Učiteljiščni vestnik. Okrajne nčlteljske organlzaclje. Beferent 8 elovenskega vseužiteljiežnega abit. sestanka v Ljubljani 1. 1909. (Koneo.) Z b o r i: Društvo zboruje vsaj vsak mesee enkrat. — Dan in kraj prihodnjega zborovanja določuje rsak zadnji zbor: to določilo more zbor prepustiti tudi odboru, ki sploh Tsako zborovanje pravočasno objavlja v javnih, po odboru v to določenih listih. V mesečnih zborih se govori o predmetih, ki 80 na dnevnem redu; pogovarja se o nasvetih društvenikov ali odbora, o katerih se potem sklepa; izvršujejo se naznanjene pevske vaje. Izredne zbore sklicuje odbor, kadar se mu to zdi važuo in potrebno, ali 6e vsaj tretjina društvenikov to zabteva pismeno in iiazuani predmpt dotičoe razprave. Zbor je sklepčen, ako je Tsaj despt društvenikov pričujočih. Predmeti, ki sraejo o njihsklepati le mesečni zbori, so: dovoljevanje izrednih mesečnih troškov; premena pravil; pooblastitev odbora, da v imenu društva zastopa njpgoTe koristi pri višjih oblastvib. in raznib korporacijah; izbor časniko?, knjig, pesmi itd. Društ?enoleto se pričeDJa s prvim januarjem. Dnevnired prvega, obenem o b č n eg a •zbor a je: a) porožilo o dništvenem delovanju preteklega leta; b) letni račun; c) volitev treh prpgledovalcev računov, ki pregledajo račune in to poročajo v prinodnjem zboru; d) volitev odbora; e) določitev letnega doneska za prave in podporne društvenike; Ł) imenovanje častnih članov; g) izključftnje društvenikov; h) slučajnosti. Pri volitvab. se glasuje z listki, pri ¦drugih atvareh s tera, da se vstane ali obsedi. Da je voliteT ali kak sklep veljaven, je treba vselej nadpoloTične večine glasov. Ako se pri volitvi ne doseže nadpolovične večine glasov, odločuje ožja rolitev med tiatimi, ki so dobili največ glaso?; kadar je pri ožji volitvi enoliko glasov, odloči žreb; v drugih slučajih odločuje predsednik. Prepiri o društvenih zadevah ali med društveniki ali z odborom razsojajo brez uporabe pravne poti izbrani sodniki. Vsaka stranka Toli izmed pričujočih društvenikov dva razaodnika in ti volijo petega kot načelnika. Bazdruženje sme skleniti najraauj dve tretjini pravih društvenikov. V tem slučaju določuje odbor tudi o načinu, kako se ima društvena imovina uporabiti v katerokoli svrho na korist Ijudskemu šolstvu. Ako bi pa rišja oblast razpustila društvo, 86 ima vsa društvena imovina sbraniti pri BDruštvu za zgradbo Učiteljskega konvikta 7 Ljubljani", dokler se ne ustanovi kako novo enako društvo, v čigar svojino preide prejšnja imovina. Ko že govorim o denarju, naj omenira, da bi bilo jako umestno, ako bi eveutualni prebitek vsakoletno posamezna društva nalagala r sklad, ki bi bil nedotakljifa glavnica in bi se porabljal le v obrestih. Na ta način bi labko prišli do tako potrebnega sklada, ki bi ga v mnogih slučajib potrebovali t prid celokupnemu stanu. Ne posamezuiki, društva naj bi ga zbirala in nalagala v naši hranilnici. S tem bi bil ustroj okr. uč. org. končan. Pr?i pogled nam jasno kaže, da ne soglaša Tse več z razvojem časa in da nam bo potreba tudi naša društva razviti za stopnjo Tiše, kakor se je razTilo učiteljstvo ia se je razvil narod. Pred?aem nam bo potreba misliti, kar je neobbodno potrebno za uspešno narodno-prosvetno delovauje učiteljstva, da se bodo tudi naša okr. u6. dr. delila v srrho že omenjenega dela v društvu podrejene, po krajevnih razraerah primerno razdeljene stalne u č i t e 1 j s k e k r o ž k e, katerih glavna naloga bo, dvignitl kulturni nivo ljudstva v sfojem okolišu s pomočjo po socialnem odseku okr. uč. dr. dolo^enih sredstvih. Tako hodo naša društva vodila naroduo-prosvetno delo učiteljstva in se bo to centralizovalo v učiteljski organizaciji v korist učiteljstva in ne le zgolj y korist politiških strank, ki 80 naa dosedaj v tem oziru grdo izrabljale. Dveljavimo na ta način svoje organizaeije in ne bomo več prezirani! Pojmujmo pomen naših organizacij vsestransko in ne presojajmo iu uporabljajmo jih ie enostrano! Cudne pojme ima o našib organizacijah nepoučen naraščaj. Nekaj jih je, ki menijo, da je učiteljska organizacija zato postavljena, da dela s svojimi prireditvami štafažo za učiteljstvo, da prireja shode i. t. d. in da se pokaže — ker je danes že V86 organizorano — da je tudi učiteljstvo organizorano. Drugi del smatra učiteljsko organizacijo le zato postavljeno, da se bori za izboljšanje gmotnpga stanja učiteljstva. To so oni, ki vidijo vso srečo učiteljstva le v dobrem gmotnem situiranju, pri tem pa popolnoma pozabljajo na narod in šolstvo, najbolj pa nase in na povzdigo svojega duševnega stanja. Tretji del srnatra organizacijo le za to, da vzpodbuja člane za prosvetno delo raed narodom in se bori za kulturno in gospodarsko izboljšanje naroda. Ne pomislijo pa oni, da nam ni dovolj Ie vzpodbuja za delo, temreč nam je potreba to delo tudi primerno organizovati in to v lastuih rokah, da si za delo tudi osiguramo upoštevanje, ki ga je Tredao to delo. — To 80 oni idealisti v naših rrstah, ki vidijo le narod pred aeboj, vidijo delo za narod, ki ga izvršuje učiteljstvo, ne vidijo pa podlage, na kateri d e 1 a j o; da ne delajo za ugled svojega stanu, temveč 8i to delo prisvajajo drugi. To so oni narodni in šolski idealisti, ki ne pojmujejo, da je naše narodno in šolsko delo danes prepojeno tudi s politiko in da igra učiteljstvo vlogo marionete v rokah politiških strank, ker jim svojega prosvetuega in šolskega dela ae odvzame in se ne osamosroji. Najodločneje pa moramo protestirati proti onim, ki s 1 e p o smatrajo vso našo organizacijo za priveaek bodisi katerekoli politiške stranke in celo za nje agitacijski aparat. Ne ponižujte nas, zakaj zgodovina našega stanu je že itak — zgodovina redno poniževanih ! Učiteljstvo pa bodi UTerjeno, da je naša erolucijska pot prava in je najnevarnejše sredstro proti nasilju in demagogiji, s katero vladajo danes pri nas politiške jjstranke 1 Še bo stalo učiteljstvo trdDO, ko bomo rekli, da onih ni Yeč!*) Mi pa, tovarišice in tovariši, ko vstopimo kot novinci v organizaeije, glejmo jih kot važen kulturen faktor, ki je v prri vrsti namenjen nam samim v svrho naše nadaljnje skupne izobrazbe, na podlagi katere se dvigne naš stan, napreduje šolstvo in se dvigne tudi duševni nivo naroda. Stanovski, šolski in narodni interesi se združujpjo v naši organizaciji. To je naš program, po katerem bodi urejeno naše delo; vendar naj se drugi dve točki ne dvigujeta nad intpreae stanu, da ne bomo politiški idealisti, politiški otroci in ne marionete v rokab. nas izkoriščujočih! Besolucija: Učiteljski abit., zbrani na sestanku dne 1. avg. 1909 v Mestnem Domu y Ljubljani, so uvideli nujno potrebo, da se okr. učit. društra pospešijo v toliko, da se bodo redno prednašala mesečna predavanja, in sicer ne samo z ozirom na stanovska vprašanja, temveč na splošna žMjenska-aktualua vprašanja, v kar naj »Zaveza" posreduje za pridobitev predavateljer. **) *) Naie stališee napram politiškim strankam glej Už. Tov.: „0 principih orgtnizaeij" v UčiteljiiSnem Testniku. ¦*) Socialni kuri in predavanja, ki so ee vriila t Celju, naj bi nara bila zgled takik pradavanj. Ursdn.