Z NASILJEM SE NE OPRAVI NIČESAR XTALJANSKI SOCUAUSTI SO HOTELI UMORITI ZMERNEGA VODITELJA, KI JE IZJAVIL,'DA ZAVRAČAJO RADTKAT.CI V AMERIKI POLITIKO NASILJA. — AMERIK4. BAJE NIMA NOBENE ARMADE. Leghorn, Italija. 19. januarja. — Pričakovati je bilo še tekom dunanjepa dne sklepov glede politike italjanske soeijalistične stranko, tikajoče se nporape nasilja, da se polasti kantrole nad vlado in si« er na tukajšnem kongresu te organizacije. Napovedalo se je vnaprej. <.'a bodo komunisti izstopili iz stranke, če bodo zmagali zmer-i i, ki vo mnenja, da se socijalisti lahko polaste vrhovne sile s parlamentarnimi sredstvi. Včerajšnja seja je glede nasilnosti presegala vse viharne sestan-1 e, katere j*' imel kongres, odkar se je sestal preteklo soboto. Tn-n ill t je dospel do svojega viška, ko je Vincenzo Vacirea, soeijalistič- i . poslanec iz Sicilije ter prejšnji pisatelj in predavatelj v New Yorku, svetoval kontrresu, da naj sledi vodstvu zmernih. -— Vi hočete revolucijo z nožem, — je rekel Vacirea ter se obrnil proti Bombaeei-ju, načelniku ekstremistov, ki je sedel v neki lo- ii ter potonil žepni nož iz svojega žepa. —- Jaz hočem revolucijo z revolverjem, — ;>e odvrnil Bombacci in potegnil pri tem iz svojega žepa revolver, katerega je nastavil na \ acirco. Ta dogodek j«* jmel za posledico velikansko zmešnjavo. Demonstracije so trajale celih 3;> minut .Bombacci se seveda ni hotel po-glužiti revolverja, katerega je potegnil iz žepa. Vacirea je ostal popolnoma miren vspričo tega dogodka. Sedel j" na svoj stol ter mirno kadil cigareto, dočim je čakal, da se kraval poleže. Čuti je bilo spore* po celem gledišču in številni, ki so skušali nastopiti v ulogi posredovalcev in miriteljev, so bili potisnjeni na stran. <"uti je bilo klice rdeče straže" in druge laskave naslove in medtem so skušali častniki "zborovanja napraviti red. Vaeirea, ki. stoji na strani zmernih, je nadaljeval svoj govor, po-t.m ko se je hrup polegel ter rekel: Politika nasilja je proizvedla le izjalovljcnje, bedo in lakoto. To je napačna politika, ki se je izjalovila, kjerkoli so jo preisku-sili. Zgodovina komunističnega nasilja kaže, da je izginilo, kakor-l.-itro so bile izčrpane njegove sile. — Ozrite se na delo ameriške I. W. W. organizacije kot bojevito roko proletarijata. Skozi petnajst aH dvajset let-se je postavljala ta najbolj odločna zagovornica nasilja ter si upala izvrševati čine nasilja s plamenico, smodnikom in dinamitom. Številni člani te organizacije so za svoja dejanja zaprti v ječah za dolgo vrsto let J otem ko so videli izjalovljenja, katerih so bili deležni, so člani te c.rganizacije na svoji konvenciji tekom pretekloga decembra popolnoma zavrnili politiko nasilja, za katero so se preje zavzemali. — Našli so po teh letih najbolj nasilnega odpora proti ameriškemu kapitalističnemu razredu, da se to ne izplača. Prav nič niso napredovali ter zgrešili svoj cilj. Neki komunist je ob tej priliki zakričal: — V Ameriki nimajo ni kake armade. — Ne, — je nadaljeval Vacirca, — nimajo nobene amade kot je naša, sestavljena iz vpokJicanih delavcev. Imajo pa armado 150 t soč vojakov po poklicu, ki je bolj lojalna državi kot pa je armada, obstoječa iz delavcev. Ti vojaki dobivajo dobro plačo in če je treba, se vlada lahko zanese nanjo. Ni je bolj nacionalistične države na svetu kot je Amerika. — Zadostuje omeniti le dejstvo, da je bil Evgen Debs poslan za deset let v ječo, ker je le odprl svoja usta proti vojni in da ne stori predsednik Wilson, kljub svojim idealom, nobenega koraka, da bi ga oprostil. Oinenitev imena Debsa se je sprejelo po celi zbornici z velikanskim navdušenjem. D'ANNUNZIO SE JE HOTEL DVAKRAT USMRTITI PONORELI PESNIK JE BIL VEDNO PREPRIČAN, DA ITALIJA NE BO NASTOPILA PROTI NJEMU Z OROŽJEM. — KO SE JE HOTEL ZASTRUPITI, SE MU JE BAJE PRIKAZALA MATI. — NA REKI JE IMEL FRANCOSKO LJUBICO. SLABA POROČILA IZ DELAVSKEGA SVETA Po mnogoteriii krajih hočejo delavcem skrčiti plačo oziroma uvesti petdnevno delo. KRAU BORIS IN KEMAL PASA RUM. PRINCEZiNJA! PROTI GRKOM Milan, Italija, 19. januarja. — Včeraj opoldne je odpotoval Gabriel D'Annunzio z Reke. V avtomobilu se je podal na Opčine, severno od Trsta. Kam se bo sedaj podal, zaenkrat še ni znano. Neka njegova prijateljica opisuje v rimski ''Epoei*' njegove zadnje dneve na Reki. Pravi, tla mu je bilo najbolj mučno, ker se ni mogel odločiti, kam bi šel. On je bil vedno prepričan, da Italija ne bo nastopila proti njemu z orožjem. Ko se je pa to zgodilo, je čisto obupal ter se je hotel usmrtiti. Samomorilne misli je imel že začasa vojn;?. Tako je naprimer tedaj, ko se je dvignil v aeroplanu nad Dunaj, imel pri sebi dozo hudega strupa. Sam je povedal pisateljici, da bi se bil prav gotovo zastrupil, če bi se mu ne bil v usodepolnem trenutku prikazal duh njegoye matere. Pisateljica dostavlja, da mu je zadnje dni na Reki sladila neka francoska igralka, ki je bila obenem tudi gospodinja njegovega stanovanja. a Jako mu je bila tudi naklonjena slavna pianistka Loiusella Baccara. ' ČRNCI SO HOTELI UNČATI HABSBUBŽANI SE NE SMEJO ČRNCA. j NIKDAR VRNITI — PRAVI --GROF SFORZA. Detroit, Mich., 19. januarja. — { - Policija je v pretekli noči rešila Kodanj, Dansko, 19. januarja. James Crockerja iz rok nekako Italjanski minister za zunanje za- dvestotih črncev, ki so se zbrali deve, grof Sforza, je rekel neke- pred njegovim domom ter zahte- mu časnikarskemu poročevalcu, vali, naj pride ven ter se pusti c!a Avstrija ne more bili nikdar Lneati. < j mpnarhija ter 4a se Ilabsburžani Soglasno z izjavo policije je ne smejo nikdar vrniti na avstrij- Crocker baje izumil neki stroj in ski prestol. si izposodil od svojih črnih bratov Proti temu so tudi odločno Če- rekako deset tisoč dolarjev. ho-Slovaki. Delničarjem" je seveda dal del- ^ 1 i v i i i XI- -1 1 1 * AnatoLski listi poživljajo Kema- niee. Osleparjeni črnci izjavljajo, DESET INDUSTRIJ PEŠA. ralo 272 000 uslužbencev 2adoyo- danes tukaj zanikal njen brat, ^ naj zavzame Bruso? ki leži ne_ da ,je nabral Crocker naj • _ ljjti z dvajset odstotnim zmza-|Prjne karol. kako 55 milj južno-lztoSno.od Ca^#»,000 in da je nameraval v krat- Washington D C 19 jan _ njem place, ee ne bodo privolili vj To niso mc drugegai kot fan- rIgrada in naj požene Grke s tur- kem zapustiti mesto, ker so mu Izmed desetih'i^trij ki To teto, da delajo en dan na teden tast .ene -carske stonje, _ je gkepa ozemlju. (postala tla prevroča. kom preteklega decembra pokaza manj kot dosedaj. Ob isterr času rekel princ smehljaje, — m krali . ^ ,, „ . , . . I i - -i i- -- , - , ' . JI, , ... . . ^ . J : ' J Pristasi Mužtafe Kemala izjav-! Crockcr-ja je spravila policij le v številu uslužbencev v primeri bo zelem i ca skrčila svoje pisarni- Konstantin in ostah smo se temu ..... . , , , . , ^ , * .. . , , , . - . -i-m l.iajoT da je pokrajina med Pan- ^arno ter izvedela, da je bil z mesecem decembrom pretckWa tko osobje za petdeset odstotkov, ze prav iz srca smejali. Ta poro- j . " „ . . __,__. , • . . . . . . F ^ T c , ■«■»■. -i .v.. . . . _ / x dermo m Balkesiriem v uporu ravnokar izdan varant za njegovo leta, je opaziti največje zmaniša- Iz Spokane, Wash, se poroča, cila so v resnici preveč bedasta, ^ , m - .. . ^ • j-tiV- : „ , J • v vt -o e - i • - i - i v? * i i .. ' proti Grkom. Turški naeijonali- aretacijo, ker je prodajal delnice nje, namreč 52 odstotkov, v vol- oa bo Northern Pacific zelezmea (is bi jih bilo treba dementirati. , . v .. ^ J j ~ . i -i . , „ • . j,- , . sti so baje poznali številne grške Drez odobrenja tozadevne državne nem industriji. — soglasno z u- se pred koncem tega meseca uved- Boris je odličen deeko, a njegova . .. T.. x . i^mi*;™ i i ai i m lr pet dni trajajoči delavni teden'poroka z mojo sestro je n^mo- 7.atl.v f.ah A^ntekom proslav-1komisije. ,radom z delavsko statistiko. Tu- za vse svoje uslužbence. Kot vzrok Igoča. 1;'enja: kl f ^agi, izvo-| ATVTFUTT ^lrnvrT 7a«ta dru^e industrije kažejo veliko jevani pred kratkim nad Grki.■ltus»A « Amr.Kll^Kimi ZASTA- zmanjšanje v številu zaposlenih Princ Karol je zanikal paročila, Voditelj turških nacijonalistov je da je princesinja Marija zaročena cdšel na fronto pri Brusi, da za- z bulgurskim vladarjem. vrne napad grških čet. Iz Pittsburcrha prihaja poročilo, j Atcna, Grška, 19. ;'inuarja. —1 Carigrad, Turčija, 19. jannarj'a. da je vodstvo Pennsylvania želez-!Poročila, da je rumunska prince- Mustafa Kemal paša voditelj tur-r-iee sporočil j vsem svojim usluž- sinja Marija r.svočeua z bulgar- ških nacijonalistov, je odpotoval bencem, torej uslužbencem na via- skim kraljem Borisom prav tako iz Angore v Ušak v namenu, da kih, brzojavnim uradnikom, skla- kot preje razširjena poročilat da vodi tam opcracije proti grškim cašenikom, delaveem na progi in je mogroč-e zaročena k srbskim re- silam, r.akladaleem blapa, da se bo mo- prtntom, princem Aleksandrom, je DVA SXNNFEIHX£JA CENA USMK GROZNA DRUŽINSKA ŽALO IGRA. Dnblin, Irska, 39. januarja. — Angleži imajo v Ballykinler okraju posebno kempo, kamor pošiljajo obsojene čiane Sinn-Fein organizacije. Včeraj sta bila v tej kempi vstreljena dva moža. Z jetniki Angleži izvanredno slabo postopajo. NEHVALEŽNI DUN A JČ ANI. Winchester, Va., 19. januarja. Dan«s je usmrtila Mrs. Mary Glen Ilicks tri svoje otroke, nato pa še samo sebe. Svoj grozen čin je najbrže storila v blaznosti. RICOI V AVDIENCI PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU. Dunaj, Avstrija, 19. januarja. Pred par dnevi so udrli vlomilci v urad amerških kvekerjev, ki \rše tukaj z velikih uspehom svoje pomožno delo. Več kot m»ljon kron je padlo tem vitezom v roke. VELIK POŽAR V HALXFAXU. Halifax, N. S., 19. januarja. — V sredicu mesta je uničil danes ogenj prodajalno Morton in Thomson. Ponlopje je pogorelo do tat Škoda znala $150,000. ZDRAVSTVENO STANJE BIV- &E NEMŠKE KAJZERICE. Doom, Holandska, 19. jan. — Dr. Haehner je vieraj izjavil, da je bi via nemška cesarica izvanredno slaba ter da je neprestano napol ▼ nezavesti. I Rim, Italija, 19. januarja. — j Ministrski predsednik Giolitti je sprejel danes v avdienci Rolando ^Hicci-ja, novoimenovanega poslanika za Združene države. Poslanik bo odpotoval iz Napo-lja dne 27. januarja. m SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR s a leto 1921. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (s poštnino vred/ Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo. Cena sa Jugoslavijo ista. Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov; Slovenic Publishing Co., 81 Cortlandt St, New York 4AKHH. ^fmMK__tODIt IHKPIK. TfllWIl •»mm of •usIimm of t*M Corporation an« Ad .......of Abova Offfcil—• M Corttantft Kntt Borough of Manhattan, Naw Yoffc City. N. Y._ **Olaa NaroOa** tthaja «nh dan IikihiB nadalj In pramlkwr._ €m cole lato vol la Hat aa Aawarllw Ca Naw York aa eolo lota (TJM in Canada mM H pol lata KJ» Ca »al »ota SKA* Za Immiiitw« ca ealo lot* •TM Ca *atr» m»___ft J—_m Utt_Hi> •LAI NARODA (Vofco af tha PaoofO> aaif li»l: n-iju tega \prašanja. Francoski žurualisti menijo, da An-J ■_■:!,• a Francijo, ki je slučajno imela istega nasprotni-\'"ii. i je končana, konkurenta ni več, sedaj Anglija po svoji tra i i -t!:i-i ra /a naravno, da je $-ojnn zveza izgubila svoj pomen in dai a *"•]>"Inoma {»rt.».te roke. t Turčijo vsled vrnitve kralja Konstantina na grški prestol. Oglejmo ^i, kako stoji stvar z Rusijo. Razmerje j«* čudovito: blokada traja dalje, «* Londonu sedi bolj-i - viška komisija, ki —■ pogaja za trgovske zveze med Rusijo in Angli-Amerika i/.ilajn bule proti boljševizmu, zraven tega si pa pusti da-!, . ■■! sovjetske vlade trgovinske koncesije v Sibiriji. Italija je že v j t! _ • v - k i 11 zvezah, medtem ko Francija išče med neštevilnimi ruskimi i > ir 1111 ■ ■:. ki se nahajajo v Parizu, vojskovodjo, jim daje denar in bla-- i l "dri k boju proti moskovski diktaturi. Anglija stoji tik pred t«. I pivom trgovske pogodbe, ko Pariz prizna barona Wrangla kot \ i • _-a vladarja Rusije in ko boljševiki naskakujejo varšavsko ob-/i . . Nesoglasje ne more biti očitnejše in daj.? obilo prilike fran-> k»'!nu časopisju, da Angliji očita v tej ali drugi obliki izdajstvo. K;ir se tiče Anirlije, si je treba predočevati, da j»j tradicionalna i ■ i -;" ■ i! > a Rusije, ki ogroža indijski imperij. Ako je po boljševiški i -i. i proti Leninovi vladi. je bilo to samo nadaljev nje njene po- l.ti-He zgodovinske smeri. Ni čuda. ako vidimo Anglijo na tihem so-' ..ti pri osamosvojitvi malih baltiških državic.: Litve, koje arma-: . J- ;iiigb-ške generale in 400 angleških tankov. Estonije in Lati->> v. i ;':-.'« da je Rusija zdaj na severu odrezana od pomM-skega obrež-. A: _dija pa ima tan dobre trgovske postojanke. Mes'o ti t lansko se »n dalo polj ki. k^r bi pozneje utegnil ruski imperializem prisvojiti : • s'"-.- ali ker bi ciikrat Poljska znala biti v tesnih gospodarskih zvezah z novo Rusijo. i "ari«»rad je Anglija hitela zasedati sama. da tudi 'likaj za vedno ;\:p» p"!i:t»rskt» pot mrkemu plemenu, Egejsko ob rež j » se je izročilo <.i>.;i k- r l-i Rusija lahko obnovila svoje stare zveze z Bolga.ijo. — < »b Kavkazu j« hiteli zasesti petrolejske vrelce in podpirat i osamosvo-iitev kavka škili držav, da tudi tukaj zapre Rusiji izhod na svet preko I : / ij«*. K' se ji je posrečilo bivši ruski teritori j zabarikadirati, vidi s. m i brezmejno nekultivirano rusko zemljo, katera se k; kor nalašč j oiiuja njeni eksploataci ji. treba samo hiteti, da Anglije v t .'in ne pre-liiti N« ni<"-ija. Xakaj Angleži in Nemci so izvrstni poznavalci ruske dust m. .lasi morebiti motijo, menijo enako kakor mnogi Rusi sami. tla si Rusija nikoli ne opomore brez tujezcinske pomoči ii» varuštva. To je bil en vzrok spravljivega obnašanja Anglije napram Rusiji. katerega je Oičerin duhovito ironiziral v svojih not: h na londonsko vlado. Moskovska vlada pa je pokazala veliko moč svoje a. made iti svoje idejne propagande. Baltiške države je pritegnila v prijateljski krog, tazne nacionalne armade je pomedla iz svojega teritorija, preko kavkaških držav pa s'e njena politična moč in njena idejna propaganda razširja med azijski svet. Boljševiki so pričeli pri-Hgovati celemu muslimanskemu plemenu o svobodi in enakopravnosti. Muslim v Indiji je v nevarnosti, da ga ogreje ta evangelij, da se dvigne in otrese angleškega gospodstva. 1 Tudi to je vzrok, zakaj je angleška vlada začela iskali stikov z Rusijo in je pripravljena, obnoviti trgovinske zveze s sovjeti, da ustavijo svoje propagandno delo. (V presojamo položaj Francije, bomo našli, da veljajo za njene razmere do Rusije popolnoma drugi vidiki. Glavna njena naloga je, da se zavaruje proti Nemčiji, proti kateri ima strašno orožje v ver-saillskem miru. Nemčija na drugi strani pa ne kaže. da bi bila popolnoma strta in se pripravlja na novo vojsko, ki naj bo revanša za ponižanje 1918. Ker je njen najvišji cilj, da ima hrbet napram Nemčiji zavarovan. Trutli Franjjija, da bi jo izolirala. Odtod projekti v zvezi Ba-\arska Avstrija — Ogrska, drugič projekt o donavski federaciji i a ji nemškega "reicha". na vzhodni strani pa jo hoče obkoliti z iio. fi > P«>Ijsko. katero brarfi z vsemi sredstvi. Ker pa je sovjetska ■\lada polna nemških airvntov in ker vlada gotovo tih sporazum med r" ško vlado in sovjetsko republiko, ve Francija, da je obtoj Polj-' • «- med NVw«;ijn in rdeč" armado neobhodno potreben za nbr":ri v:r francoske intraN^entnosti napram Rasiji. ki bi se. Rsma najprej otresla diktature, ako bi ji dali mir. je dejstvo, da je nl*ka carska blagajna bila težka dolfniea francoskega zaklada. — Nadalje «o francoske banke imele velikanske množine kapitala v rn-fckih podjetjih, železnicah, premogovnikih itd. Francoski podjetniki nami so imeli r avojih rokah veliko fiHjalk. Ve« ta denar, ki po se-! dsn jem knrra znaša t« milijard, je izgubljen. Prvič je sovjetska republika kraikomalo anulirala carske dolgove, banke in pod jet ja i pa je podrzaviia. Francoska je stavila kot pogoj za vzpostavitev tr- govinskih4 zvez z Rusijo v septembru 1920, da s? prizuajo stari dc/-govi, o čemer pa nočejo seveda sovjeti ničesar slišati. Anglija in Francija imata torej pm'sem različne vidike glede na Rusijo in ni čuda. da se ne moreta sporazumeti in se tudi ne bosta. Mrzli Afbion ne razume strahu in skrbi Francije, on je zavarovan po morskih valovih in hoče kupčeva ti, ta pa si ne more tolmačiti lahko-mialjenosti svojega zaveznika, s katerim sta ramo ob rami bojevali zmagoslavni boj "za svetovni mir, za pravico in svobodo". -L Slovenske novice. Milwaukee, Wis. j 131etna Frančiška Hren, hčerka Franka in Helene Hren iz 4S3 j Virginia St.. je rešila neko ugan-1 ko*, ki je bila priobčena v Mashart Magazinu in za katero je bila razpisana nagrada. IJeklica je bila toliko srečna, da je bila izžrebana ter je dobila kot nagrado Fordov avtomobil v vrednosti $500—600. Poročno dovoljenje so dobili: Ignacij Markovie, 4012 Clvbourn i St.. in Roza Čuvaj, 1652 — 21 st 'st.: Mihael Brisovae. 3026 Canal .St., in Ljuba Clojič. 174 — 41. St.; '•lames Vranic, Wauwatosa. in Katie Fabjančič, Wast Allis; An-,ton Pungerčar. 432 — 54. Ave., in ; R< ziilija Miklič, — o4. Ave. j štorklja je vasovala pri družini Mat. Fdovič na 53. Ave., kjer je' pustila za spomin čvrsto hčerko. » Frank Koren, ki je bil nedavno , kaznovan z globo $25 za nept>-, stavno prodajanje nealkoholnega piva. je dobil kazen znižano na >10. Znižanje kazni je priporočil :udnikn Page mostni pomožni pravdnik R. Jaeckles. Ernst Kaiser, mlad. neizkušen ropar, je 11. januarja zvečer ob 7. uri vstopil v zlatarsko trgovino Štefana Belobrajdiča na 519l/> I Wells St.. /. revolverjem prisilil njega in njegovega sina, da sta dvignila roke. ter nato s plenom pobegnil. Policija je bila takoj alarmirana ter je pričela za-[sledovanje. Že v pol ure je bil bandit ujet na vogalu Grand Ave. in 7. St. Adam Vrabec i/. 462 — 8. St. je napadel 181et.no Josipmo Zibik iz 314 — 4. St. Glasom njene izpovedi jo je Vrabec" spremil do doma ob 11. uri ponoči. Ko sta bila v bližini njenega doma. jo je s silo vlekel na neko dvorišče z na- i menom, da bi jo posilil. Na njeno kričanje je prišel policaj Arthur Grundeman njej na pomoč. Ko ga je Vrabec zagledal, je zbežal ter mu ušel. Ko se je kasneje vrnil, je videl, da ga policaj še čaka. Spet je poskušal pobegniti, toda policaj je streljal za njim ter ga težko poškodoval. Sedaj leži v Emergency bolnišnici, a kasneje .bo obtožen hudega nasilstva. Virginia, Minn. > Katarina Vivoda ,ie podala tožbo za ločitev zakona od svojega moža Johna Vivoda. Sodnik Freeman je pa spoznal, da leži krivda za si al m » ravnanje in prete-panje žene večinoma pri njej, zato ni dovolil ločitev zakona. . Prošnja za ponovitev sodnega postopanja v tožbi Bare Mateko-vič iproti George Miheliču je bila po sodniku Freemanu odklonjena. Kakor je znano, je Bara Mateko-vič vložila proti Miheliču tožbo za odškodnino, ker ji je ranil sr-(ee s tem. da ji je obljubil, da jo i poroči, toda obljubo je prelomil. Sodišče ji je prisodilo "balzama" v znesku $6000. Ker se mu je od-ijškodnina zdela previsoka, je Mi-helič prosil za ponovitev obravnave, kar pa je sedaj sodišče od-j klonilo. Toiuaž Alar, star 28 let, čegar žena in eden otrok živita v stari domovini, se je smrtno ponesrečil v Metšsabe Pit rudniku. Neko železo ga je pritisnilo v bok s tako jsilo. da je kmalu zatem umrl v More bolnišnici, kamor so ga hitro odpeljali. | Mike Kelly, načelnik policije v Mountain Iron, je bil aretiran, ker je imel v svoji posesti nekaj "ta kratkega". Izgovarjal se je. tla ga je imel zgolj za lastilo uporabo. Stavljen je bil pod £1000 varščine. — Rudolf Zidar, kateremu se očita enak *" pregrešek"*. je bil -tavljen pod £2f«i0 varščine. ki jih pa ni m»?el položiti.— Todi Tomaž Malenkovie iz Chis-aolata je prišel pred sodišče, ker je kršH nesrečni 18. amendment. Haahwauk, Mhm -lt»hn Stonvič jc bil aretiran, ker je baje streljal na Vukmero-viča. ne da bi ^a bil zadeL Takoj po prvem strelu ga je Vukmero-jvie s pestmi in palico dobro na-Westil. da mu je prizadel več te-, lesnih poškodb. Oba sta slednjič prišla v lokajo ter sta bila stav- Jljena pod varščino. Stonvič iste ni mogel položiti ter je moral j ostati v zaporu, medtem ko so |Vukmeroviča njegovi prijatelji1 rešili, da je na prostem. i Hibbing, Minn. Nick Radovič je bil aretiran od tukajšnje policije v svrho. da se preišče njegovo duševno stanje.1 kor je na sumu. da je umobolen. J Milston, Wis. I Tukaj je umrl li. Kovean iz Lttke pri Zagorju t»b Savi. Zapušča ženo in 4 nedorastle otroke. j McKinley, Minn. Tukaj je umrl Rudolf Marko-•vič. Pogreb je bil na Gilbeitu. I Rock Springs, Wyo. 1 lz .Jugoslavije prihajajo semkaj zala dekleta, ki se precej hitro seznanjajo s tukajšnjimi fanti in sklepajo zakone. Pred par tedni je prišlo semkaj dekle po imenu Josipina Šuštar in sedaj je že 'poročena. Dekleta, ki pridejo iz starega kraja, so tukaj najbolj v časti. Pod okni, kjer stanujejo dekleta, došla iz stare domovine, pozno v noč krožijo avtomobili in se sprehajajo fantje. Dekleta lahko zbirajo fante, kakoršne hočejo imeti: velike, srednje, male. Ely, Minn. ' Osemletni sinček Jakoba Varo-■ga je bil dne 10. januarja tako nesrečno zadet od tovornega avtomobila. da je bil na mestu mrtev. Chicago, 111. Poročili so se v slovenski cerkvi sv. Štefana: Joseph Omerza in Frances Jare. Priči sta bili Leo ' Jurjevee in Jolui Kočevar. Ženin ' je doma iz Cerkelj na Dolenjskem in je ekspert moving pic-' ture operator. — Dalje sta se po-ročila Math. Zalik in Rose Ti-bout. Poroka je bila popolnoma po običaju prekmurskih Slovencev. Dolga vrsta družic in tovarišev je naredila lep nt is. — Enako se je poročil splošno znani gostil nicar prekmurski Slovenec Stefan Jakšič z Marto Herman, ki je šele pred kratkim prišla iz Prek m ur ja semkaj. — Dalje sta . se tudi poročila John Koroša z A. Turkovo, doma iz ljutomerskega okraja. Veliko novih družin iz starega kraja in drugih krajev Amerike se je naseiilo v Chicago okrog s-1 o venske cerkve. Samo v farni šoli je 25 otrok, ki so pravkar prišli iz Jugoslavije. Veliko prekmurskih Slovencev pa pričakuje svojih družin v kratkem od doma. i __ . Boljševiška propaganda v Italiji. j "Giornale d'lalia" omenja Giolittiijev in Lloyd George je v o-pomin ruski sovjetski vladi, naj ne širi boljševizem v Poljski in smatra, da bi bilo bolje, ako bi Giolitti pazil na ruske agente, ki razširjajo boljševiško propagando v Italiji. List pravi dalje : Sprejela smo Vodovosova, ruskega trgovskega agenta, toda on se ne peča samo z gospodarskim vprašanjem. Govorilo se je. demontiralo in zopet potrdilo, da je šel skupno z maksimalističnim poslancem Bneco v Trst. kjer se je razpravljalo o denarni pomoči za ilaljansko komunistično časopisje. On sam je izjavil, da je v najožjih stikih z itsljansko komunistično stranko in da sme dopisovati s svojo vlado v šifrah ter da je popoloma zadovoljen s p rtv st">stjo, ki jo uživa v Italiji. Ako pride še diptematični zastopnik sovjetske vlade v Moskvi, si lahko mislimo, kakšno revolueijonar-no gnezdo se bo ustvarilo v Italiji. Vlada mora za braniti vsako vmešavanje iujih agentov v notranjo politiko. Giolitti velja za izvrstnega policijskega ministra, Peter Zgaga V nekem srojem zadnjem izdatku se prispodablja pater Skaza ■ svetopisemski prostitutki Mariji, Magdaleni. i S tem. da se nji prispodablja, je priznal svoj greh. S tem pa še »'kakor ni rečeno, da bi moral uživati iste predpravice kot jih je uživala ona po spokoritvi. Spokoriti se je treba najprej, pa bo dobro. Dokler se pa ne spo-kori, bo še vedno, soglasno z nje-[gcvimi zaslugami, letelo kamenje, nanj. ; i • * * * * | Sledečo zalivalo bi lahko čitali v Ave Mariji; I — Stara sem petintrideset let. in do prod kratkim se ni še noben imožki ozrl name. Plaha sem bila j iin boječa ter v Marijino družbo 'zapisana. Vaš list sem pa neprestano čitala ter znam nakaj prav zanimivih odstavkov tudi na i jizust. Pri neki priliki sem v mož-: |k: družbi citirala te odstavke. Sli-' 'Sala sem, da so se fantje pogovarjali: 4iTej pa ne bo treba dolgo prigovarjati" in so jo vdrli za me-uoj. * * * V Londonu se je ppjavil zdrav-'nik in znanstvenik — sila učen zdravnik in mogočen znanstvenik. Od svoje mladosti se je bavil s hipnozo. V glavo si je vbil. da mora hipnotizirat: živali. Po dolgotrajnem prizadevanju se mu je res posrečilo. Pred m no-' gebrojnim občinstvom je z veli-j kim uspehom hipontiziral mlade J čikne in stare osle. i - Cast znanstveniku. Jaz bi le rekel, da jo v New Torku nekoliko I drugače. V Now Torku namreč j vsaka mlada čiken, v svilenih no-j gavicah in kratkem krilu, lahko' kar na ulici hipnotizira starega ali j mladega osla. Avstriji ni več obstanka, Madžarska je v zadnjih zdihljajih. Edinole v združitvi ni bilo nekoliko bodočnosti. In če se \vstrija ter Ogrska združita, bo to cesarsko-kraljeva' avstro-ogrska republika. * * * I * Pred kratkim je umrl v Ameriki sin nekega multimiljonarja. Svoji ženi je zapustil sto dolarjev. svoji ljubici pa sedemdeset-tisoč dolarjev. Marsikateri zakonski mož mi bo pritrdil da je bila to prava lju-, bežen * * * S tistim blagom, katerega ni-1 n-ajo sedaj; v najhujši zimi, ame-! riške ženske na sebi. bi se lahko f obleklo vse evropske reveže * * * ' Če se bodo kiklje še par let ta-j ko krajšalo, kot so se zadnje leto, i bodo ženske kupovale vso obleko j pri klobučarju in slamnikarjih. * * * Državna zakladnica je izdala nove dolarske bankovce. Kljub temu, da se naznnaj čisto razliku-! jejo od starih, so jim v onem ozi-ru popolnoma podobni: za en tak bankovec se ne moreš do sitega najesti. * * * Katera ameriška Slovenka se še moro postavljati s takim priznanjem kot je bilo objavljeno koncem meseca decembra v ljubljanskem Slovenskem Narodu: Kulturna dobrotnica v Ameriki. Gospodična Ana Marin, bivajoča v Brooklynu v Amerikf, se jo že opetovino izkazala kot podpornico "Slovenske Matice" in( nekaterih slovenskih pisateljev j (Stritarja in drugih). V zadhjem \ času je ponovno poslala Slovenski; Matici 500 j. kron. prof. Jos. Stri-j tsrju 1893 avstr. kron in "Jugo l slovanskemu Rdečemu Križu" 5 dolarjev. — Zavedni Slovenki v Ameriki bodi izrečena javna za-! hvala z željo, da bi našla v svoji [nevi in Ntari domovini obilo po--!»-rnova!k in posnemal cev toda bojimo se. da bo ta njegova sposobnost '.temnela. ker ruski boljševiški agenti žvižgajo na ita-Ijansko vlado in nas pridno za- si mpl jajo. ____ - - . KMAKl VAIOOAJR SK M JGIAI V A K O D A" WAJ ▼ motam nUfur Jugoslavia irredenta. Trst — svobodna luka. Tržaška zbornica je poslala ita-Ijanskemu ministi-skenm predsedniku brzojavko, v kateri zahteva, da postane Trst svobodno mesto, ker drugače je gospodarski propad mesta neizogiben. Vprašanje odškodnine za škodo, povzročeno po vojni v Italiji, in naši begunci. Italjanska vlada je 17. maja 1920 objavila dekret, da ima prebivalstvo tako v Italiji kakor v, osvobojenih in novih provicahj naznaniti škodo, povzročeno1 v sled vojne njegovemu imetju,1 do 31. decembra 1920, nakar bo vlada pristopila k izplačevanju. Medtem pa eksistira enak dekret italijanske vlade od 27. marca 1. 1919. v katerem se pravi, da ima termin za te prijave steči šele eno leto po sklenjenem miru, to bi torej bilo do 16. julija 1921. Dvom, ki je vsled tega nastal, je zelo |razburil primorsko prebivalstvo, iin sicer večjidel zaradi tega, ker j se mnogo Primorcev kot bežen-cev nahaja izven italjanskega teritorija in niti ne ve, da obstoja i/.akon, ki mu zasigura odškodnino za škodo, povzročeno vsled vojne, ako jo le do določenega termina -prijavi. Prijava pa ni tako enostavna. Od početka je bilo določeno, da vodi poizvedbe o povzročeni škodi sodnik na mestu, pozneje so sodnika od tega osvobodili in vodijo poizvedbe izvedenci. imenovani od sodni je. Po-|leg tega morajo prizadeti seveda .predložiti vse dokumente in priče ter vobče dokazila, ki so potrebna, da se kolikost in kakovost škode določi. Goriška delegacija, ki se je podala v Rim. je storila vse korake, da se to vprašanje razjasni, in je zdaj civilni komisa-riat Julijske Benečije razglasil, da je rok za priglasitev škode eno leto po preteku mirovne pogodbo. To j"e važno za begunce iz Pri morja, da vedo. koliko časa jim ostane, da prijavijo škodo, ki jo je vojna povzročila njihovemu imetju, ako se vrnejo in store na mestu vse v to potrebne korake. Cel vlak orožja v Beljaku vstavljen. Na državnem kolodvoru v Beljaku na Koroškem so 9. decembra vstavili transport 19 vagonov, v katerih je bilo 50 popolnoma opremljenih topov, med njimi 6. baterij 15-centimeterskih havbic, 10- in S-ceiitimeterskih poljskih topov. Havbice in topovi so o-p remi jeni z merili. Transport je bil s potvorjenimi transportnimi registri odpravljen z dunajskega južnega kolodvora v Amstetten-Salzburg ter je bil namenjen v Spilimbergo v Gornji Italiji. Vrednost topoy ceni na 45 mi-ijonov avstrijskih kron. Ravno, ko se je imel vlak odpeljati z be-Ijaškega kolodvora, je prišel iz t VI ovca tele trm ion i ukaz. naj se transport vstavi. Transport je bil zaplenjen in bel jaška državna hramba je spravila topove v tamkajšnjo vojašnico. Spremljevalci i vstavljenega vlaka so nnsili ita-Ijanske uniforme. K«j s-o bili topovi zaplenjeni, so spremljevalci brez sledu izginili iz uboge Nemške Avstrije. Iz Slovenije. Oehoslovaska in južna železnica. Glede poročil, objavljenih pred kratkim v ljubljanskih časopisih, nanašajočih se na prometno konferenco, pošilja konzulat čeh^slo-vaške republike v Ljubljani to-le [uradno pojasnilo ministrstva železnic čehoslovaške republike: V Pragi, 27. nov. 1920. G. pristav Ludovik Vondraček, uradnik če-hoslovaškega ministrstva železnic, v Ljubljani. Xa Vaše poročilo z dne 12. nov. t. 1. obvešča Vas ministrstvo železnic naknadno k brzojavki, ki Vam je bila /.t* poslana, tako-le: Na konferenci je vprašal zastopnik pruskega železniškega ravnateljstva v Ii*-r-linu, ali je mogoč.« računati / o-tvoritvijo prometa iz Nemčije v Jugoslavijo preko Madžarske. Na to vprašanje je odgovoril dr. Tlankaš. ki jo predsedoval konferenci. da so na otvoritvi prometa | v Jugoslavijo t"ez Madžarsko močno interesirane tudi čehoslo-i vaške železnico in to radi tega. ker je promet po edini progi, ki je do sedaj na razapolago, to je preko Maribora, zvezan z velikimi težkočami, vsled česar se priporoča, delovati na to, da bi se otvorila druga pot, to je pot pre-, ko Madžarsko. Nato se je prigla-j sil k besedi zastopnik južne želez-! nice in poudarjali, da je vendar j za promet v Jugoslavijo na razpolago izborno zgrajena južna železnica, katera bi zmagala promet v Jugoslavijo brez ovir, ako bi ne bilo carinskih težkoc na kolodvoru \: Mariboru. Poudarjal je.' da bi otvoritev prometa nreko Madžarske ne bila absolutno po-; trebila. Na to je odgovoril dr.j Lankaš, da po njegovi lastni iz-j kušnji prometno ovire na južni železnici na potu preko Maribora ne obstojajo izključno v težko-; čah carinskega uradovanja. ampak tudi v prometnih težkocah na kolodvoru v Mariboru in na pre-mikalnem kolodvoru na Teziru.! da se torej na vsak način pripo-' roča iskati možnost otvoritve druge poti v .Jugoslavijo, posebno za promet iz naj vzhod ne jši h delov republike, to je pot preko Madžarske. V to svrho je bil povabljen h konferenci tudi zastopnik ministrstva saobra«'-aja v Bel-gradu. Ma bi «e to vprašanje vsaj v principu prerešeralo med posameznimi železnicami, ki prihajajo tu v prštev. ("asnikarsko poročilo. kakor da bi bilo južni železnici izrečeno nezaupanje, je torej popolnoma nepravilno in prav tako netočno je tudi porr --no zastopnika južne železnice, navajeno v predloženem prepisu protokola. kakor iov in pomaga, da pritle policiji v roke. dobi nagrado $50. r-benem pa j>omaga meni, tla dubim nazaj prihranke mojega življenja. — Frances Okoren, 6515 Jnniatta Ave.. Cleveland O. 3x (18,20,22—1) 'prednost potn preko' Madžarske. Zagotovite prometnemu ravna-jteljstvu južne železnice v Ljubljani, da obžaluje ministrstvo železnic. da jo bilo ono poročilo, ki no odgovarja resnici, v časopisih i objavljeno in to tem l>oIj. ker je z velikim veseljem k«»nstatiralo prijaznost, s katero je prometno ravnateljstvo prometni komisiji, ki jt- bila poslana v Jugoslavijo, šlo na-roko in je tudi z velikim zadovoljstvom pozdravilo dogovor. sklenjen med svojimi zastopniki in ravnateljstvom, na podlagi katerega si» se prometni* razmere med čehoslovaško republiko in Jugoslavijo bistveno zboljša-le. Zn železu, ministra: Podpis. l*ova tovarna na Štajerskem. Pri Mariboru snuje nova to-v; rna za šumeča vina. Nova banka. Konzorcij ljubljanskih trgovcev jo dobil koncesijo za vstano-vi/ev "Trgovske banko" v Ljubljani. Spet en korak v napredku. i Statistika tržaškega prebivalstva. i Po poročilu statističnega urada !je bilo 1. novembra 1920 v Trstu [prebivalcev 242,214. i------ KDO VE, KJE JE? f fflJVfl NAHODA, 30. JAN. 1921 mi MHHitt KRULI IE JEDIUIt fiUYHI USAD KLT, moRPomiHi uta um i FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo. ■ Porotni Odbor. LEONARD SLABODX1K. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 17«. Bi Diamond, Wash. FRANK ZORICH, «127 St. Clair At*. Cleveland, O. Združevalni Odbor. VALENTIN 1'IfiC, 31» Meadow At* ftoekdale, Juliet, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd St. I.a Salle, 111. JOSli* STERLE, 404 E. Mesa Are. Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market St. Waukegan, 111. , Jednot'uo uradno glasilo: "GLAS NARODA". idev kakor tcdl denarne pošil jatve naj pritotlie naj m* i«ošilja na predsednika novih članov In bolniška spričevala naj se priporoča vsem Jugoslovanom » n te orga niza olje. Daj se zglasi ta J ustriovitev novih društev se pa obrni-o vntanovl z 8. (lani ali Članicami. ZAHVALA. Glavni tajnik JSKJ. je dobil sledeče pismo iz starega kraja: Produkcija sladkorja v Ju- Spodnja Bela, p. Tupaliče, 19. decembra 1920. Dopis. pa bili pooblaščeni od članov kot i delegat je. Edino na ta način bi se j videlo, ali je članstvo ta združitev ali ne, ko bi bili sami delega-t je glasovali o združenju. Toliko za danes. Z bratskim pozdravom An t bony Brelih. tajnik društva sv. Jožefa št. 41. NAZNANILA. Thomas, W. Va. Članom društva sv. Petra št. 69 JSKJ. v Thoma&u se naznanja, da #**m bil na zadnji letni seji, katera se je vršila 12. decembra j 1920, izvoljen tajnikom za leto 1921. Apeliram na vse bolj oddaljene, kakor tudi na bližnje člane tega društva, da redno in o pravem času plačujejo svoje mesečne prispevke. Dvajseti dan v mesecu je zadnji dan za plačati asesment. Torej prosim, vpošte-vajte to, ker drugače se bo ravnalo po pravilih; s tem se boste i/ognili marsikateri nepotrebni sitnosti, meni pa prihranili mn->go nepotrebnega dela. Frank Erpich, tajnik. Box 301, Thomas, W. Va. Eveleth, Minn. . Tem potom naznanjam članom [društva sv. Jmena Jezusovega št. ■ 25 JSKJ., da so bili na glavni letni seji, ki se je vršila dne 26. t decembra, izvoljeni sledeči uradniki za leto 1921: predsednik ^George Kotze, podpredse 1 lik An-ithonv Rahne, tajnik Louis Govže, .blagajnik Louis Kotnik, zapisni-.kar John Jeran; nadzorniki Fr. Iltozinka, Anthony Sterle in John r Nemgar; bolniški nadzornic John Kotnik: zastavonoša John Skof; ,redar Alois Nemgar; organizator Louis Govže. Društveni zdravnik ( je Dr. A. J. Oleary. I Ob«ti«'m še opozorim vse člane ^in članice, da plačujejo svoje aoesmeirte redno vsaki mesec. Vedite, da je to vse v vašo korist. To ,leto je nekoliko izpremembe v pravilih, namreč:- vsak član, ki ne plača svojega asesmenta do 2.~>ga dne v mesecu, se sam su-j spendira. Torej naj poslediee vsak sam sebi pripiše. Zato vam, cenjeni člani, priporočam, da red-| no plačujete svoj asesment. IS sob rat ski m pozdravom Ijouis Grrvže, tajnik. 613 Adams Ave., Eveleth, Minn. Opomin. Salida, Colo. One čJane društva sv. Alojzija št. 78 JSKJ. v Salidi. kateri imajo potne liste od zadnjega leta 1920. opominjam, da poravnajo svoj dolg do 1. februarja 1921. Vsak plača nekoliko večasesmen-ta za leto 1921. Zato so taki člani prošeni, da se pismeno oglasijo na spodaj navedeni naslov. Tajnik ne ve za vsakega člana, ker so večkrat preselijo. Upam, da vsem ust reže m po svoji moči. j S spoštovanjem vam vdani so-1 brat in tajnik Jacob Evans, j 611 W. 2nd St.. Salida, ColoJ (2x20427—1) I Jedno najvažnejših vprašanj v našem poljedelsvu in v na.ri indu-Dragi gospod Jor. JOf*. V. (iRAHKK, E. Ohio St, N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni Odkar. MAX KERŽlfiNIK. Box 872. Rock Spring*, Wjrot. MCftlOK MLADIČ. 2003 So. Lawndale Ave., Chia-ago, 111. Vae utvari, tikajofr se uradnih ca aa poAiljaJo na glavnega tajnika. Vae j porotnega odbora. Prošnje za sprejea i ae po&Uja na vrhovnega zdravnika. Jugofdoranxka Katoliška Jed not a obtlea pristop. Kdor teli podati flu niku bljiftnega društva J. M. K. J. Za te na gi. tajnika. Noto društvo ae lahk« East Palestine, Ohio. Zopet smo nastopili novo leto. | S tt-ui letom bomo imeli tudi pre-j eejšnje izpremembe pri JSKJ.,! ker pridejo nova pravila v veljavo. Ker je pa iti preteklo precej kar *e je vršila zadnja konvencija v ("hieagi, pa se še ni nobeni član nič oglasil in izrazil > voje mnenje v korist JSKJ., sem m' jaz namenil nekoliko izraziti. Naloga delegatov je bila težavna, kar se lahko razvidi iz zapisnika konvencije, da niso mogli' rešiti vseffa v splošno zadovoljstvo članstva. . I Kar se tiče članstva našega' društva, je bila edina želja zdru- , iitev, *toda to je prav slabo izpadlo, kar se je že prikazalo pri u.u**eiu društvu. Mladi člani od- . stopajo, pa ne radi povijanja asesmenta, pač pa, ker ne kaže, teje sedaj še 42 članov in članic.'] Sedanja njih starost pa je tako- , le: od 16. pa do :{0. leta jih je 10,'] ««1 .H), pa do 40. jih je 10, od 40." do 54). leta oti 50. do 60. jih je ' 10, nad 6ovišati pri drugih •lednotah smrt ni no in bolniško , podporo, namreč pri Jtnlnotah. ki , so za združitev. Taki so izrazi , članov. S tem bi naše društvo iz- , gubilo polovico članov in članic. , Ako se naša J»»dno ranju za pridobivanje novih čla- t nov. Splošno glasovanje naj bi se f vršilo zato, da bi razveljavilo gla-'n so van je v Ohicagi. Pravilno gla- 11 sovanje 4>i bilo, ako bi bili samo s delegatje glasovali in ne glavni v uradniki, kot so tam. Delegatje so' zastopali članstvo in so bili po- h obUščeni od članov društev, da; jih zastopajo, glavni uradniki so C f>a le njih shiibo opravljali, niso) Čehoslovaške zadeve. • __ Po socijalističnem shodu v Pragi traja boj med levim in desnim krilom socijalne demokracije dalje. Ker je nesocijalistično časopisje z zadovoljstvom pisalo o utrjenju pravih, zmernih soeijali-■itov, ki da s^o jez proti ruskemu boljševizmu na Češkem, je pričela radikalnejša levica ostro napadati desno krilo in Tusarjsj. Predba-civa jim, da hočejo na reakcijo-naren način omogočiti Kerenske-mu in ruskim manjševikom, da bi zatrli boljševištvo in nato socijal-no'revolucijo sploh na celem svetu. — Krščansko-socijalni češki listi pravijo k temu boju. da so ga že izdavna previdevali. ker ni mo-2oče. da bi po razkolu soe. demokratov v Nemčiji, ki so priznani učitelji vseh soeijalistov v vseh drugih (teželah, inogli ostat: soei-jalisti na Češkem edini. Ker ne mara desna skupina soc. demokratov prit opit i v vladno koalicijo, so s tem prišli zopet do okrepitve Nemci na Češkem. Praški shod političnega položaja ni razjasnil. •s * Na zborovanju soc. demokratske desnice na Smiehovu (Praga) je nastopil tudi belgijski pravosodni minister znani soc. demokrat Vandervelde. S podrobno, ostro kritiko je na podlagi razmer j v Rusiji obsojal komunizem bolj-■ ševikov. Ti so z nasiljem, kot ne-1 znana manjšina, prisilili ogromno večino, da se jim pokori. Zato so j zatrli svobodo, neodvisnost ljudstva, poslužujejo se razbojniških in krvavih metod, in enakopravnost, ki jo je v treh letih boljše-viški režim dosegel, je po izreka italjanske delegacije enakost splošne bede". Boljševiki so povzročitelji meščansge vojne. Na Kavkazu se vežejo z Ever pašo proti Armencem. V zapadno Evropo bi radi zanesli plamen meščanske vojne, ki ni nevarna kapi; talizmu, ampak delavstvu. Stro-. kovno organizirane soc. dem. de-jlavce zmerjajo z "rmenimi izda- Ijalci". Zato obstaja med boljše-viškim komunizmom in socijalno* demokracijo nepremostljiv prepad. Nujno mora biti izrek ali za Moskvo ali proti Moskvi. Marxo-va, Engelsova, Bebelova, Jaure-sc-va internacijonala je proti boljše viški interna cijonali. O pravicah ruskega naroda je ob tej priliki zpregovoril delegat (Pitak: Ruski narod je kot narod | brezpraven. O svojih interesih ni-jina ta narod ničesar odločati, kajti 99 odstotkov najvišjih sovjetskih uradov jt, zasedenih z Židi!" * * * Skupni odbor slovaških politični strank so osnovali dne 24. novembra v Pragi slovaški poslanci. Na poziv podpredsednika zbornice Botta se je zbralo 41 poslancev vseh političnih strank, k po-I svetovanju o možnosti skupnega I nastopa v raznih vprašanjih. Sad i tega zborovanja je bila izvolitev Jslfupenga odbora, ki bo izdelal delavni in taktični program, po katerem bodo vse slovaške stranke v gotovih vprašanjih solidarno nastopale kot enota. Že drugi dan,' dne 25. novembra, so se sešli delegati strank in sicer za ljudsko stranko Hlinka, Juriga in Jažik,( za soc. demokrate 3. za narodno! kmetsko zveza 2, za nar. socijalcet 1, ki je bil izvoljen za stalnega] tajnika odbora. V kratkem naj bij se sklical v Bratislavi shod vseh! slovaških poslancev in senatorjev, ki naj bi se posvetovali o skupnem nastopu o: prehrani Slovaške, razdelitvi okrajev, pravni o-blasti ministra za Slovaško, u-pravnem odberu, občinskih volitvah, deželnem uradu in njegovi podružnici na Slovaškem, o šolski stoiici, kmet. gospodarskem svetu. K posvetovanju bodo poklica-, li tudi ministra za Siovaško dr. j Mičuro, okrajne glavarje in druge okler nisem obiskal Nemčije, se nisem zavedal pomanjklji-vičnim duhom. Tekom svojih obiskov v Berlinu, koncem julija ter v pričetku avpusta preteklega leta ^em govoril ne le s številnimi Neinci v ofici-jclnem življenju ter izven njega, temveč tudi s številnimi dobro informiranimi inozemskimi prebivalci, časnikarskimi poročevalci, ravnatelji pomožnih organizacij ter člani zavezniških misii, xl so imeli opravka z Nemei pri izvedenju versaillske mirovne pogodbe. Kakšno je stališče Nemčije napram mirovni pogodbi v Versailles? Očividno je, da nemški narod n? smatra Versaillske pogodbe kot moralno obvezne zanj. Celo v visokih krogih nrevladuje to nazira-io biti deležni intenzivnega vojaškega vežbanja tekom zadnje svetovne vojne. Ali nemški narod v resnici trpi vsled pomanjkanja hrane? Brez dvoma da. V)očim je najti dosti živil med kmeti kot razredom. je brc/ dvoma uajti veliko pomanjkanje živil med mestnimi in industrijalnimi prebivalci. Slučajni obiskovalec v Berlinu ali kakem dritirem velikem mest i bo dobil utis, da je najti izobilico živil, a treba je iti le malo pod površino, da se najde, koliko bede v resnici obstaja. Ofirijelno poročilo, predloženo od nemške vlade na konferenci v Spa. je izjavljalo, e. da znaša povprečna teža nemškega naroda 25 odstotkov manj kot pred vojno. Na konferenci v Spa je zavezniški izvedenec priznal, da je mogoče glavni vzrok zmanjšanja proizvajanja premogi v Nemčiji zmanjšanje telesne sile pri premojrarjih, M je posledica slabe prehrane lit zavezniški najvišji svet je v svojem lastnem interesu določil sklad za povečanje dobave živil v premojrarskih okrajih in okrožjih. Npbeden, s katerim sem jaz govoril, se ni "bal boljševizma, seveda pod pogojem, da bo nemški narod v stanu delati ter biti primer-n czaposlen. Ako bi pa prišlo do nezaposlenosti -v velikem obsegu-, če bi nastalo pomaujkanje, meječe na stradanje, pa bi bil obup neizogiben. V takem slučaju bi nihče ne mogel reči, do kakih ekstremov bo šel obupan in stradajoč narod. Ali bo Nemčija zopet sprejela monarh, ali cesarsko vladno obliko? Med onimi, s katerimi sem govoril, prevladuje splošno mnenje, da je kaj takega skrajno nevrjetno, razven kot reakcija po dobi boljševizma ali kake druge oblike radikalne zlovlade. Vsa znamenja kažejo, da se bistvena večina nemškega naroda zavzema za republikansko obliko vlade. V splošnem je moj utis ta; dn f;o nevarne tendence v Nemčiji obrnjene v smeri proti radikalizmu, ne pa v smeri proti imperializmu. Številni misleči Nemci, s katerimi sem govoril, obžalujejo, da niso zavezniki uvideli važnosti, da store več kot so storili v podporo zmerne republikanske vlade ter zmanjšali s tem nevarnost ekstrem-rih gibanj proti radikalizmu kot proti imperializmu. Ali bo Nemčija v stanu plačati zaveznikom veliko odškodnino? Kapital, katerega so zavezniki žc dobili od Nemeije v obliki odškodnine. cenijo Nem^i na pet tisoč milijonov dolarjev v zlatu. — Zavezniki pa so mnenja, da je ta svota manjša. Izjavlja se, da je mogoče izplačati nadaljne izdatne svote le pod "pogojem eksporta nemških produktov, v kolikor slednji presegajo uvoz v Nemčijo. Kar je mogoče storiti v tem oziru. je problematično. Vse bo odvisno od obsega, do katerega se bo Nemčija opomogla v ekonomskem in finančnem oziru in to bo zopet v veliki meri odvisno od stališča iti sodelovanja zaveznikov ter ostalih narodov sveta. Dve stvari pa sta gotovi: — Prva je, da bo plačanje odškodnine, tudi raztegnjeno na dolgo vrsto let, izpadlo daleč pod upraviče-rimi pričakovanji Francije in Belgije. Druga stvar pa je, da je najboljša prilika zaveznikov, da si zagotove nadaljno plačevanje odškodnine, če napravijo ta plačevanja tako zmerna, da bo nemški narod čutil, da se je treba manj bati bremena plačevanja kot pa posledic neplačevanja. Ali se Nemčija lahko izmota iz finančnih in ekonomskih zadreg, v katere je prišla vsled vojne ter izsiljenja Versaillske mirovne pogodbe? Moj odgovor na to vprašanje je. da se lahko izmota, in sicer s pomočjo zaveznikov. Ekonomski položaj Nemčije je danes zelo slab. Izgubi1 a je nekako dve tretini svojega železa ter nekako eno tretino »•vojega premoga. Njena zemlja, nikdar tako bogata kot ona Francije in Belgije, se je poslabšala vsled pomanjkanja umetnih gnojil. Ozemlje, katero je izgubila, je proizvajalo živila ostalo cesarstvo. £?tevilna bodoča leta bo razmerje med iinportiranimi živin ter surovinami v primeri z onimi, katere se bo proizvedlo doma, veliko večje kot pa je bilo pred vojno. Nemčija je izgubila ^.koro vse svoje oceanske parnike ter ima vsled tega težkoče. da najde dela za precejšen del svojega prebivalstva. Uspešnost naslednje generacije možkih in žensk bo-zelo zmanjšana vsled slabe prehrane otrok cd danes. Finančni položaj Nemčije bo še veliko bolj resen kot je njen ekonomski položaj. V prometu je desetkrat več papirnatega denarja kot pa ga je bilo pred vojno. Ta denar pa nima nobenega izdatnega kritja v zlatu ali drugih vrednostih. Nemška marka je vredna manj kot deset odstotkov sVoje vrednosti v zlatu in malo je upanja, da se bo njena vrednost povečala a* bližnji bodočnosti. Skupni javni d o I rr Nemčije znaša skoro dvesto tisoč milijonov mark. Ni še razvidno, če je Nemčija v resnici dospela do skrajnih me jr. obdačenja, kot trdijo to njeni izvedenci, a nobenega dvoma ne more biti o tem, da so sedanja davčna bremena zelo težka. Če bi se popolnoma zanašal na proeese logik.?, bi rekel, da je za Nemčijo popolnoma nemogoče izogniti se narodnemu bankerotu, prav kot bi rekel človek ob izbruhu svetovne vojne, da je popolnoma nemogoče za narode sveta spraviti skupaj v štirih letih več kot sto i ) petdeset tisoč milijonov dolarjev za nadaljevanje uničujoče ev-jrOpske vojne. Prihajam do nasprotnega sklepa, kajti ekonomski svet jima navado poraziti logiko ter najti sredstva, da ugodi zahtevam, j katere se stavi nanj. Vsled tega trdim, da bo našel nemški narod svojo ekonomsko in finančno rešitev, seveda pod pogojem, da bo deležen primernega sodelovanja od strani zaveznikov ter ostalih narodov sveta Zverine v človeški podobi. Zaman je s.varil edini pošteni nemški poslanik v Londonu Lich-nowsky nemško vlado še v zad-CESAK FRANC JOŽEF IN NJEGOVI TRABANTJE SO BUj! njem hipu pred svetovno vojno, ki NAJVEČJI ZLOČINCI MODERNEGA VEKA. — SKRAJNO ZA-!r.ora izbruhniti, ako se Avstro-NIMTVA ODKRITJA. — SRBUA NAJ BI MORALA IZGINITI Ogrska ne pogodi s Srbijo j zaman KOT POLITIČEN FAKTOR NA ^ATrKAWM. I je rotil angleški zunanji minister ----L. Grey nemško vlado, naj posre- Dr. Heinrich Kanner, bivši glavni urednik dunajskega dnevni-iduje za mir, zaman ruski zunanji ka 4'Die Zeit" je pravkar izdal veJezanimivo biošuro "Die neustenin inister Sazorov. zaman sam car GeschichtsluegenDr. Kanner je bila vrana med Nemci; od leta Nikolaj: Franc Jožef in Viljem 1909 je »rajal bedasto in opasno politiko Avstro-Ogrske in Nemčije sta odklonila vse predloge ter se napram Srbiji, še julija leta 1914 je znova živo svaril pred nevar- rista zadovoljila niti z največjim nostjo svetovne vojne ter je celo med vojno izražal svojo nevoljo ponižanjem Srbije, ki je sprejela Iraradi svetovnega klanja. Vzbudil si je s tem proti sebi ogorčenost vse neeuveno nesramne avstro-|ne le v nemških časnikarskih krogili. nego si je nakopal popolno ne- ogrske zahteve, izvzemši dveh, j milost pri obeh centralih državnih vladah in pri obeh najvišjih voj- ter jo prosila za nadaljna pogaja-nih poveljstvih. Na zahtevo nemškega najvišjega armadnega vod- rja. Svetovno vojno sta cesarska siva je moral končno decembra 1917 kot urednik "Die Zen" odto- lopova hotela imeti, ker sta bila piti ter popolnoma prekiniti svoje časnikarsko delovanje. prepričana, da je zanju "vojaški Zdaj dr. Kanner dokazuje, da so bili cesar Franc Jože. cesar j cložaj tako ugoden, kakor se v Viljem, drž. kaneelar Bethmann-IIolhveg, državni tajnik Jagow..doslednem času tako ugoden ne podkancelar Helfferieh, grof Berehtold ter vsi različni nemški in pevrne..." "Srečni smo lahko", avstro-ogrski diplomati in ministri pred vojno, med vojno in de-i je pkal .">. avgusta bavarski posla-loma še po vojni največji zločinci ter najnesramnejši lažnjivei, hi- i:ik grof Lerehenfeld v Berlinu, navei in lopovski izzivači. Po vrhu vsega pa še — urnebesni tepci! "da je zaradi sarajevskega umo-To vse dokazuje dr. Kanner obširno na podlagi tiskanih "sporni- i a počila mina, ki so jo položilo nov", ki so izšli od leta 1919. dalje izpod peres raznih bivših držav-|I?usija, Francija in Anglija v ča-nikov ter na temelju uradnih spisov, ki sta jili \zlic močnemu odpo- su, ko Rusija ni pripravljena ter ru izdali iz najtajnejših min. in dvor. arhivov nem. in av.-ogr. vojni " " " vladi leta 1919 v 4 debelih zvezkih. V teh zvezkih so ponatisnjena po orginalih doslovno vsa pisma, vse brzojavke, in vse druge uradne listine, ki so jih pihali ali odposlali od 2. julija 1914 do konca vojne evropski vladarji, njih ministri in diplomati. I "Die deutschen Dokumente zum Kriegsausbruch " so neovrgljiv dokaz zločinskih natur, popolne moralne p ropal oM i in podlosti nemških in avstro-ogrskih vladarjev ter njunih najmogočnejših pomočnikov grofov Berclitolda in Tisze. Hkratu pa dokazujejo, da ne zadeva Srbije in Rusije zaradi vojne niti senca krivde ter da so Rusija Anglija in Francija do skrajnosti storile vse, da bi vojno preprečile. Strašno je to berilo! Zakaj ti akti govore, da je bilo avstro-ogrsko c. kr. apostolsko veličanstvo, cesar JFranc Jožef T., da je bilo nemško veličanstvo po božji milosti, cesar Viljem IT., da so bili vsi avstro-ogrski in nemški diplomat je in vodilni ministri najgrši lopovi, kar jih pozna najnovejša svetovna zgodovina. Naj navedemo le kratko vsebi- izrazila željo, "ostati s sosednjo no dr. Kanner j eve brošure! avstro-ogrsko monarhiljo v prija Že 30. junija 1914 je berlinska teljskem razmer ju ". Hkratu se je vlada dobila pismo nemškega po- izrekla pripravljeno, ugoditi vsem slanika Tsebirselikega, da hoče zahtevam Avstro-Ogrske, izvzem-L? una j s "Srbi obračunati": 2. ju- ši takim, ki bi jih tudi nobena lija je ta poslanik izjavil cesarju druga država, ki čuva svoj ugled Francu Jožefu, "da stoji Nemčija in neodvisnost, ne mogla izpolni-sklenjena za monarhijo" ter da ti". Končno je srbska vlada pro-prepušča "Avstriji odločiti, kdaj sila prijateljsko jej naklonjeno in kje" nastopita. Dne 5. julija "je cesarsko (nemško) vlado, da bla-prejel cesar Viljem pismo Franca rovoli posredovati v smislu sprav-Jožefa, da je treba "Srbijo osa- liivosti". miti in zmanjšati" ter da mora j Jagow pa je odgovoril, da mu "Srbija kot političen faktor na zahteve Avstro-Dgrske — niso Balkanu izginiti". Že 6. julija je znane! In Berclitold se je Jagowu Viljem odbrzojavil, da "stoji kot za to nesramno hinavsko laž — zvest zaveznik in star prijatelj zahvalil! tvdno na strani Avstro-Ogrske". In 1. julija je Viljem še sam pi- Jagow je poznal že 10 dni vsebino avstro-ogrskega ultimata, a e nahaja francoska armada v pre hodn jem stadiju ..." In vendar s«, govorili vsi kronani lopovi, da jim je vojna vsiljena! n vendar Žo pisarilo nri tisoče nemških in drugih listov, da je vojne kriva Srbija! Dne 25. julija — dva dni po izroditvi ultimata — .je brzojavil knez Lichnow sky, nemški poslanik v Londonu, v Berlin pl. Ja-gowu : "Avstrija preveč podcenjuje odporno silo Srbije. Na vsak na-čin se bo unela dolgotrajna, ljuta borba, ki bo Avstro-Ogrsko zelo oslabila ter bo na njej izkrvavela To je mnenje londonskega zu-r.anjega ministrstva". Grčv je prorokoval rcsnico: Avstro-Ogrska je izkrvavela in razpadla, Srbija pa je iz strašne borbe izšla kot zmagovalka! — Franc Jožef, apostolsko Veličanstvo tercijalski podlec in pokro-Mtelj vseh lopovščin, je žal, umrl pred koncem vojne; blebetavi kro nani Viljem II. se skriva kot izobčenec in milijonkrat p«*okleti morilec po ITolandskem, vedno v strahu pred maščevalnim nožem aii osvetno kroglo. Karel uživa kot zaničevan pregnanec ostanke /.vstro-0grške tihotapsko odnesenih zakladov; bolgarski zahrbtnež Ferdinand je izginil v temo in sal Francu Jožefu, da mu je "ve-'jc lagal, da ne ve avstro-ogrskih v nu-iiost ysi sela dolžnost", stati mu "zvesto'zahtev; toda pristavil je, da jim Ali je teritorijalni razpad Nemčije mogoč? Po mojih misli n-\ pod pogojem, da bodo dali zavezniki Nemcem primerne ekonomske prilike. Vezi. ki drže Nemčijo skupaj, so preje ekonomike kot pa narodne. Gibanje za odpad porenskili provinc od ostale Nem«" i je. ki ni brez podpore ljudi v teh provinerh, temelji na sebičnih razmislekih. To gibanje bo mogoče uspešno, če se bo Nemčiji dovolilo zagaziti v ekonomiki kaos. V takem slučaju bi sledili odpadi nadaljnih ozemelj in prišlo bi lahko do izoliranja Prusije. Jaz ne gojim nikaVih simpatij do nazi-ranja, da bi bil tak razkroj koristen interesom Francije. Gibanje I roti razkroja, temelječ« na ekonomskih potrebah, bi neizogibno sledilo in balkanskinemir bi se raziiril tudi na Nemčijo. Ali bi moglo tako stanje koristiti Franciji T ^ ^ ~ j Ali so Nemci pobiti in potrti? Nikakor ne. Napravili so name utis, kot da so presenetljivo energični in upapolni, če se vzame vpoštev, da so prišli iz najbolj vničevalne vojne v svetovni zgodovini kot poražen narod in da so izpostavljeni strašnim ekonomskim oviram, naloženim jim vsled vojne in Versaillske pogodbe. Napravili so nadalje name utis, kot da so pripravljeni trdo delati, če se jim da priliko. Zakaj bi Nemčija izgubila svoj pogum? Njen glavni kapital je ostal nedotaknjen. Ta kapital obstaja iz eneržije, podjetnosti, velike tehnične izurjenosti, organizacijske zmožnosti ter vztrajnosti nemškega naroda. Kakšno je stališče nemške vlade doma in v inozemstvu? Sedanja nemška vlada je odločno zmerna buržuazijska vlada. Zavezniške vlade jo smatrajo za najmočnejšo glede značaja in zmožnosti kar jih je bilo izza preobrata. Kaneelar Fehrenbaeli ter minister za zunanje zadeve dr. Simons sta napravila v Spa izvrsten utis. Javna tajnost je, da si veliki zavezniki žele, da bi ostala sedanja vlada na krmilu. Na drugi strani je pa sedanja vlada ovirana vsled slabosti svojega položaja v parlamentu. Sestavljena je iz treh zmernih strank, namreč iz Ljudske, Liberalne in Katoliške stranke, ki kontrolirajo le nekako 40 odstotkov glasov v državnem zboru. Vsled tega je odvisna glede večine ali od stranke skrajne desnice, ki razpolaga z nekako 15 odstotki glasov v državnem zboru ali od obeh socialističnih strank, ki razpilagajo z ostalimi 'glasovi. ob strani". Dne 7. julija se je vršila na Dunaju prva skupna seja ministrov obeh drž. polovic. Grof Berehtold je predlagal načrt ultimata, ki se mu je grof Tisza upiral, a končno udal. Dne 8. julija je Berehtold obvestil nemškega poslanika Tcliirschkega o tem besedilu z izrecno pombo: "Zahteve do Srbije so take, da je izklju- n.ora pač protrditi. Že G. julija je dal Jagow nemškemu poslaniku v BukarŠeti naročilo, naj pridobi kralja rumunskega za zvezo z A v stro-Ogrsko proti Srbiji, in poslanika v Sofiji, naj pridobi kralja bolgarskega. Kraj Karel pa je že 10. julija zvezo z Avstro-Ogrsko odklonil ter jo Berchtoldovo politiko obsodil z najstrožjimi izra- čeuo, da bi jih mogla sprejeti!"jz:. Kralj Ferdinand bolgarski je Dne 10. julija je Berehtold rekel]kmalu po 1. avgustu sklenil zve-xsehirschkeinu, da mora Srbija1 zo z Avstro-Ogrsko. Tudi kralj ultimatu ugoditi tekom 48 ur in Konstantin je 27. julija odklonil Aii je zmaga boljševizma v Nemčiji mogoča? Po mojih mislih ne. seveda pod pogojem, da bodo zavezniški narodi gledali na to, da bo imela Nemčija zadosti delavnega kapitala, dosti živil, surovin in premoga, da bo nemški narod lahko delal in da mu ne bo treba obupati (dede bodočnosti. Vsi razredi, z izjemo komunistov ter skrajnih socialistov, so proti sovjetski obliki vlade. Iz tega vzroka ne dele dobroinformirani ljudje strahu, ki spionio prevladuje v zavezniških deželah, da se bo zavs«U Nemčija za stvar sovjetske vlade v Rusiji in da bo pomagala pri razširjanja ruskega boljševizma v namenu, da škoduje zaveznikom in prav posebno angleškemu imperiju. . t Kakšna bi morala biti politika zaveznikov napram Nemčiji? če so utisi, katere sem dobil v Nemčiji, pravilni, je usoda Nemčije v veliki meri v lokali zaveznikov in Združenih držav. V taboru njenih sovražnikov se vrši sedaj boj med dvema nasprotujočima si politikama, — med politiko uničenja in politiko sodelovanja. Zagovorniki politikeuničenja so mnenja, da je treba pospeševati razkosanje Nemčije ter ovirati njen povratek k industrijalni in trgovski prosperiteti. To je povsem logična politika, če prejmemo podstavke, na katerih temelji: — da bo namreč oslabljena in razorgani-zirana Nemčija pomenjala manjšo nevarnost za mir in srečo sveta kot pa združena in proevitajoča se Nemčija in da zločini, za katere mora nemški narod nositi polno mero odgovornosti, opravičujejo obsodbo bodočih generacij Nemcev h kruti usodi enostavno v namenu, da se zagotovi mir in srečo ostalih narodov. Te P.^dstavke j« javno mnenje v Angliji in Italiji že zavrglo. — Zavrgel jih bo tudi prosvitljeni del javnega mnenja v Ameriki in na Francoskem. Ta politika ni brez nevarnosti. Pruska narava se ni izpremenila ter se ne more izpremeniti preko noei. Politika sodelovanja vsebuje brez dvoma riziko, da bo ekonomsko ojačena Nemčija zopet pokazala vojaške ambicije ter ogrožala mir sveta. Če bi bil Francoz, bi se tega bal kot se boje Francozi. Tega rizika pa ae je manj bati kot gotovosti trobfov, ki bi sledili politiki uničenja. Nevarnost je mogoče zmanjšat ile s tem, da se ustvari mednarodni sfroj za ohranjen je mira, nakar si Nemčija ne bo upala provocirati nadaljno evropsko voj no. dostavil besede: "Še vedno premišljujem, kakšne zahteve bi še stavil, da bi jih Srbija pod nobenim pogojem ne mogla sprejeti!" — In nemška berlinska vlada je tej jezuitski lopovščini pritrdila tci le svetovala, naj se obavi ma- fcerlinsko hujskanje proti Srbiji, češ, da "grški narod noče vojne". A cesar Viljem je 30. julija kralja Konstantina z osebnim pismom rotil kot pruskega generalfeld-maršala ter mu hkratu naravnost , grozil, ako se ne pridruži. Toda terijal o velesrbski zaroti". Dne Konstantin je 2. avgusta vendarle 19. julija je bil ultimat — delo še drugič odklonil napasti Srbe, E,rofa Berclitolda in nemškega poslanika Jagoiva — v skupni ministrski seji odobren. Bilo je sklenjeno, odposlati ga v Belgrad dne 23. julija, ko bo francoski predsednik Poincare iz ruskega Kron-stadta že odplul ter se bo nahajal že na morju___Grof Tisza je povedal o tem sklepu Tschirschkemu zopet s pripombo: "Ultimat je sestavljen tako, da je popolnoma izključeno, da bi ga Srbija mogla "ki so naši zavezniki..." Nato je Viljem ukazal sporočiti prške-mu kralju, da "se bo postopalo z njim kot s sovražnikom, ako se takoj sedaj ne pridruži!" — Tudi Turčijo je pridobiL Viljem in z njo se je sklenila zveza že 2. avgusta. Tako se je pripravljala svetov na vojna iz Berlina in z Dunaja že od 6. julija, a 20. julija se je Jagow zlagal da ne ])ozna avstro sprejeti!" Grof Berehtold pa je ogrskega ultimata! Še več: dne zaupal Tschirschkemu, da je Tisza "utimat ne le odobril, nego ga je v nekaterih točkah še poostril". Dne 17. julija je nemki poslani-ški svetnik princ Stolberg pisal Jagown, ministru nemških zunanjih del, da Berehtold 1 upa", da 21. julija se je zlagal nemški kan celar nemškim- poslanikom v Pe trogradu ,Paiizu in Londonu! Pi sal jim je namreč, da so zahteve Avstro-Ogrske do Srbije "pravic ne in zmerne", a da se "boji, da H Srbija te skromne zahteve od Srbija ultimata ne sprejme in da:klonila in Avstro-Ogrsko izzva fie "boji", da bi dosegla A.-0.|la"! Podleei so se oboroževali "le diplomatski uspeh"; dne 18.jsklepali zveze že ves mesec, pri-julija pa je pisal istemu, da se;pravijali neizogibno vojno, a A.-O. "boji", da Srbija sprejme hkratu so lagali na vse strani, ce tisti Berc-htoldi, Bethmanni, Ja-gowi in njih lažnivi tovariši — vse skupaj pa ohrani zgodovina v večnem, spominu kot največje, najstrašnejše zločince 20. veka. STARI DOBRI ANGLEŠKI ALE. ultimat, a da "mora priti do preloma". Dne 20. julija je srbski poslanik v Berlinu izročil Jagowu noto, ▼ kateri je srbska vlada umor v Sarajevu najostreje obsodila ter lo lastnim poslanikom In ultimat so res izročili dne julija ob 6. zvečer — točno en i:ro nato, ko je odplula ladja : francoskim predsednikom iz ru skega Kronstadt&l Ko je Rev. "Wilbur Crafts rekel, da bi rajše videl svojega sina stati pri bari ter piti pivo kot-pa gledati neko kino-igralko, ker bi se posledice zavživanja piva o-prostil v enem tednu. — so se številni začudeno vpraševali, kje pač bi mogel mladi Crafts dobiti pivo, ki bi imelo sedem dni trajajoči kik. Pri večini nas je druga čaša piva tudi v easih pred vojno le pogasila žejo ter mogoče vzbudila čisto maihen spomin na vese- X Angliji pa je vrsta«piva, ki ima moč najboljšega žganja. To je slavni "audit ale" Cambridge vseučilišča, katerega je le redko-kedaj najti izven vseučilišča. To nI več ale, pač pa koncentrirana esenca ale-a ter se jo napravi s tem, da se skuha sod navadnega piva do enega kvarta. Pametni ljudje ne pijejo tega piva v kameni! il. vrčih, pač pa ga pokušajo iz majlmih vinskih čaš. Kna caša zadostnje za pametnega in treba bi bilo že močne glave, da se prenese* dve čaši navadne velikosti. ! Ime "audit ale" je dobilo to pivo vsled tega, ker se ga je ponavadi kuhalo ob času, ko se je trapila cela fakulteta z računi. Ko je bila ta težka naloga končana, je prišel na mizo ale in računarji so pozabili na svoje zadrege pri čaši tega koncentriranega piva. Trgovska agent ura v Washing-tonu. Trgovski minister je odredil, da se osnuje v "Washingtonu trgovska agentura kraljevino SHS. Za šefa agenture je imenovan Slovenec dr. Ivan ŽvegeL M. ji - MMaBai • GliAS NAKOPA, 30. JAN. T921 Ameriški proletariat. Arno Dosch-Fleurot je mnenja, da manjka takozvane razredne za- vzele te priseljence s farm v Evropr, vsled česar niso ti priseljenci prinesli s seboj nikake razredne zavesti. Praz iz? a znane Homestead stavke je bila jeklarsK« industrija neunijska. Šele tedaj ko je bil tok priseljevanja ustavljen vsled vojne, je prišla prilika za orjranizira-vednosti ljudem, ki to prišli v industrijalna središča, da napravijo|"je. Bilo je takrat, ko sta pričela z delom Join: Fitzpatriek in Wil-"easj money", nakar so se zopet razkropili. — tjnionizem nima vlbam Z. Foster. Ta dva pa sta najprvo skušala industrijalno orjrani- Ameriki pravega oprijema na mase. Poroča Arno Dosch-Fleurct. V Akron. Ohio, kjer je v zadnjih par letih gumijeva industrija narasla do velikanskega; obsejra, je pred kratkim pričela padati produ k« ija kot raketa in iz tejra mesta so prihajala poročila, da je naj tisoče in desettihoče delavcev izgubilo delo. Vsled tega sem odšel v» Akron, da vidim, kako splošno in obsežno je trpljenje proletarijata. Mislil sem, bili ti delavci in kam >o izginili? <> lšli so domov. V Akronu se niso mislili stalno naseliti. Večina leh delavcev je prišla iz We>t Virginije. Bili so 1o delavci, ki se selijo in ki so izginili, ko jih niso več potrebovali. Odšli so v druga me-■ »a. druge industrije ali pa na dežele. Bili so to delavci, ki se radi s« li j", a poznali niso n« bene razredne zavesti Panes so dobivali naj-j \ : j« |»la< e v tvorni«-' h jutri pa bodo mogoče orili in obdelovali —. z« ndjo. Za delavskega voditelja nima ta vrsta delavcev nobene prave vrednosti. * t i Industrijalci v Akronu so bili izvanredno hvaležni tem ljudem. Prišli s<>, ko s»> jih industrije potrebovale ter se odstranili, ko jih ni m. več potrebovali. Brez njih bi bilo nemogoče zgraditi industrije t;>k" hitro, da so lahko zadostile potrebam enega dne in če bi ti delavci ne izginili, ko s. je pojavila stagnacija v industriji, bi ustvarili -kra.jno neprijetno odgovornost za industrijalce, ki so jili sklicali skupaj. To .i»- položaj, ki je izključno amerikanski in ki bi presenetil vsakega, ki l»i skušal vsiliti ameriškim napravam evropske ideje gle-:to, ko je prišla resnična stagnacija v tej in-J dustriji. * Približno ista stvar se je završila tudi v Deiroitu, Mich. Tekom preteklega leta je initio to mesto približno 100.000 ljudi več kot jih je moglo primerno nastaniti. Y>e te ljudi so privabile v Detroit vi-ke plače. Možje, ki so bili le količkaj inteligentni, so dobivali po petnajst do trideset dolarjev na dan ali pa še več. Nato pa se ,je pojavila na avtomobilskem trgu stagnacija. Pričenši s preteklim majem je prenehalo v Detroitu povpraševanje po dela*, cih. Tvornice so tedaj sprejemale manj mož, a mesto kljub temu ni bilo prenapolnjeno z nezaposlenimi delavci Gotovo število ljudi je namreč vsaki teden zapustilo svoja mestu t« r odpotovalo. Detroit kot bonanza delavstva je postal neproduktiven. Na poti proti iztoku od Paeifične obali sem v novembru vsepovsod zadel na ljudi, ki so imeli po par sto dolarjev \ svojih /epih namreč denar, zaslužen v Detroitu in ko so sedaj iskali kako drugo primer 4o službo. Do časa, ko sem dospel do Detroita, sem našel, da so imele tvornice 150.(KX) delavcev manj kot pa štiri mesece poprt»j. da pa ni bilo opaziti nikjer po cestah nezaposlenih in postopa joči h ljudi. zirati ehikaške klavnice in jeklarski baroni so zasledovali njih delo-vaifje od daleč. Eden teh mi je rekel: — Videli smo jih prihajati ter bili pripravljeni nanje. Zanimiv komentar glede unijoniziranja tvornie mi je podal v Detroitu Mr. C. Culver, ravnatelj Employers Association, to je organizacije, ki se peča z delavskimi problemi za so je člane. Rekel je: — Kadar ne stopijo delodajalci skupaj v namenu, da pritiskajo plače k tlom. nima unijonizem prilike, da bi rastel. Kadar delodajalci tekmujejo za delavce, kot so storil5 to tukaj v Detroitu, kadar so preveč zaposleni z izdelovanjem strojev, kadar prekipevajo iznajdljivi duhovi ter je domači ameriški ženij koncentriran na dosego najboljših rezultatov, takrat se ljudje ne pridružujejo imijam. Unijonizem je brez dvoma le malo napredoval v Detroitu. — Ameriška delavska federacija je igrala tam zelo majhno idogo in avtomobilskim delavcem se je posrečilo dobiti zi svojo industrijalno unijo le eno dvajsetino delavcev, katere bi se lahko sprejelo. Značilno pa je. da imajo ovtomobilski delavci kljub majhnemu članstvu svojo važnost v industriji in delodajalci smatrajo narastek te organizacije kot edino možno pretnjo. To kaže moč. ki bi lahko prešla v loke tovarniškega delavca, če bi dobil industrijalni unijonizem ke-daj oprijem na ameriŠKO industrijo. V Detroitu znaša*število zunaj rojenih delavcev celih trideset Mstotkov. V Pittsburghu je odstotek še višji. Delodajalci v obeh krajih izjavljajo, da se ne boje delavskih organizacij, dokler bo' stvar v tem ozuru obstajala kot je. Delavske organizacije, oživotvorjene med zunaj rojenimi delavci, ne obstajajo dolgo. Hitro jin j*e inogoče organizirati, kot je našel to W. Z. Foster, ko je organiziral jeklarsko -tavko lera 1919. Zunaj rojeni delavci prispevajo z navdušenjem in tadodarno svoj denar za organizacijo, a pričakujejo hitrih uspehov ter postanejo razočarani, če ti uspehi izostanejo. Ravnokar sem prišel skozi jeklarski okraj v Ohio in Pittsburghu, organiziran na najbolj uspešen način pred enim letom od Fosterja in v tem okraju je d;>nes komaj najti sled njegovega delovanja. Le s težkočo sem našel suha o'.:ostja cvetočih unij, katere je Foster organiziral in razvil v teku par mesecev. Potem ko sem obiskal jeklarska mesta ter ona, ki imajo izobili-i o modernih tvornie, >em prišel do prepričanja, katerega je I. W. uit ameriška industrija ni organizirana. Delo, kot nekaj povsem dru-gega kot industrija, je organizirano, a tvornice s svojimi stotinami iti stotinami tisočev, da, s svojimi milijoni neizurjenih ali napol izurjenih. delavcev, še vedno niso organizirane. Ameriška delavska federacija se ni zanimala zanje in I. \V. W. je skušala storiti to v tako rcvolucijonarnem obsegu, da se ji poskus ni posrečil. To polje je še vedno odprto. Ameriško industrijalno polje je praktično neovirano od predsodkov ali trdih pogojev, ki prevladujejo v Evropi. V evropskem smislu izvežbani agitatorji so več kot enkrat sejali po ameriškem polju svoje v Evropi rojene ideje, a te ideje niso dosedaj še obrodile nobenega sadu. V splošnem rečeno je najti v ameriški industriji dve vrsti delodajalcev. Prva vrsta obstaja iz onih, kojih geslo je: — Ujemi jih mlade, postopaj grdo z njimi in ne nauči jih ničesar. — To je vrsta, ki najbolj kriči, ki podpira idejo o '4lastninski pravici" in ki se zavzema za brezobziren ameriški open-shop. Jeklarska, premogarska in bakrena industrija in vse takozvane težke industrije so prežete s tem duhom, celo v tem času, ko je prinesel luči v več kot enem oziru. Pri takih delodajaleili nima delavstvo nikakih pravic. Lahko je napraviti boljševika iz vsakega delavca, ki pride v stik s takimi delodajalci. Vzemimo Butte, kjer pasu je Anaconda Copptr Company. Če pride kak rudar v Butte, mora iti skozi kompanijski urad za potne listine, predno more sploh prositi za delo. C'e se mu posreči dobiti takozvano 'rustling card", neko vrste izkaznico, ki vsebuje njegov popis, lahso išče dela v rovu -amem. te je član kake unije, ki ni dobro zapisana pri kompaniji, se mora lagati glede tega ter reči, da ni ali pa ne dobi izkaznice. To jc industrijalni fevdalizem, kajti drugače se te prikazni ne more imenovati. Bil sem v uredništvu lista Bulletin, delavskega lista, ki izhaja v Butte ter zapazil pol ducata pušk v nekem kotu. Ali imate rdečo stražo? — sem vprašal ' UM. B«»t. tm tri iTijm l»kilj> Ifc 4 \ tm—mit. tm m ■» »Ute, mum HHt« ta < i »"«■—»»»—- „ < Varajte svoje otroke T pred vzMrnirjajotem zimskem kanja t ' ' ^ tem. da Imele v hiii vedno j | SEVERA'S | Cough Balsam | (prej« Severov B>tiam za plJnCa). Povzroči naglo od pomoč, dela dihanje laije in natmvno in prepreči ruvoi komsiilcaeli. V dveh merah, »c in 50c. Navadni kaSelj, £] ko povuoCi resne bolečine, toda SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Severovi Tableti pcotl prehlada in gripi) _,..„ .,„, ■o s&ne«Uivi za od pomoč pri prehlada r -t J kratkem Časa. odvajajo rasne posledice in I I Zdrn 7Wi i h preprečijo crlpo aii inSuenooT Po vseh Z> Ce bo uspešen, bo uveljavil nove standarde v industriji in v stanu . bomo reči nato, da se je Ameriki posrečilo rešiti na drugačen način lii.dustrijalni problem, ki je dovedel v Evropi do soeijalne revolucije. i' . Kako so Italijani postopali s sod- pr(>sil pa ie za p0mii0ščenje, Težko poškodovanega so našli na poti iz Čedada v Kota riški Kot nekega Špehonja. Pre peljali so ga takoj v Čedad v bolnišnico, kjer je mogel še povedati, da so ga napadli neznajn ljudje, nato je umrl. Takih napadov je na tej strani vse polno, italjin-ska oblast pa ne stori ničesar za javno varnost med Slovenci. Poskusen atentat na D'Annvnzia. Dne 30. oktobra je nek ardit streljal na D'Annunzia. ki ura pa je zgrešil. Stvar se hoče prikriti, ker žele, da bi ne prišla v javnost radi strašnega stanja, ki vlada na Reki v splošno nezadovo1 jhost, kftera je bila .vzrok napadu D'Annunzio se v svojem velikem strahu sedaj ne upa več iz hiše. V Istro pošiljajo Italjani v hrvatske šole učitelje iz kraljestva. Taka dva tuja učitelja sta bila napadena pri Sv. Vinčetu. Istrski banditi so mislili, da imajo pred seboj kake mešetarije ali agente, polne denarja, pa so ju napadli in oropali. Krvavih glav sta prijavila omenjena učitelja pri oblastih v Pulju, kaj se jima je zgodilo. Češke usmiljene brate so pregnali Italjani iz Gorice in poslali tja italjanske iz Milana. Prejšnji prijor Longin Ilorak, ki jc biL v Gorici jako spoštovan mož, je bil imenovan pred osT^iimi meseci za generalnega defin'torja reda v Rimu, v glavnem za to da se ga odstranili iz Gorice. Za pri-jorja je bil potem imenovan Čeh R. Bernadzik. Ali le za toliko časa dokler so ga potrebovali, sedaj y- odšel tudi on iz Gorice in sicer domov na Češko. Bernadzik je deloval v Gorici 21 let. Tako iztrebljajo Italjani Slovane iz Pri morja. Amnestija v rkupiranem ozemlju. Iz okupiranega ozemlja poročajo, da je bila povodom obletnice zmage pri Vittorio proglašena amnestija, po kateri se morejo vrniti domov vsi, ki so svojevoljno pobegnili, kakor tudi oni, ki so j:h pregnale okupacijske oblasti. Bil je tudi 5 mesecev pri vojakih držav. Tukaj zapušča j mene brata, v stari domovini pa enega brata in tri sestre. Doma je jbil iz vasi Račevo pri Žireli na Kranjskem. Bil je član dveh dru-j štev. katera sta mu priredila jako lep pogreb. j Zahvaliti se moram društvu Slapvček št. 145 SXP.J.. katero se je konporativno vdeležilo pogreba in tud' venec položilo na krsto v slovo. Ilvala tudi samostoj- nemu. društvu "Koruzna Fajfa", katero se je tudi korporativno letoma je bival v Kast Helena in Butte, Mont. Prosim ga. da se javi. ali pa če kdo ve za njega, da mi pošlje njegov naslov. Ako sam bere te vrstice, naj se mi pa sam oglasi. — John Alich c o West Groves & Sons Co., 18 North 5. Ave., Duluth, Minn. (13-21—1) Tisočeri slave v Juvito Krvni Caj Zakaj bi vi ali katerikoli v vaši vdeležilo pogreba in položilo ve- Iružirii še nadalje trpel vsled ze-liec na krsto v slovo. Posebno se odčnili, ledičnih, jeternih ali čre-pa moram zahvaliti rojaku .Jako- vesnih bolezni, glavobola, nppre-bu Debelaku in njegovi soprogi,! ;ave. zaprtja, revmatizma, bolečin katera sta ga.imela v hiši za časa,iv križu, nečiste krvi, preliladov in ko je ležal na mrtvaškem odru. lašlja. če vam bo dal JUVITO Hvala tudi pogrebeem ter drugim KRVNI CAJ, sestavljen iz najčiš-rojakom in rojakinjam, kateri sol jo vaš lekarnar ali frrenar dobite nazaj, če ne l»o<=te zado- zemljiea! "White Valley, Pa.. 17. januarja 1921. Frank Mlinar, žalujoči brat. (20-21—1) | .-oljni 7. usi>ehi. | Juvito Laboratory I Sonth Hills Branch 50, Pittsburgh,Pa. P. S. Z veseljem vam bomo poslali brezplačno imskušnjo, če pišete ponjo. 0^>0000<~>{) Edinole v čudovito bogati Ameriki se morejo pripetiti take stvari Kdinole tukaj si upamo organizirati industrijo v obsegu bonanz. V Kvropi vetlo veliki industrijalci, da se morajo pripraviti na polom če bi gradili industrijo na tako nagel način. Zemlja bi ne mogla zopet absorbirati delavcev, ki se selijo kot je storila to ameriška zCm-lja za Akron in Detroit. V Evropi pripadajo industrijalni delavci j roletarijatu, ki je potomec dolge \rste delavcev. Evropski delavci ►o tudi razredno zavedni ter ne mor« jo izginiti in se razkropiti kot so se ameriški delavci. V^led razln-nep-a p< ložaja stvari v Ameriki, se vrši sedanja no-. uravnava zadev brez velikih težkoč od strani delavstva. V Evropi. kjer se vrši proce, soeijalne revolucije, ni mogoče niti misliti na uravnavo katerekoli vrsic. ne da bi se preje iznašlo, kakšne učinke bo imela ta uravnava na delavske razrede. Tukaj pa ni nobenega j roletarijata in vsled te^a tudi nobene razredne zavednosti. Pred kratkim sem našel na svojih potovanjih po deželi, da so ljudje vsake vrste prepričani, da morajo pasti »-ene, najemnine, pla--e je vcepilo nam. Casi izobiliee so minuli in kar je nezadovoljstva mora prit' gotovo na površino ter se pokazati. Mogoče je. da iščem ne kaj prev«*«~- preeiznejra, da pa tejra ne morem najti. Opaziti je obi-č;; j i > i ■ n« zadovoljstvo raiii boja za obstanek, a to nezadovoljstvo ni razredno zavedno, ko* se rabi to frazo v revolucijonarnih krogih v itio/»'mstvu Položaj tii niti povečal števila pristašev I. W. WT. ali ouega industrija I nega delavskega gibanja. To je videti zelo prime-n m trenutek, da m* vprizori naval, kampanjo po.ika v namenu, da se I rej>ri. a rincip odprte delavnice vedno vzdržalo v katerikoli občini in kateremkoli sreči šču. kjer sem izpraša val. Resnn-a je wveda. da so bile velike industrije v stanu preprečiti unioniziranje ali organiziranje s tem, da so pustile prihajati nepre-jgtaui tok priseljencev v deželo in da so bile dosti prebrisane, da so ker je bil jetičen! Vojaško poveljstvo se ga je usmililo s tem, da mu je določilo kazen — 20 let 6e. Jšeem svojega brata FRANKA BEUDAR iz Dolenjega vrha št. 22 pri Novem mestu. L. 1915 je imel naslov: Paul Migvar. 414 Thomas St.. Hillyard, Wash. Prosim ga, da se mi javi, ali če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar ran botn zelo hvaležna. — Neža Papež, vas Boišt št. 3 prd Dolnjem vrhu, Slovenia, Jugoslavia. (20-21—1) 9 VABILO na veliko veselico, katero priredi Slovenski Del. Dom na Moxham, JohnstoVm, Pa., 5. februarja t. 1. z igro: "Maščevanje nad petelinom in kesr?. Igrale IkkIo same ženske. K tej veselici se vljudno vabi vsa društva ter posamezne rojake in rojakinje iz bližnje in daljnje okolice, kakor- Dunlo, Uovdell, South Fork. Hagevo. Cairnbrook in še drugih sosednjih mest, da se V obilnem številu vde-leže naše zabave, ki bo nekaj izvrstnega. Za pijačo in kaj za pod zob bo tudi preskrbljeno. Priee-tek veselice točno ob 7. uri zvečer. Za ples bo igrala slovenska Moxham godba. Vstopnina za moške 50^; dame so proste. Direktorij S. N. D. (Ax 20,25.27—1 & 2^-2) Rad bi izvedel za mojega prijate Ija LOUISA KOGEN, s katerim sva se nahajala na Tread-well. Alaska. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; ako pa sam čita ta o-glats, naj se mi pa sam javi. — Vinko Sepich, I\ O. Box 102, East McKeesport, Pa. (18-21—1) KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnlco (note-book) In angleSko-slovenskl besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano angleško besedo poglejte v besednjaku, kako se Izgovori In kak pomen ima; zapišite neznane besede v beležnico In jih veČKrat ponovite. V nekaj mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja. Jesenki In zlmmkl večeri so kot nalašč za učenje. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti ta besednjak. Naročite ga na sledeči na. slov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku Je $5. — I stota m lahko naročite za f1.2S Zormano-ve pesmi, ki vam bodo ugajale. SBBBnUBEffiBES JSia^ Patenti. Na zahtevo vam bo poslana ! brezplačno dragocena knjižica | z informacijami o patentih. Iznajditelji in drugi, pišite ponjo. Ime A. M. WILSON Je žel [ znano 30 LET in vsaka nam | poverjena patentna zadeva bo deležna najbolj.se pozornosti. ; Po&Ijite model ali sliko vaše ( i iznajdbe v pregled. Pišite danes po slovensko patentno knjižico v slovenskem jeziku na s'edeči naslov: I A. M. WILSON Registered Patent Attorneys I 320 Victor Bldg.f Washington, D. C. Naznanilo! Rojakom v Greater New Yorku in onim. ki potujejo skozi New York jaznanjam, da imam dobro urejeno revstavraeijo in veliko plesno dvorano Ridgewood Palm Garden 483 Onderdonk Ave. Ridgewood, N. Y. vocml Gre«* Ave. Dobra domača kuhinja. Godba in ples ob sobotih od 7. ure naprej in ob nedeljah pa od 4. dalje. Iz New Yorka vozi DeKalb Ave. kara naravnost do Green Ave. in •■d tam jo lo ciia cesta naprej moj prostor. Za ob i I (»n pos«»t se prifJoroT-am FRANK MIHELIČ. Pozor! Slovenci, Hrvati in Srbi ki potujete -skozi New York. Ne pozabite na 25 jan. i 25 Jan. 29 jan. 29 jan. — Trst — Cherbourg — Cneuourg — Cherbourg — Boulogne — Tr»t — Havre 0 z'orabah na Koroškem. "Heogradski dnevnik*' je pri- nakazil uvažali blago,, da moko proti plačilu za -ljego r, W YORK. C ITT 1 fet>r. — Trit 3 febr. — Cherbourg 12 febr. — Cherbourg 5 febr. — Havre 5 febr. — Cherbourg S febr. — Cherbourg 9. febr. — Tnt 19 febr. — Cherbourg 12 febr. — Boulogne 16 febr. — Cherbourg 15 febr. — Havre 17 febr. — Havre 19 febr. — Boulogne 26 f.or. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 8 marca — Havre 10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg 19 marca — Bou (.»ne 26 marca — Bouloor.e Glede cen za vo*ne listke In vsa drug« Dojasniia, obrn'te se n« .vrd^o. FRA^H S K 8 E K 82 CorUndt St.. New York Pozor rojaki ;Blaznikova Pratlka m rojakinje!; _ Cena je 15 centov. Posebno i dajo za Ameriko s'.io I 't j vi i iz starega kra.ia. Kiior jo hoče imeti naj pnš je • dkoj poštne znamke in na'ano^n • ..-•slov iri poslali mu jo bom-« Slovenic Publishing Co.. n2 Cortlandt S" , New York N Y. V Clevelandu, O., se jiL doh; v »:»ši podružnici: 61 O* St. Clair Ave. LLOYD SABMiQO 3 Street Ne- trtiuKlnJt o<1plutJe Iz N. T. carol* t ? vjij-kn. PE D* IT* LIA — 26. febr. REGINA D' ITALIA — 23. marca. »«■ i*irektiii rosni Uaun flu wis •rlavitlb meat v JocotUTUi BrffnUono vino ootnlkom I. French Line C0MFA6NIE 6tN£HAlt TBA*SATJU1TI«UE V JUGOSLAVIJI! PKEKO HAVhc nakazil uvažali blago, da moko izroči, proti plačilu za -ijego\r truri in proti gotovemu dobičku, kakemu aprovizacijskemu zavodu v eoni A.»Toda to se v tem slu- ; čaju ni "zgodilo, kakor tudi ue v mnogih drugih. To blago je bilo , večinoma namenjeno tihotapstvu t ali pa je bilo prodano Nemcem, , da se i. njjni bore proti nam. Komisija. ki je preiskovala te stvari, je ugotovila, da je Majdič po nakazilu iz Ljubljane poslal 5 vagonov moke v Celovec. Moko so v Celovcu sprejeli na celovški postaji neki SehaJler. Leder-; i waEch in Renki. Po sprejemu so : :Ie-ti moko takoj prodali avstrij-; .-.ki organizaciji "Heimatsdienst", I ki je to moko uporabil v agita-. eijske svrhe proti nairn. Cesto so »Avstrijci prodajali tako od nas a dobljeno moko po 40 odstotkov ceneje nego mi. Takisto se je ugotovilo, da so peki iz Celovca do-važali znatne količine moke iz ' S in če vas i v Celovec. Kdo je to ^ moko prodajal? Nihče drugi ka-ikor ali prebivalstvo, ki jo je ku-Ipovalo v aprovizacijskih skladi-ščih, ali pa ap rov i za eijske korpo-racije same in njeni organi. Po ^!naročilu predsednika deželne vla-de dr. Br»-jea so bile prodane go-a, love količine moke Avstrijcem K kot pokvarjene, ni pa bilo nobe-0 j nih dokazov za to, da -je bila ta 'moka v resnici pokvarjena. Toda * nobeaiega povoda ni bilo za to. u da se ta moka tako .na vrat na a nos proda brez protokolarne ugo-h to v it ve, da je pokvarjena." "Beogradski dnevnik" je priobčil o Koroški serijo člankov !>od naslovom "Koimška afera'', .'lanke je napisal Nikola Gjono-rič. V tretjem članku piše med irugim: "Oovorilo se je, da so bili zapleteni, v tihotapljenje moke celo ■iami nadzorstveni organi. Tega ni bilo mogoča ugotoviti, kar pa ne pomen ja, da bi bilo izključeno. Angleški polkovnik Peck, predsednik plebiscitne komisije, je rekel o nekem okrajnem glavarju, da bi bil takoj "out" (zunaj), ako bi bil angleški uradnik, čck, da je vdeležen pri tihotapstvu moke. Skoda je, da ni nihče zahteval od gospoda Pecka dokaze za to stvar. Tipične zlorabe z živili so se vršile na ta-le način: Okrajna glavarstva" so dajala priporočila trgoveem iz cone A na odsek za .prehrano v Ljubljani, kateri jim je na temelju teli priporočil dajal 44 nakaznice" ne samo za predmete prehrane, marveč tudi za vse ostalo blago, ki se je moglo izvažati iz našega o-zemlja. Tako je odsek posloval, kakor se je službeno poudarjalo, radi 4'olajšanja" prometa. Osebe, ki so na temelju takih nakazil u-važale blago v cono A, so bile o-proščene earine in zasi garanja valute, seveda pod pretvezo apro- vizacije Koroške. Tako nakazilo je n. pr. dobil trgovec Majdič v Kranju za uvoz moke v tono A. Tudi on je bil dolžan, kakor vsi ostali, ki so na podlagi takšnih de Bergerae v svojih komedijah in ker sem pozabil povedati vam to, sem se vrnil osebno, da vam povem. — Ne razumem vas. gospod, — je odvrnila Nanon povsem mirno. — Prosim, pojasnite mi stvar. Pogled vojvode se je uprl na dve naslonjači, romal od tam na krožnike in ves ta čas je postajalo njegovo lice najbolj, rdeče od s.rda. Nanon je videla vse to vnaprej ter pričakovala uspeha preisko-\ anja s smehljajem ki je razkrival njene krasne zobe. To smehljanje pa j»* bilo slicno živčnim krčem in zobje bi brez dvoma šklepetali, če bi jih atrah ne držal skupaj. y Vojvoda je vrgel nanjo jezen pogled. — Še vedno pričakujem odgovora gospoda, — je rekla Nanon ter se priklonila. — Odgovor gospoda, — je rekel vojvoda, — obstaja v tem, da ii'i pojasnite, kaj pemenjajo te priprave? — Imela sem sanje, da se boste danes vrnili, čeprav ste me šele včeraj zapustili. Moje sanje me nikdar ne varajo. Vsled tega sem dala pripraviti večerjo po vašem okusu. Vojvoda je spačil obraz, očividno v namenu, da se ironično nasmehne. — In ti dve blazini? — je rekel. — Ali se hoče pospod vojvoda morda vrniti v Liboumc? V tem slučaju so me sanje varale, kajti napovedale so mi di bo gospod ostal. Vojvoda je drugič skremžil liee in to kremženje je bilo še bolj značilno kot prvo. — In ta krasna nočna obleka! In te prelestne dišave f — fro je ena oniu oblek, katere oblečem, kadar pričakujem go spoda. Prelestni duhovi prihajajo od parufma. 1 aterega gospod vojvoda ljubi, ker je tudi najbolj priljubljeni parfum kraljice. — Torej .ste me pričakovali? — je nadaljeval vojvoda z ircn;e-rim usmevom. — Ali, gospod, — je rekla Nanon ter prijela grdo — Bog naj mi oprosti, a mislim, da hočete gledati v omare. Ari ste m?-go£e ljubosumni? Vojvoda je napravil dostojanstven obraz. — Jaz ljubosumen? Moj Bog, te smešnosti ne boste zapazili na meni. Ker sera star in bogat, vem ^obro, da me varajo. Onim pa, ki me varajo, hočem vsaj dokazati, da se ne dam vleči od nj^k za nos. — In kako jim boj-te to dokazali? — je vprašala Nanon. — Rada bi to izvedela. — O, to ne bo pesebno težko. Treba vam je le pokarati ta list. Pri tem je potegnil vojvoda iz svojega žepa list. — Meni se nič več ne sanja, — je rekel vojvoda. — V mojih letih nima človek več sanj, tudi ne, kadar je zbujen, a dobivam pisma. Prečit a jte to, zelo zanimivo je. »S tresočo se roko je vzela Nanon list, katerega ji je izročil vojvoda ter se stresla po celem životu, ko je videla pisavo. Njenega strahu pa ni bilo opaziti in čitala je; ! — Gospoda vojvodo de Epernon se obvešča, da bo danes zvečer neki človek, ki uživa že šest meseeev intimno prijateljstvo gospodične de Lartigues, prišel k njej, večerjal tam ter preživel noč. — Ker nočemo pustiti gospoda vojvoda v nikaki negotovosti ga obveščamo, da se imenuje ta srečni tekmec baron de Canolles. Nanon je prebledela, kajti udarec jo je zadel sredi srca. — Ah, Roland, Roland! — je zamrmrala. — Mislila sem, da sem se te iznebila. — No, ali nisem poučen? — je rekel vojvoda zmagoslavno. — Precej slabo, — je odvrnila Nanon, — in če ni vaša politična policija nič boljša kot je vaša ljubezenska, potem vas obžalujem. — Vi me obžalujete t — Da. Tega gospoda de Canolles, Icateremu izkazujete čast, da ;ra imenujete svojega tekmeca, ni tuksj. Sploh pa lahko čakate, da vidite, če bo prišel, — Prišel je. — On, — je vzkliknila Nanon, — to ni res! tem slučaju jd ležal izraz globoke resnice v njenem glasu. — Povedati vam hočem. Prišel je na razdaljo Štirih sto korakov od te hiše, a se je na njegovo lastno srečo ustavil v gostilni "Pri zlatem teletu". < mi Alpentinkture Vam zra^teju krasal j ^MkTJhSP^ lasje v 6tib tednih. | LK1 AI]teni>ouiade zrastejo v Btih tednih moškim krasne brke in brada- ltevmalizem ali kostilvoi ne ozdravi fM»ix;"nonia v Htih doeh. Od BruKlintinktnre Vam postnnejo sivi .asjo poiMiliHimn naturni kakor no bili v m'adosti Zdravilo za rane. «i»ekiiue kraste, bul«1, njrove. za knrje ofesa, bradoviee. i»otne noge, ozebline. Zastarane želodčne bolezni se zdravijo hitro in poceni. Pišit«» takoj P" «-*»nik In in krasen ž-.'i>ni Koledar in kr»j'ž*eo 7ii i leto jiošljera zastonj. Pošljite marko ^a poštnino. knjiž:oa. velja vsa. jki*mu v ]K»trebi več* kot £10. Jakob Wahcich (702 Bonna Ave.. N. E. Cleveland. O. I ^ Slovensko-Ame-i rikanski K' ledar I za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih: CLEVELAND. O. Poddrulnica Frank Sakser 6104 St. Clair Avenue. . Jakob Resni k. 3599 E. 81 Street. Chartes Kartinger, 1086 Addison Rd. LORAIN, O. John K um ae. 1735 E. 33 Street. Louts Baiant, Box 106, Pearl St. 1 BARBERTON. O. Albin Foljanec, 188 Metvln Street. Frank Poje. 807 W. Tu3:.iri> a* Ave 1 WF.ST NEWTON. P*. L JOS. Jovan, R. F. D. io< 'Ol, GREENSBUR3, PA. Frank Novak, R. R. 7. 1 FOREST CITV, PA. Matl'a Krm in. WILLOCK PA. Jos. Peterrel. S^IITHVIEW. PA. Frank Strainer. AMBRIDGE. PA. Frank Jakshe 112 Washington St. BROUGHTON. PA. Anton Ipavec. BESSEMER. PA. Louls Hribar. OUNLO. PA. A. Oehaben. JOHNSTOWN, PA« John Polanc, 546 Woodland Ave. PITTSBURGH. PA. Zvonfeo J akte, Ignac Magister. Jos. Pogačar. 5307 Berlin Alley. EXPORT. PA. Jurij Prevlč. farrelL, pa. J. Okoren 1108 Beech Street. CONE M AUG H, pa. Rovanšek. 347 G reeve Street. CLARIDGE. PA. Anton Verina. STE ELTON. PA. Anton Hren, 252 Main Street. IMPERIAL. PA. /al. Peterrvel. UNITY STA.. PA. Frank Schifrar. AURORA. ILL. Jernej Verblt. 6*5 Aurora Ave. • NORTH CHICAGO. ILL. Math. Ogrln. 10 — 10 Street. JOLIET. ILL. Frank Laurich. 624 Summit St. Frank Bambich, 745 Summit St. CHICAGO. ILL. Joseph B.lsh. 1944 W. 22 Place. SPRINGFIELD. ILL. Mat. Barborlch, 1504 S. 15 Street. SHEBOYGAN. WIS. H. Svetlin 1018 St. Clair Avenue. WEST At-LIS. WIS. Frank Skok, 485 — 53 Avenua. INDIANAPOLIS, INO. Louis Rudman, 737 N. Holmes Awe. CLINTON, INO. L. Bolskar. 318 N. • Street. PUEBLO, COLO. Peter dulig. 124S Se. S. F«e Ave. 'rank Janesh. 1212 Bohmen Ave. John Germ, "734 Moffat Avenue. ROCK SPRINGS WYo. 4nton Justin. GOWANDA. N. V. Kart Stmtsha, 114 Millar Street. LITTLE FALLS. N. Y. Frank Mult, 39 DanuM Street. ST. LOUIS. MO. M. Gabrljan. 2834 Lyon Street. GILBERT, MINN. _oula Vessel. ELY. MINN. Joe. Peahel. VIRGINIA. MINN. Frank Hrovatlch. EAST HELENA, MONT. Frank H re I la. KLEIN. MONT. Gee. Zobec. FRANKLIN, KANS. Frank Leskovec. BAN FRANCISCO CAL. J. Laustn. 568 San Brunno Ave« Cena 40 centov. SAVO IE ...... '_A LORRAINE J H iC AGO ...... leopoldina FRANCE ..... . . 29. januarja 5. februarja . 15. februarja . 16. februarja .. 20. januarja Dr. Kolerj SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. \ It. Koier Je naj atarejii slovenski adr«\nUt. •poe-i*-, Ust »- Plttsb orehu, ki Ima »»-letne rrmkao v sdravlje Bju veeh aaotklfc »mesni. iMtriiUlltaM KT vi *4rmt1 s fU eovlteiB ki as Je lsume: dr. »rof. Srllch Ce mate moaolje ali tnecur-ik' no v rrlu. 1rpm.i«tod:. KjLknr lutro u[>*ut» da rem prerehujs sdrarto. ne Čakaj te. teinv«? crldlf« In les Tin cm bosr DOTTflU Kyttroe- aJ\ rodno kilo oedrevt«* » Sf. urst tn sicer oies operacij* Boieeni tr^vrjiL. ki povsro&tV> icUm t krflh »ti krttto tn r^ulk huU Krt pnfMiJu voda. ndrtTia e r»to-^etlo POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HA3LBUBGA NIAGARA ................... 1. marca Direktna železniška zveza Iz Pariza v vse glavri- toČKe Jugoslavije. Hitri parnlkl s štirimi In dvema vijakoma. Poseben zastopnik jugoslovanske vlade H« i pričakal potnike ob prihodu nailh par-| nikov v Havru ter Jih točno odprem M. I kamor so namenjeni. Parnlkl rrancoske črte so transpwrtlrall tekom volne na tlsoie £eho»lovr4k>h vo-lakov brez vse neorlllke. Za ilfkarte In cene vpraiajte v 0RU2BIN! PISARNI, 19 State St.. H. T. G. a.! pa pri lokalnih a&sntlh. i Kevmatise^n (muli SoJoCike teki;o«, srbečic«. BkroTIe in dresa ko ftue boles nI. si nastanejo vsled n*4i ste krvi ozdravim v kratkem teai at potrebno letatL ITredne ure: vsak dan od t. ure ara trej do 8. svefier: v petkih od t -t« trs] do t. popoldne: ob pedalisb «• h t sss3 mm ms wss QKSSI laas Cosuiicli črta Oirriittio potovanje v Dnknndfc (Gr-Fos») ta Trsi. HKLVEDfcFE 23. jajiuarja ARGENTINA ZH. jamuu-js PRES. W1I-SOS E. februarja* Potom listkov. Udsnlh za ess «raja v JugoeUvij* in Srbiji. RazkoAne ugodnosti prvega, druee- ga In tretjega razred*. Potniki tretjega razreda dobivale brezplačne vino. PHELPS BROTHERS. & O, Peeeenger Department 4 West Street New York tamtmttmmmk GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Dospela je nova zaloga. Nove cene. "'rno kalifor. prvovrstno tliarbera) sto funtov $21«.00 f^rno kaJitor. drugovrsuio i Birbera) sto funtov ft7."9 (*>t:r> kajifor. prvOTTStno < Zmtand«?!) sto funtov $26.00 «*'rrio UrugovrELno »Zinfandel) sto funtov $24.00 Helo kj^iior. prvovrstno iMalaga) ato funtov $27.<;0 Kelo kalifor. drugovrstno 0 f'elo, druga vrsta (Muskatel) sto funtov $22.00 Udei-e. kalifornijsko, mate j^KOde s--to funtov 11S 00 * '"Jr^ko. najboljSe vrst»- sto^funtov $17.0'» Z vsakim .narofllotn morate j»o.slati mulo svoto $5.->0 kot aro; ostalo boste plačali ekspresmanu, ko boste dobili naročilo. DALM. CALIFORNIA GRAPE CO. S« CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. ^ i.'- k - DOCTOR LORENZ CDIrti SLOVENSKO GOVOREČI ZDKAVNIM \ iPECIJALIST MOiKIH BOLEc.NI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. ^^ Moj« atroks j« zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jmz hudi te sdr&vim nad 23 let ter imam akuAnje ▼ vaeh boleznih in ke# slovensko, sat o vas rrotem popolnoma rani meti in sposns ti vaio belezen, da vaa ozdravim in vroem mož in "sdrarje. Skozi 23 let sem pridobi) posebno skuinjo pri o/dr^vljenja moikil bolezni. Zato ite morete pooolnoma zanesti oa mene, moja 8kri pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridit* fiimpreje. Jas ozdravim zaatrupljana krt. masulja In IIm m Mnu. aelaxm v arts. Iz-pad an |« I a«, botoiln« » koetth, rtai i ran*, ilvta* bolwnl odtaio«. oolaant v mahurju. ladcah. Jatrali L ialoScu, rmanloo. ravmatllsam. katar, staaa fttl*. Uradna ura ao: V prnSalJak. aradah In aotklh od a. ura alutraJ da 9. aapaldna. V torkih, CatrtKlh in aobotan od ». ura Utrgaj tfa t, tira iviof. Ob nedeljah pa 4o L uro pipoMna. PO »OtTI NK ZDRAVIM. PRiOETE OSESNO. NZ POZA BIT B 1MB m NASLOV. Dr. LORENZ 644 Pena Ave. PITTSBURGH, PA. Makafrl Sruel zdravniki rabijo tskna£a. da vaa ruumtjo Jaa uuun hrvataka fea M starata kraja, sata vaa laila zdravim, kar raa COLUMBIA OD |35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VCEH JE22- GRAMOFONE ^S^'SS® VICTOR NAVIMSEK, 331 Breeve St., G0NEMAU6H, PI. ŽENSKA VOJNA. j Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D n m z s. Za "Glas Naroda" priredil G. P. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St. New York Poučne knjige. Petrosini znani N. Y. - Hitri računar .50 detektiv .45 Nemški abcediuk .35 Sveta Genovefa .30 Nemško-angleški tolmač .60 Zlatokopi .45 Pravilo dostojnosti .30 Doli z orožjem .50 Slovensko-nemški slovar Zbrani spisi Jakob (Janežič Bartol) 4.00 Alešovec Slovensko-nemški slo- Kako sem se jaz likal. varček 1.00 Prvi del 1.25 Poljedelstvo .60 Drugi del 1.25 Umni kmetovalec .50 Tretji del i.oo Ljubljanske slike. _ . _ . _ Četrti in peti del 1.50 Zabavne m rane druge _ _ u-jj^ Ne v Ameriko. Sesti del 1.25 Amerika in Amerikan-« 5.00 Gledališke igre. ^ Revček Andreieek .50 fvetina Borograjska ' .60 Ne Wk;i Vra^a -40 Dama s kameljami 1.50 _ , Fra Diavolo .40 Zemljevidi. Jočevski katekizem ^0 Združenih držav .25 Hipnotizem .35 Celega sveta .25 Krvna osveta .30 Kranjske dežele .10 Knjiga za lahkomišelne Zemljevidi: New York, ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 111-, Kans., Colo., Mont. Mala sanjska knjiga .25 Pa-» Minn., Wis , Wyo., Marija hči polkova .30 W- Va" Alaska Prokleta, 6 knjig 3.00 vsaki po .25 Prokleta, trdo v platno Raairladnic® vezano 4.00 -Kw^ieuiu®*. Marijina otroka .45 Newyorake, ducat po .24 Princ Evgenij Savojski -30 Slovenske narodna noša Pet tednov v zrakoplovu 2.00 po .04 Požigalec .30 ducat .35 Opomba: Naročilom je priloiitt denarno vredost, bodisi ▼ gotovini, poštni nalrarnici ali poštnih znamkah. Poštnina Je pri vseh cenah vra&rajena. \ . i ~ -