30 Mavrica - OŠ Otlica 12.00 Vedeževanje s Cvetko 13.00 18.15 Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdicami 13.30 Videostrani 17.45 Zelena bratovščina 4/11 19.00 22.30 Glasbena oddaja 20.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Dok. odd.: Primorska znamenja 21.30 Razgledovanja 22.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in Kultura pop Pop TV 11.25 Nan.: MacGyver 12.30 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Tra due fuochi (dram., V.B., '63, r. G. Hamilton, i. R. Mitchum, T. Howard) 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Bar- 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.1514.50 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 9.1010.15, 11.35 Tv prodaja, Reklame 9.25 16.45, 17.10 Nad.: Grenko slovo 10.45 17.50 Nad.: Ko se zaljubim 12.05 15.45 Tereza (dram. nan.) 13.00 24 UR, Novice 13.30 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 13.55 Oprah show (družb. teme) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.40 Film: Črna vdova (ZDA) 22.25 24UR zvečer, Novice 22.50 Razočarane gospodinje (dramska serija) 23.45 Monk (krim. serija) A Kanal A 8.10 Svet 8.45 10.55 Obalna straža (akc. serija) 9.35 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 10.00 Racman Dodgers (ris.) 10.25 Fantastični Spider - Man (ris.) 11.50 16.10 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.40 15.15 Frasier (hum. serija) 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Film: Ritem stepa (Kan./ZDA) 15.40 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.35 Avto - Info, promet 19.05 Film: Storm (ZDA) 20.35 Nogomet: UEFA - Liga prvakov, Bayern - Zürich 23.35 Jaz sem pa Earl (hum. serija) 23.05 Liga prvakov 23.35 Film: Zgodba iz Bronxa (ZDA) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Marko Sancin in Romeo Grebenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenza: pogovori z Branetom Krapežem; 12.15 Glasbene muze; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov - 20. nad.; 18.00 Gustav Mahler; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accad-de oggi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ballando con Ca-sadei; 9.35 Poletni zmenek; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Cervelli in fuga; 11.33 Tutti frut-ti; 12.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 19.00 La via della Plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Album Charts;21.30 Proza; 23.00 Radio Disco; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.10 Sredin poletni pogovor; 17.30 Novice; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sreda, 17. avgusta 2Q11 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla vremenska slika LIZBONA O 18/30 MADRID O 18/36 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ŽENEVA 14/26 O MILAN 0 21/30 ' v' SPLIT >------~ -v» C Nad Sredozemljem se zadržuje stanovitnejši obsežen anticiklon s postopoma toplejšim zrakom. Nad srednjo in južno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda doteka k nam topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.10 Dolžina dneva 14.03 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 9.55 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Pri nekaterih nižinah bo zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 25,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.21 najnižje -39 cm, ob 13.16 najvišje 39 cm, ob 19.38 najnižje -21 cm, ob 0.53 najvišje 14 cm. Jutri: ob 6.39 najnižje -29 cm, ob 13.37 najvišje 33 cm, ob 20.22 najnižje -18 cm, ob 0.36 najvišje 16 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............27 2000 m ..........14 1000 m ..........22 2500 m ..........11 1500 m ..........17 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v gorah do 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona CELOVEC O 14/25 O GRADEC M. SOBOTA . 014/2 TOLMEČ O 15/28 VIDEM O 16/32 O PORDENON 17/31 TRBIŽ O 14/27 o 12/21 KRANJSKA G. O TRŽIČ 16/24 O KRANJ <5 o 15/23 S. GRADEC CELJE 17/25 O 016/26 PTUJ O o "V* LJUBLJANA 16/26 N. MESTO 16/26 ZAGREB 16/29 O O 13/24 KOČEVJE V . O ČRNOMELJ UMAG ¡¿¿S OPATIJA PAZIN O REKA 17/29 ^NAPOVED ZA DANES Po celotni deželi bo jasno. Popoldan bo v nižini vroče in soparno. V hribih je popoldan možna rahla oblačnost, ki naj ne bi prinesla padavin. Ob morju bo pihal lahen morski veter. Precej jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C. CELOVEC O 13/28 O TRŽIČ 16/26 O GRADEC PORTOROŽ O 17/30 O KRANJ O LJUBLJANA 16/28 POSTOJNA O 13/27 r-a., KOČEVJE - O 16/25 S. GRADEC CELJE 18/27 O MARIBOR 016/28, PTUJ O M. SOBOTA O 16/29 J N. MESTO 16/29 O ^ ZAGREB 17/31 O K Nad celotno deželo bo spremenljivo oblačno z večjimi razjasnitvami ob morju, medtem ko bo v hribih povečana oblačnost z možnimi posameznimi plohami in nevihtami. Nevihte so predvsem popoldan možne tudi v nižini in na Krasu. Pihali bodo krajevni vetrovi, zvečer bo ob morju pi-^hala zmerna burja. (NAPOVED ZAJUTRI V četrtek in petek bo sončno in vroče. dopis iz pariza Paris plage več kot razvedrilo PARIZ - Ponovno poletje in ponovno Paris Plage! Le kako bi si predstavljali poletja brez že tradicionalne pariške plaže. Nemogoče! Ta je že del mesta, kot Eiflov stolp ali Louvre. Sicer pa letos vreme ni ravno naklonjeno: ko so postavljali pesek in ležalnike, smo se žalostno spraševali, ali jih bomo sploh uporabljali, saj je bila povprečna julijska temperatura 15°C in ves mesec so nas spremljali oblaki ter dež. Končno je zadnje čase pokukalo sonce in takoj smo si dali duška s številnimi aktivnostmi, ki jih poletje ponuja, saj so večinoma zastonj. Zjutraj smo se odpravili na vadbo tai-chija, sledile so animacije različnih plesov, od orientalskih do karibskih in najbolj vzdržljivi so se popoldne podali na zumbo, ki je v zadnjih časih prava moda; gre za nekakšno mešanico aerobike in afriških plesov. Za okrepčilo skrbijo številne stojnice, ki pa seveda niso zastonj. Zastonj pa je voda! Vsepovsod so postavili fontane pitne vode, saj se že nekaj časa Pariz zavzema, da bi ljudje izbirali vodo iz pipe. Ta je bolj poceni in ravno tako zdrava (če ne še bolj) kot voda v steklenicah. Večinoma nas za slednjo prepričujejo reklame z vitkimi postavami in vabljivimi slikami. Pred leti je nastal škandal V obdobju splošne krize se tudi mnogi Parižani odločijo, da bodo dopust preživeli kar na mestnih plažah zaradi strupenih snovi, ki naj bi jih določene plastenke puščale v vodo. Seveda so jih takoj umaknili iz prodaje, toda leta smo mirno pili in drago plače- vali strupeno vodo. Zaradi plastike, prevoza in reciklaže je voda v steklenicah tudi ekološki problem. Odpreš pipo, voda priteče in sploh si ne predstavljamo, da je ne bi imeli. Ko nas poleti pozivajo, naj ne zalivamo vrtov, večinoma zavihamo nos, ker ne bomo imeli lepih vrtnic. Kljub temu, da našo zemljo pokriva ogromno vode, je pitne relativno malo: večinoma gre za oceane, sladke vode je le za 3%, ki pa je večinoma v obliki ledu in le 1% je uporaben; glede na celotno količino vode je to le 0.01%. Nobeno živo bitje ne more brez vode, toda kljub temu le 20% svetovnega prebivalstva jo ima na razpolago. Prav tako. Tudi v tem primeru ima prednost tako imenovani razviti svet, medtem ko je v tako imenovanem tretjem svetu voda težko dosegljiva dobrina. V ZDA porabi posameznik 700 litrov vode (kopanje, pranje itd.) na dan, v Evropi 200, na Hai-tiju 20 in ponekod je nimajo niti za preživetje. Pomanjkanje vode pa ni edini problem: v revnejših državah večkrat uživajo okuženo vodo. Zaradi pomanjkanja segajo po rekah, jezerih, vodnjakih, kjer mrgoli bakterij in zato umre 8 milijonov ljudi letno oziroma 15 ljudi na minuto. Statistike kažejo, da okužena voda ubije več ljudi kot vojne. Tako torej, pariška plaža ni le razvedrilo, ampak tudi informira ljudi. Kljub temu ji nekateri še vedno nasprotujejo, češ da je vse to predrago. Gotovo vse to stane, toda za mnoge Pa-rižane so to tudi edine počitnice! Nekoč se je Pariz spraznil, od konca julija do konca avgusta je z izjemo turističnih točk zavladal neverjeten mir: vsepovsod so bila parkirna mesta prosta, prometa je bilo malo, tisti ki so ostali v mestu so bili sproščeni. Danes kupna moč pada, cene se višajo in Pariža-ni ostajajo doma. »Paris plage« je namenjena ljudem in tovrstnih iniciativ bi moralo biti še več! Če je varčevanje v tem času krize res nujno, potem pa lahko režemo pri plačah in privilegijih politikov, ki so tudi v Franciji pretirani. Jana Radovič nova knjiga Coco Chanel kot nemška vohunka NEW YORK - Coco Chanel je vohunila za naciste v času okupacije Francije med drugo svetovno vojno, razkriva nova knjiga o sloviti francoski modni oblikovalki izpod peresa Hala Vaugha-na, ki je včeraj prišla na ameriški trg. "V postelji s sovražnikom: tajna vojna Coco Chanel" med drugim govori o tem, kako je postala nemška agentka in o njenih vohunskih misijah. Ameriški novinar Vaughn, ki živi v Franciji, je novo biografijo napisal na podlagi številnih virov iz francoskih, nemških in ameriških arhivov, ki dokazujejo dvojno življenje francoske oblikovalke. Nemška obveščevalna služba Abwehr je Coco "rekrutirala", ko je imela 57 let. Postala je agentka F-7124 s tajnim imenom "Westminster", ki ga je dobila po svojem nekdanjem ljubimcu in prijatelju westminstrskem vojvodi. Coco naj bi vodila "vohunsko mrežo na območju Sredozemlja in v Parizu in je neposredno poročala ministru za propagando Josephu Goebbelsu". Coco je upala, še piše v knjigi, da bodo nacisti v zameno za njeno sodelovanje izpustili iz taborišča njenega nečaka Andrea. V tem času je bila tudi ljubica nemškega častnika in agenta barona Hansa Güntherja von Dincklageja. Coco Chanel je sicer vedno zanikala, da bi sodelovala z nacisti. Umrla je leta 1971, nikoli pa ji niso sodili zaradi domnevnih obtožb o vohunjenju. Novembra bo izšla še ena biografija o Coco Chanel. Knjiga z naslovom "Coco Chanel: Intimno življenje" avtorice Lise Chaney v njej prav tako razkriva temne plati iz življenja modne kreator-ke. Med drugim naj bi Coco Chanel uživala morfij, bila biseksual-na in ljubimkala z nacističnim vohunom. (STA)