ličnimi strukturami o Kulturi, ki pa jih ic bilo z osvoboditvijo koncc. P reku idej najbolj znanih kulturnih delavcev (Josip Vidmar, Edvard Kocbek, Horis Zihorl) so predstavljena osnovna k uit um o politična izhodišča posameznih skupin v OF - skupine kulturnih dclavccv, krščanskih socialistov in KPS, ki je po letu 1945 prevzela glavno vlogo pn oblikovanju kulturne politike.
Smcrnicc nove kulturne politike so buc izdelane v letu 1944'45 pri Odseku za prosveto SNOS, v povojnem času pa so doživele spremembe glede na rast moči K P. Kulturna polnika jc bila usmeriena v zado"oljcvanic kulturnih potreb širših družbenih slojev in ustvarjanje socialisticnc kulture. Pri prikazu organizacije za izvajanje kulturne pci;tikc predstavi nastanek, naloge in vlogo agitpropev -komisij za agitacijo in propagando pri partij.ikih knmiti nh, s katerimi jc želela ustvariti nadzor v kulturi. Struktura agitpropa seje s komisijami, oddelki, odseki prenesla tudi v množične organizacije, a v prvih povojnih let ti niihovo delo ni zaživelo. Seznani nas šc z. organizacijo in delom upravnih organov s področja kuturc od najvišjih - rcpabl ških - do KLO. V nadaljevan.u so vsak posebej predstavljeni, šolska politika (to temo jc avtor obdelal šc v posebnem prispevku Šolstvo na Slovenskem v let;h 1945-1951 v Zborniku za zgodovino šolstva in prosvete, 24/1991), ljudskoprosvetno delo i kulturna dejavnost.
Kulturna politika v šišrcni pomenu besede in njeni posamezni elementi so predstavljeni šc v času petletke v poglavju Kulturna pol it i ka in petletka (Kultura v petletnem planu narodnega gospodarstva, Petletka in reorganizacija izobraževalnega procesa, aktivizacija sindikatov na Ijudskoprosvct-nem področju, Znanost in umetnost v pctlc'ncm planu, Spremembe v organizacijski struktu; kulturne politike) in v Času spora z ■ nformbirojcm in uvajanja samoupravljanja v poglavju Kultur i a polit ka v času informbirojevskega spora in začetkov samoupravljanja (podnaslovi tem: Tuji vplivi na slovensko kulturno politiko v času zaostrovanja s^vjctsko-jugoslovanskih odnosov, Čistke med kul turnopolitČnimi in kulturnimi delavci. Spreminja nje odnosa do sovjetskega vpliva v kulturni politki, Spremembe v organizaciji šolstva po lil. plcnumu C K KP.I, Ljudsko prosvetno delovanje po II. kon gresu Ljudske prosvete in Novi idemi tokovi v Umetnosti).
V sklepnem poelavju Slovo od načel socialističnega realizma (Tuji vplivi v kulturi v začetku petdesetih let. Ustanovitev Zveze dclavskopro>yctnih društev Svoboda, Slovo od načel .socialističnega realizma, Koncc agitpropo^ske kult ume poliliKc) ugotavlja avtor, da pomeni leto 1952 z ustanovitvijo zveze Svobod, II). kongresom književnikov Ju goslavijc in VI. kongresom KPJ (ZKJ) spremembo kultumopolitične usmeritve, nc pomem pa kakšne globoke prclomnicc s starim in začetek novega, saj je plod razvoja od leta 1950 oziroma uresn-eevanja smernic kulturne politike, sprcictih na 111. plcnumu CK KP.I decembra 1949. Partija seje odrekla idej sovjetskega socialističnega rea :zma, nc pa vlogi idejnega voditelja in nadzornika kulturne politike (str. 650-651). '
Če se ozremo na omenjeno delo šc skozi oči arhi-vista. nam nudi ob predstavitvi določenih londov v arhivih in ohranjenosti arhivskega gradiva še pomoč pri oblikovanju Ivstoriatov fondov in vpogled v organizacijsko strukturo upravnih organov na področju kulture (zgodovina institucij). Kot arhi-vist omenjam siccr drobno pomanjkljivost pri objavi petih dokumentov - ni ;o namreč citirani, - ki ob dveh zcmljevdih - razširjenost SKUD na slovcn skem prostoru spomladi 1950 m dclavskoprosvct-nih društev Svoboda koncc leta 1952 - pestrijo knjigo.
Lida lurk, Glas v „, etru, Trst 1991, 251 strani
Meika Gomhač
Od oktobra 1985 dojunija l9S6je na tržaškem radiu potekal niz »40 let slovenskih radi. skiii oddaj v Trstu«, kjer so bivši in sedanji sodclavci radia predstavili povojno "logo in delo te hiše. Lida Turk, avtorica odda jc zbrala in prenesla na papir 29 oddaj ter tako poskrbela, da se tuai v pismeni oblik ohrani podoba štiri desetletnega delovanja slovenskega radia v Trstu. Kr i;go je izdal deželni sedež RAl za Furlamjo - Julijsko krajino pod pokroviteljstvom predsedstva italijanske vlade, izid pa so omogočili slovenski denarn, zavodi v Italiji.
V sedemnaistih poglavjih, ki istočasno označujejo posamezne vsebinske sklope, avtorica preko pričevanj uslužbencev in številnih sodclavecv podaja zgodovino slovenskega radia v Trstu.
Zgodovina Radia Tist A (to jc njegov sedanji naslov), sega v prve dni ma a 1945, ko so jugoslovanske enote osvobodile mesto Svojo predzgodovino ima slovenska radijska postaja žc v letu 1944, saj so Ncmci ob zasedbi teh krajev na tržaškem radiu uvedli oddaje v slovenskem jeziku. Eden od mejnikov v zgodov" Rac ia Trst A jc bil 12 junij v burnem letu 1945, ko so zavezniške vojaške sile skupaj s civilno upravo mesta prevzele tudi vodstvo radijske postaje Oddaje so bile tedaj v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku. Intervjuji, ki so nastali na osnovi spominov sodelavcev R^dia Trst A v vsem povojem obdobm, nam med drugim posredujejo splošno vzdušje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pokažejo nam, kakšen odnos jc v vseh teh let i h mela manjšina do slovenske radijske postaje, katere n kakšne oddaje so sestavljale program ter kakšni odnosi so vladali med sodelavci radia, ki jc t il posebno v orvih dveh desetletjih po vojni najpomembnejše informativno sredstvo. Menjava uslužbencev jc hila kar pogosta. Težko je bilo na primer po -imetnikom pristati na ccnzurc programa s strani Zavezniške vojaške uprave. Na nerazumevanj« pr. ;o sodclavci radia naleteli tudi med predstavnik' Pokr; nskega NOO in Mestnega osvobodilnega svet; Trst, ki so obsojali njihovo sodc-lovamc z zavezniki. Politična trenja med slovensko
122
manjšino, ki so se zelo zaostrila v ¿asu iiitormtMo-ja leta 1948, so prizadela vsa področja ži/ljenja in udejstvovania Slovencev v Italiji Radio Trst A je v tem obdobju zapustila cela vrsta sodelavcev, med katerimi so nekateri emigrirali v Južno Ameriko. Od leta iy49 do leta 1955, ko jc prevzela postajo RA1, so dajali značaj slovenskim radijskim oddajam posamtzniki, ki so ob koncu vojne Dri šli v Trst iz Jugoslaviie, ker se n;so strinjali z novo ureditvijo, ali pa so se moral zarad' drugih razlogov umaknit pr^ko mpie. Zarimi''o ie, da poslušalci prav v tem obdobju marsikdaj niso doživljali radia kot svo.ega, saj so bili begunci iz Jugoslav je v glavnem intelektualci in razlike med njimi in Pr morci, za katerimi je bilo dvaisetlctno obdobje fašizma brez slovenskih šol, niso bile le pol ične, ampak tudi kulturne Od leta 1955 je radijska postaja postopoma začela opuščati svo' LraLito propfgandni značaj, vendar so prctekia še mnoga Inta, da so na Radiu Trst A našle mesto vse komponente slovenske manjšine v Italiji. Počaci so zacelc v program vstopati oddaje iz Goriške, Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline. Zelo težko jc fr.lo v začetku pripraviti oddaje iz teh krajev, predvsem zaradi njihove izoliranosti, Pionirsko delo na tem področju jc
opravil Pavle Mcrku, ki je vrsto let zbiral in snemal oddaje po Beneški Sloveniji in Rsziji ter tako objgat ariiiv radia, obenem pa vzpostavljal stike in zveze s prebivalci Beneške Slovenije in drugih pokrajin.
Zbrani spominski intervjuji, ki jih jc za knjige obdelala in pripravila L'.da Turk o Radiu Trst A nedvomno zaslužijo tako reprezentacijo. Intervjuji so skrbno obdelani, vid. se, da je izpisovalee zelo pazil, da se ni spremrniala osnovna muci Driče-vanj. Ob.prcbiranju iziav občuPmo vzdušje, kije vladalo v studij;h, predanost posameznikov, konfrontacije starih n novih idej, seznanimo se z vrstami oddaj, reformam i, ki so spreminjale strukturo in delo na radiu in sledimo, kako sc ic v obravnavanem obdobju radio vedno bolj odpiral in iskal stik s poslušalci.
Res, dq jc »prenos oddaj na papir«, kot pravi v uvodu Turkova, sprcnr:alo nekaj težav, saj so odpadli zvočni zapri protagonistov in pričevanja z-gubr osebno noto s katere jc živa pripoved obarvana, vendar pa na tak način zapisani spomini nimajo v< c samo značaja proslavljanja okrogle obletnice radijske hiše, amoak ;ma publikacija že karakter resno opravljene študije o določenem času tržaške zgodovine.