210. številk*.
Ljubljana, v soboto 12 septembra 1903.
XXXVI. leto.
vsak a au zvečer, teimfii nedelje in praznike, ter mija po poitl prejemal. avstro- *	»■•«■- « »« <a> h.t «o <ei* li) K, « četrt iet* ö K 00 h, sa edeij meeec S K HÜ h. Za Ljubljano • poeU]»nj«s
is lom za vse leto 24 K, zs pol leta 12 E, za četrt leta 6 K, za öder meeec 2 K Kdor hodi «m poaj,	»	® R po) leta 11 K.; aa Četrt leta b 8 BO h, sa eden meeec 1 K 90 h - Za tuje dežele tolika
kolikor исаВа pofetriiia. Na narcčbo brez istodobne »pofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za aaeenlla цлСтце ee od i>et«roetopne petit-vrete po 13 h, Ce ae oznanilo enkrat tlaka, po 10 h, Ce «e dvakrat, in po в h, fes je trikrat аИ veCkrat fcifika. — Dopisi na] ee izvolö Erankcvati. — Eokopiei se ne vraCajo —	»n e#<-e»nl«*o ie na Kongroanem trgu 8t. 12. - Dpravnifitva naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oananliđ
t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredn-atto J* « V*eovt, aüce ai. 2, vhod v apravnifttvo pa a Kongresnega trga St. 12.
Slovanski ^arod" telefon št. 34.	Poštena« dtevlike po IO h.	„Narodna tiskarna" telefon št. 85.

Državnozborska volitev.
Šukijejev povratek v politiöno življenje se ni izvršil pod srečno zvezdo.
Šuklje je bil, kar je samo ob sebi umevno, izvoljen, toda oddani glasovi govore dovolj jasno, da ni bilo za dvornega svetnika v pokoju prav ni-kakega navdušenja, dasi se je pričakovalo, da bode udeležba pri volitvi otrromna že z ozirom na to, da sta »Slovenec« in »Domoljuba na vse pretege rotila svoje somišljenike, da naj skrbe za kar najštevilnejšo udeležbo, da se sijajno pokaže, kako zelo cenijo volilci spreobrnjenega Šukljeja in da se mu da častno zadoščenje za baje neosnovane napade, katerim je bil izpostavljen v zadnjem času s strani bivših svojih političnih prijateljev. In navzlic temu razmeroma tako malo glasov!
Narodno-napredna stranka ni postavila nobenega kandidata, zakaj ve-deia je dobro, da bi bili duhovniki v tem ckraju, kjer je tako malo zavednosti, v vsakem slučaju zmagali. Če mu bi naj torej naša stranka brez-vspešno razvnemala strasti, razburjala narGd in povzročala nepotrebne borbe?
Mi bi lahko, kakor pri drugih volitvah, postavili svojega kandidata, ako ne zbog drugega že zaradi tega, da bi se razvideio število naših glasov. Mi tega nismo storili, dasi bi taš pri ti priliki Bigurno dosegli dosti več glasov, nego kdaj preje. Šuklje ni nikaka potenca več v jav nem življenju. Proti njemu postaviti »iähikandidata« — bi znaČilo, da pripisujemo Šukljeju kako posebno važnost, kar bi pa ni malo ne odgovarjalo dejanskemu položaju. Za našo stranko je vse eno in brez vsakega pomena, ali je poslanec Šuklje, ali pa kak mežnar.
Šuklje ni dobil lahko svojega mandata. Se predno je postal kandidat, je moral čutiti, da ga gotovi krogi nič prav ne marajo navzlic
njegovi spreobrnitvi. Proti njemu je bil celo dr. šusteršič, ki je hotel doseči, da bi so proglasil kandidatom dobrepoljski Jaklič, o katerem je bil prepričan, da bo v njegovih rokah zgolj marijoneta in mrtvo, za vse porabilo orodje.
Šustfrsič ni mogel prodreti z Jakličem in Šele potem se je sprijaznil s Šukljejevo kandidaturo.
Tudi duhovniki niso marali šuk-ljeja. Kandidirali bi radi kanonika dr. K ar lin a, toda tudi duhovniki niso prodrli, in tako je postal Šuklje kandidat.
Šukiie je izvoljen, vesel pa ne more biti te zmage, zakaj število glasov, ki jih je dobil, kaže, da ga celo klerikalni volilci ne uvažujejo mnogo, da ga -— prezirajo.
Naša stranka se volitve ni udeležila. Navzlic temu in navzlic živahni agitaciji so duhovniki le z veliko težavo spr.4vili nekaj ljudi na volišče, a še ti s silo prignani klerikalci niso oddali vsi svojih glasov edinemu oficijelnemu kandidatu Šuk-ljeju, ampak so volili raje druge može — nekandidate.
Šuklje je dobil 2492 glasov, na druga imena pa se je glasilo 14L glasovnic.
Na prvi pogled je to pač veliko število. Ako se pa upošteva, da je prilično 8000 volilcev v tem okraju, se pa mora udeležba imenovati naravnost minimalna, saj je prišlo cd prilično 8000 upravičencev le dobra čjetrtina na volišče. Naravnost mlačna udeležba se še tembolj raz! vidi, ako primerjamo resuHate z zadnjo volitvijo.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah je dobil Vencajz, ki se ne more ponašati niti s svojimi niti s tujimi zaslugami, kakor Šuklje, 54 11 glasov, torej 2 919 več, kakor predvče-rajšnim Šuklje.
A kaj šele vidimo, ako si ogledamo udeležbo po raznih občinah! V občinah, ki imajo po 150, 200
do 800 volilcev, je dobil Šuklje jedva par glasov.
V Zagorju, kjer je gotovo najmanj 150 volilcev, ee je oddalo samo 10 glasov, v Mostah tudi 10, v Loškem potoku pa ee je od prilično 200 upravičencev udeležilo samo 55. V trgu Sodraiici, kjer je gotovo precejšnje število volilcev, jih je Šuk-ljeja volilo samo 27, v Dolenji vasi jih je prišlo za Šukljeja na volišče 30, nad 200 se jih je vzdržalo volitve, na Ježioi 23, v Medvodah 43, na Igu 19, pri Dev. Mariji v Polju 19, v Litiji 40 itd.
Spodnja Šiška, ki ima približno 500 volilcev, izkazuje samo 8 oddanih glasov za Šukljeja.
Posebno značilna pa je volitev v Gorenji Šiški. To je velika občina, ki ima mnogo volilcev, ne takih, kakor so pri Sv. Gregorju, nego tukaj eo volilci z malimi izjemami prav razumni in zavedni možje. Od vseh volilcev v Gorenji Šiški jih je prišlo samo 7 na volišče. A še od teh je oddalo 6 prazne listke in le eden je volil Šukljeja.
Taka izredna ostentativna neudeležba navzlic vsej duhovniški agitacaiji je pač zadosten dokaz pre-ziranja, katere , a je bil deležen gosp. dvorni svetnik v pokoju s strani klerikalnih volilcev in katerega si je tudi pošteno zaslužil.
Šuklje je dobil dobro lekcijo. Uvidi sedaj lahko, da je še vedno j veljavna prastara resnica, da uskoka, ; deserterja nikjer ne marajo, da ga • ne spoštujejo, ampak prezirajo.
Šuklje, ki se sam proglaša za najimenitnejšega slovenskega politika, za prvi talent na Slovenskem, za moža, ki je več storil, kakor vsi drugi Slovenci, bi moral, če bi hotel biti sam sebi zvest, tak mandat odkloniti. Prestopil je v tabor prejšnjih svojih nasprotnikov in najmanj, kar je mogel zahtevati, bilo je to, da se mu na sijajen način izkaže zaupanje. Sedaj pa taka izvolitev! To je najhujše, kar se je moglo Sukljeju
zgoditi v novi karijeri, da, slabo znamenje za pnhodnjoat.
O socializmu in njegovi bodočnosti.
V	zadnjem času so socialistične težnje neobiČno napredovale. Na Nemškem so si socialisti pri letošnjih volitvah izvojevali kolosalnih vspehov. Zato prevladuje ne samo v strankarskih krogih, ampak tudi med paznimi motrilci političnega in socialnega gibanja prepričanje, da je socialni demokraciji določena Še velika bodočnost. Zanimivo je, da mnogi prosvit ljeni možje s svetovnim imenom baš nasprotno sodijo. Najslavnejši sedaj živeči španski pisatelj Jose Echegaray, ki je obenem tudi politik, je mnenja, da ne bode socializem nikdar zmagal. Ako bi pa kedaj zmagal, bi bil b tem uničen ves kulturni napredek, ki ga je ustanovilo 19 stoletje in katerega bode še oživotvoril 20. vek. Socializem ni ničesar drugega, kakor absolutizem v največji potenci. Noben tiran ni delal toliko na to, da bi uničil posameznika kot takega, kakor socializem. Socializem se je svoje dni že pojavil in je povzročil množico zla in gorja. Jakobinci za časa francoske revolucije eo se ravnali po socialističnem sistemu in so hoteli vse po tem prikrojiti; s tem so oži-votvorili ono simetrijo moderne države, koje sledovi se še dandanes lahko opazujejo. In kako je končal ta socializem Jakobincev, ta blaznost enakosti, ta deiirij simetrije ? Završil se je z vojaško diktaturo Napoleonovo, katera je zopet vrgla človeštvo v najstrašnejšo hlapčevanje . . .
V	socializmu izgine posameznik, uniči se popolnom*. In individuval-nost je največja pridobitev revolucije. Brez nje bi bili še sedaj v temnem srednjem veku, bili bi brez luči svobode in pravice, katera nas edino vodi in nam omogoČuje življenje na našem planetu. Individij bodi svetišče, posvečen hram, kateri bi se
onečastil, ako bi se ga država hotela samo dotakniti. Moda se spreminjat in ž njo se bode zavrgel tudi socializem kot nenaravna utopija. ^Navzlic temu pa se mu mora šteti v zaslugo, da je povzročil s svojim nastopom obilo kritike. Kritika pa, celo taka, ki se izvršuje mala Bde, je potrebna, koristna in mnogo izdatna na svetu; ona povzroča, da se nedo-statki, na katerih še boleha človeška družba, odpravljajo in da padajo še zadnji okovi, v katere je še ukle-njeno človeštvo. {Socializem ima do-sedaj to zaslugo, da je pospeševal asocijacije.
Ideal bodočnosti je v najvišji meri razvita etanovska združitev, toda samo prostovoljna in neprisiljena aeocijacija brez okov in verig zakonodajatva. Sccializem pa ni taka aeocijacija; sličen je marveč vojašnici, v kateri se vse veličanstvene pred-pravice individuvalnosti in osebnosti spremene v pokorščino napram državi. Mi pa nismo broji in ne številke; naš prosti, ustvarjajoči duh sa odlikuje po svoji individuvalnosti, se ne da ukleniti in rabiti kakor stroj. Na to pa deluje socializem. Z ozirom nato njegovo stremljenje pa ne more imeti prave bodočnosti!
Škof Bonomelli o cerkvi in duhovnikih.

• Jeremias Bonomelli, škof v Kre-moni, je pravkar izdal imenitno in zanimivo delo, naslovljeno »Novo stoletje«. Ta razprava je velevažna in se odlikuje po nepristranski, pogumni sodbi, po odkritosrčnem stremljenju, moderno kulturo sprijazniti s cerkvijo. Dve tretjini človeštva, pravi pisatelj, ne priznavata Krista kot svojega odrešenika, veliki del tretje tretjine pa se je ločil od katoliške cerkve. In od približno 230 milijonov katolikov — koliko pa jih je katolikov samo po imenu? Kako je temu odpomoči? Z besedo, ne z nasilnostjo! Propoveduje so
Belokranjci.
Belokranjci žive v mali, komaj 546 km2 obsežni (toliko meri namreč črnomaljsko okrajno glavastvo, in Belo-krajma je jednaka temu pojmu), od 3 drag in nizkih grebenov razorani rav-f ninici. V nepopolnem polukrogu se spu-I ščajo k nji Gorjanci in kočevski hribi, a tem nasproti ji brani proet dohod širok, vijugast pas, ki ga imenujemo Kolpa . . .
546 km1! Mala, da najmanjša od upravnih političnih jednot Kranjskega, ako odštejemo Ljubljana (35 km1) kot mesto z lastnim statutom in vendar ima dve na tihem, globoko v svojih srcih med seboj tekmujoči, a na zunaj prijazno si roke podajajoči mesti, Črnomelj in Metliko (Anton Medved, ki je pasel nekdaj belokranjske ovciee, je priStel med naša mesta v „Dom in Svetu" celo Semič), in poleg manjših gradič ev od stolj>ov obdano Kropo, pomnik nekdanjih časov, ko so se še poigravali po kozaško njegovi lastniki z našimi dekleti. Vse drugo je vas, dolga, ob cesti raztegnjena vas ali pa iz par hiš in koč sestavljena vasica. Тц m tam se ti svetlika nasproti izza
griča belorjavkasto zidovje, in na strehah se rdeči gosposka opeka, na drugem mestu pa se skriva skromno v j senci sadnega drevja spretuo tiz lesa zgrajena hiša s slamnato, z mahom ob-rastlo streho. In tam gori sredi gozda opaziš lahko po noči trepetajočo lučko; včasih izgine, pa se zopet prikaže, zdi se ti, da malo dalje kot prej . . . Ljudje, ki hodijo pozno v noči domov, trdijo, da si svetijo copernice, dasi dobro vedo, da leži ondi Plavičičev dom . . .
Med Kolpo, Črnomljem, Kopro in Metliko se vrste njive, travniki in lože, a od Krope in Metlike se raztezajo tja do Gorjancev sami steljniki. Stelja pri stelji in nič drugega, le tam na robeh, tam na krajih kak kostanjev ali hrastov gozdič, kakor da bi jili bilo odmaknilo, odrinilo z rokami mogočno bitje, da bi lažje dihalo pod tem jasnim, vedrim nebom, ali pa da bi solnce raz-grevalo svobodneje in sigurneje, brez tihih opazovalcev sivo kamenje sredi praproti, da hi drzneje grabilo 8 smehljajočim obrazom zemeljske soke, in bi se v solnčnern svitu bolj in bolj belila sne ž nobel a koča posameznih, na stelj-nikili rastočih brez . . .
Toda na obodu raste vinska trta od Tanee gore do Radovice (nekaj sester se je ločilo in se naselilo bližje
Kolpe okrog Prelesja, Vinice, Adlešič in Podzemlja); nevidoma se prikrade na eni strani v nižino, na drugi pa se vzpenja visoko v hribe, kot da bi hotela pokazati pogum, češ mene ni strah pred grmovjem! No, Gorjanci ji ne store ničesar, odmaknili so svoje glavice v stran, da bi tem hitreje zorilo božje solnce, odmaknili so jih, da bi prisiuhovair neopaženi vinskim duhovom in pravili njihove bajke svojim ljubljencem, one bajke, ki jih je čulo tanko Trdinino uho . . .
To je belokranjska zemlja, kjer so našteli leta 1900. 2G.300 prisotnih ljudij. Od teh jih je bilo 25.952 pristojnih v deželah, ki so zastopane v državnem zboru.
Sodevčan Kobe je pisal o svojih rojakih, a njemu so bili pred očmi skoro zgolj Poljanci (prebivalci belokranjske Švice: Predgrada, Starega trga in sosednjih vasi), o belokranjskih vražah in navadah je poročal MetliČan Navratil in o jezikovnih posebnostih adlcšiČki župnik Hašclj.
s • Čitali ste že o belokranjskem kolu in drugih šegah, a nekaj vam niso povedali : kola, zelenega Jurija iu ivanjske noči ni več! Tudi vile izginjajo in ž njimi pripovedke; celo nase coprnice jahajo le redko se na metlah na Klek,
ki nas gleda ponosno, skoro prezirljivo, in se ne bašejo več v tuje sobe skozi luknje pri ključavnicah.
Neki zlod jc razodel našim ljudem, da je onkraj atlantskega oceana lepši, srečnejši svet. Ostali Kranjci so se komaj menili o njem, ko so odrinili od nas že dva, trije možje. Nič več kot dva, trije . . . Kraj je daleč, nepoznan, iu nihče ne tvega rad svojega življenja, tudi lielokranjec nc. Pa minilo je osem . , . deset . . . petnajst let — pi-jonirji nove dežele so se vrnili . . . Niso jih pokopali viharji, ni jih požrlo morje. Čvrsti in zdravi so prišli domov, toda mogočnejši ... v žepu jim je žveuke-talo 5—10.000 K.
Pravili so svojcem o novi deželi, o njeni krasoti in velikem zaslužku. Dva tolarja na dan in šc več! Ljudje božji, krščanski, to ni mala reč!
Vse so jim povedali, še več, kot so znali. Gledali so namreč s štirimi očmi . . . Le o trdem delu, o naporu, o načinu, kako so si priborili denar, niso zinili. Toda kaj vse vam ne pride na misel! Ali vam naj pravi Belokranjec o znoju, smradu, globokih in temnih rovih, če ima črno obleko, čez telovnik zlato verižico, v žepu pa amerikanski denar?! Mislite-li, daje pal na glavo?
V Ameriki smo bili gospodje; jeli iu pili smo, delali skoro nič in služil denar. Oj, tam ga je v izobilju! Poglejte nas! Ali je ta obleka iz domaČega platna, ta klobuk zajčak, ali so ti Čevlji podobni vlaškim opankom? Dragi sosedje! mi se vam čudimo, da se hočete pariti na solncu za nič iu zopet nič. Vidite: mi se vsedemo v senco pod hruško in počakamo, da dozori njen sad. Saj imamo — hvala Bogu! — denarja dovolj!
Tako so govorili naši Amcrikauci. In ko so zapravili, pod hruško sedeč, denar, so se vzdignili v drugič in ž njimi drugi. No, vsi, ki so se vrnili, so bili polui hvale o novih pokrajinah. Vedno več in več jih je odrinilo. Glas Amerike je šel od hiše do hiše. Vsi Olli, ki so menili, da si ne morejo opolnoči tu, so odšli. Izprva le možje, za njimi lantje, počasi ženske z družinami.
To pohajanje Amerike je izviralo izprva iz potrebe. Ljudij je bilo dosti, delavcev dovolj, zaslužek težakov majhen. Na malih posestvih (k večjemu imajo 4/i zemljišča) ni mogla živeti velika rodbina. A Če je bilo kje kaj več, je skrbel oče, da je razdelil med otroke. Osebeuiki (posestniki same hiše in koščka vrta) se pa že itak niso mogli preživeti z dnevnim zaslužkom.
naj o Bogu, o veri, o na d i nn Boga in o ljubezni do njega. Povrniti ee moramo nazaj k staremu, živemu krščanstvu! Proč z modo buč* nih propovedij, ki so polne prazno-donečih fraz in se nanašajo ponajveč samo na posvetne stvari. Ni pa umestno, da se duhovniki bojujejo zoper znanosti. Kristus ni zavrgel vede in umetnosti. Takisto se sv. pismo ne sme smatrati kot pisano z matematično točnostjo. Ali ni baš ta knjiga polna življenja, polna simbolov, metafer in poezije ? Človeškemu razumu ni dobro staviti določene meje, ker, kjer ni svobode in živahnega delovanja, tam se pojavi splošna apatija duha in vgnjezdi se duševna lenoba. O razmerju duhovnikov z moderno omiko, pravi Bonomeili, da je duhovnik, ki je sicer dobro podkovan v svetih vedah in v sv. pismu, a nima svetne izobrazbe današnje človeške družbe, cerkvi, kakor javnosti občeškodljiv. Nevednost je največja škodljivka veri in cerkvi. Čast cerkve zahteva, da duhovnik ni ignorant. Duhovniki na deželi se pred vsem naj čuvajo brezdelja in lenobe ter se skrbno ogibajo 8 svojim dostojanstvom prikrivati osebne napake in slabosti, češ, «jaz zem duhovnik, mene mora vse spoštovati, meni se mora vse pokor iti.a Duhovnik, ki misli, de je zadostil svoji dolžnosti, ako je opravil mašo in druga cerkvena opravila kakor spoved, krst itd., je v zmoti. To ne zadostuje; duhovnik naj bode kot oče med otroci, od vseh ljubljen in spoštovan. Nikdar pa se naj ne da zapeljati grdi pohlepnosti po denarju, katera uniči vsako versko čustvovanje. Nadalje pravi škof Bonomeili doslovno: »Meni je mučno, jaz to priznavam odkrito, ako vidim duhovnika, ki sc vrže v politično vrvenje in se udeležuje volitev, s katerimi v tesni zvezi je toliko osebnih koristi, toliko jeze in sovraštva, toliko obtožb in strankarskih obrekovanj. Duhovniška suknja se pri tem zmečka, ako se ne strga docela. Duhovnika v pravem duhu Kristusovem smatram kot moža miru in očeta vseh. Zato se on naj ne vmešava v politične borbe, naj ne podpira te ali one stranke, tega ali onega kandidata, ker dušni blagor tega ne dovoljuje in njegov d u š-nopastirski in očetovski poklic se ne more strinjati s takim postopanjem«. Ah si čul škof Bonaventura, te zares apostolske besede svojega sobrata v Kristusu? Kaj pa učiŠ ti in kaj počenja pod tvojim pokroviteljstvom posvečena duhovniška druhal?!
med tirolskimi klerikalci.
Povedali smo že, da eo kardinal Katsohthaler in oba tiroleka Škofa odredili posebne molitve po vseh cerkvah za pomirjenje med katoliškimi konzervativci in krščanskimi Bocialci. To je najznačilnejši pojav v katoliški organizaciji, kjer bi naj vladalo geslo: »ljubi svojega bližnjega, kakor samega Bebe.« Kako daleč je dospel strankarski fanatizem med klerikalci, pojasnuje sledeči slučaj, ki ga je prinesel list »Tiroler«: »Neki konzervativni dekan je prišel v \V. k svojim sorodnikom. Ondotni krščansko-aocialni župnik ga je sprejel najljubeznivejše ter ga bogato pogostil. Ko pa zagleda dekan pri župniku glaeilo krščanskih social-cev, »Brixener Chronik«, vzame list v roke ter — pljune nanj! In to pred očmi svojega dobrega gostitelja. Noben pobalin bi se ne spozabil tako daleč. Časopisje obeh klerikalnih strank se pobija na najostud-nejši način. Ne prizanaša se niti ugledu duhovnikov niti veri. Proti taki podivjanosti pač ne bodo pomagala pastirska pisma vseh treh škofov. Ž njimi se bo razpor le še bolj zanesel v zadnjo gorsko vasico. Prižnice bodo tudi za pobožne Ti-rolce v bodoče le politične tribune. Nam je pač vseeno, ako se črni bratci na Tirolskem pošteno lasajo, povedati smo hoteli le našemu »Slovencu«, da je prepirov in bojev tudi tam, kjer ni »pregrešnih« liberalcev.
Vstaja v Macedoniji.
Vedno bolj se bliža nevarnost, da napoči vojna med Turško in Bolgarsko. V turških poslanskih krogih smatrajo za edino magočo rešitev macedonske krize, ako turške čete prekoračijo bol-barsko mejo. V političnih krogih opazujejo dogodke na Balkanu kot skrajno usodne ter se splošno sodi, da je vojna med imenovanimi državami neizogibna, late nazore imajo tudi v dunajskih političnih krogih. Velesile pošiljajo vojne ladje v Sredozemsko morje. Tako imata svoje brodovje tam doli že Nemčija in Italija, a tudi Francija je odredila takoj poslati 4 vojne ladje v varstvo Francozov v Macedoniji. — Po turških uradnih poročilih so se vršili zadnji čas sledeči boji: dne 5. in 6. t. m. sta se borili v okraju Monastiru dve ustaški četi; ena četa je izgubila 22, druga pa 27 mož. Na planini Viću sta bili baje dve vstaški četi popolnoma uničeni. V vasi Rakne (solunjski okraj) so vstaši z di-namitom razstrelili več hiš ter umorili krajevnega predstojnika. Konzularna poročila pravijo,da je v okraju mona-stirskem 80 do 100 vasi požgani h in opustošenih, v okraju Kirkilise pa 20 do 30 vasi. — Na železnici v Drino-
polju med postajama Čobaukoi in Koi-semedid ee je razpočila bomba ter raz-djala progo na več metrov. — Ameriški Macedonci se zbirajo v polk ter odrinejo pod vodstvom nekega bivšega bolgarskega poročnika na pomoč bratom v domovino.
Politične vesti.
—	Državna poipora vsled ujm prizadetim krajem. Danes izide cesarska naredba, ki dovoljuje 15 miliionov kron državne podpore prebivalstvu v deželah, ki so b<le prizadete po elementarnih nezgodah. Ol teh dobi Čnška 6 milijonov. Šie-zija 3 milijone in Galicija 2 900000 kron.
—	Manevri v Galiciji. N»d vojvoda Pran Ferdinand je prišel v Chlopy Z% sijajen sprejem cesarja je Že vse pripravljeno.
—	Zoper pridržanje tretje-letnikov v vojaški službi sta ee izrekla občinska zastopa v Gradcu in Weleu.
—	Trgovinske pogodbe. Tozadevne razprave med Avstrijo in Nemčijo ee bodo pričele v najkrajšem času v Berolinu. Med Rusijo in Nemčijo ee bodo razprave kmalu za-vršile.
—- Za hrvatsko poveljevanje se je začelo gibanje po celi deželi. Hrvatska opozicija je edina, da ima|o hrvatski polki po § 2. zakona XL 1868 ia po § 1. zakona XLI. pravico do hrvatskega poveljevanja. Opozicija ne bo tega vprašanja razvila, ako ostane poveljevanje nemško, toda stoji pa tudi na zakonitem temelju, da so hrvatski polki skupni le z monarhijo, ne pa z Ogrsko. Bati se je. da se bo gibanja za hrvatsko poveljevanje razširilo z isto naglico in odločnostjo po Cr-li deželi, kakor se je razširilo giban|e za fi nančno samostojnost.
—	Bukovinski deželni zbor se je otvoril včertij z »živioo-klici na cesarja.
—	P u n t v o j a k o v -1 r e t j e l e t n i k o v. Kak' r poročajo madtarski list", se javno punta vojaštvo uri top-ničarjih v Kološvaru m pri 46. p<-š-polku v Šzegedinu.
—	Častniška zarota v Srbiji. V Nišu in Belgradu so zopet zaprli več nižjih častnikov. Novo zaroto so razkrili v Kragujevcu. Za prte častnike so prepeljali v belgraj-sko trdnjavo. V Nišu je cela garni zija na strani zarotnikov ter se je bati, da vdere v BHgrad ter uprizori z ondotno garnizijo klanje.
—	Bolgarski kpez Ferdi n a n d jeprišel v hudo nasprotje s Cankovisti. Vse Cankoviste je dal knez odstaviti i državnih služb. Okoli kneza so stroge varnostne od redbe in vsaka straž* se preišče, preden se sme približati knezu.
— Bavarska princa Ludvik in Arnulf eta imenovana generalnim feldmaršalom.
Dopisi.
Iz Moravč. Tri leta je že pre teklo, odkar se je začelo govoriti, da se otvori v Moravčah trorazrednica, a danes imamo vedno šele — dvorazred-nico. Čuje se, da bodo vprašali še županstvi v Drtiji in Pečali, ako ste zadovoljni z otvoritvijo III. razreda, akoravno sta oba župana v okrajnem šolskem svetn. To je že Škandul! Tam, kjer se ljudstvo za šole ne poganja, se jim iste ponujajo, z nami se pa postopa ravno nasprotno, torej krivično. Stariši, ki žele, da bi se njihovi otroci nekoliko bolje izobrazili, so skrajno nezadovoljni s tem ravnanjem. Pri tako velikem številu otrok, kakor jih je v mora vški okolici, pa ne bi bilo vsaj trorazrednice ? Naši otroci so ravno tako potrebni šole, kakor kruha, toda nekateri organi tega ue razumejo oziroma nočejo razumeti. Radovedni smo, kje tiči vzrok? Potrpežljivost nas je minila, in zahtevamo, da se III. razred, kakor hitro mogoče, otvori.
S Koroškega. Kolikor redki so glasovi, ki dojdejo od severne meje naše Slovenije v slovensko ljudstvo, toliko bolj" nas veseli vuakojaki pojav v narodnem življenju za svoj obst&nek se borečih koroških Slovencev. Radi tega nas iznenadi prav radostno vest, ki jo donašamo danes. V Brnci, mali a mični vasi pri Beljaku, vrvelo je uže dokaj časa nekaj skrivnostnega. Kaj je bilo, dozuali smo 6. in 8. septembra, ko so nam brnška dekleta in brnški fantje predstavljali narodno igro „Divji lovec" v prostorih A. Poglič-a. Igre posrečila se je popolnoma in s tem je mnogo rečeno. Skromni Čisti dobiček pa so namenili vrli diletantje v nabavo nekojih tamburaških instrumentov, ki jim še primanjkujejo do popolnega tambura-škega zbora, katerega mislijo Brnčani vstanoviti v kratkem. Tako si bodo priborile Bruce čast posedovati eno prvih tamburaških društev. — Vivat, crescat, floreat!	— mu. —
Važnost ljudske izobrazbe.
Da so klerikalci bili in bodo naeprotmki šote, to ni nič novega. Pa tudi med naprednimi strankami )e žal tudi le prevt-č takih, kateri se nočejo sprijazniti z mislijo, da je š da t. j. ljudska izobrazba prvi m zadnji pogoj za obstanek naprednih etra n k. polegr tt-ga pa edini temelj ljudskega blagostanja. Narod brez zadostne izobrazbe hira in peša ter postane vsled te^a podlaga tujčevi peti dočim se pa narod, kateri v izobrazbi napreduje z duhom časa, postavi na lastne noge ter si prido-b v« s pomočjo šole vedno novih moči. da mu je mo? če tekmovati z drugimi naprednimi narodi. Z ozi rom n» to dejstvo je pa posebno še naš revni narod potreben največje naobra«be, zakaj omika in blagostanje sta tesno zdraženi med sabo; kjer pojema oncvka, tamkaj gre tudi blagostanje narodovo rakovo pot. Da je temu r<-8 t»ko, nas je poučil zo pet Poljak dr. Stanislav Trzeciak v evo|i socijalni študiji: »Prosveta in blagostanje«.
T stim kroarom, ki poudarjajo, da
1
iil pl
X
f?s
odvaja šola ljudi od dela, kaže ац^. j revščino, ki kraljuje ▼ nižjih, пеогђ ( .. kanih galiških slojih. V revnih ko^j,' ki eo kar naravnost škandal in e^! 1 mota za Človeštvo, stanujejo liu^ skupno z domaČimi živalimi. Vaj reveži na duhu in telesu sn z naj. boljšo voljo ne morejo povepeti <j0 boliše eksistence, ker jim manjk4 omike. Energijo, navdušenje do dej* je mogoče vzbuditi pri takih sloji^ le e pomočjo šole. V industriji иц delo inteligentnih in omikanih d«, lavcev vse drugačne, boljše vspeht kakor pa enako delo analfabetov.
Na Angleškem, kjer atoji omifcj ^ ljudstva na visoki stopinji, produci rajo 3 delavci v bombaževi industrij enako delo, kakor 13 delavcev v Ita iiji, kjer je ljudska izomika na nizki stopinji. Ruski delavec proizvaja 50 ton železa v istem času, v katerem producira nemški delavec 370 ton In to vse edino le zaradi tega, ker stoji v Nemčiji ljudska izobrazba na zelo visoki stopinji.
Statistika dnin dokazuje, da imajo delavci, kateri znajo čitati in pisati, višje dnine, kakor pa analfa beti. Kakor kaže statistika tovarn y Moskvi, so prejeli alfabeti 50% vei plačila, kakor pa analfabeti.
In delodajalci vedo predobro zakaj dajo izomikanemu delavcu večjo plačo; njegovo delo je boljše, prihrani več na materijalu in pri slučajnih diferencah se ž njim mnogo laglje pogovoriš, kakor pa z neorai kanimi ljudmi.
Omika naroda pa ne vpliva samo na materijelno stran, ampak poseöao blagodejno še na moralo.
Med 1264 osebami, ki so bili v letih 1836 do 1838 v Newcastl« sodnijako obsojeni, jih je bilo 447, ki niso znali ne Čitati in ne pisati, 233 jih je znalo samo čitati in le 30 jih je bilo, kateri so znali dobro Čitati in pisati. Čim bolj se na An gleškem rnnože šole. tembolj ae zmanjšuje tamkaj število hudodelstev. Leta 1842 je bilo 31 309 hudodelstev, leta 1875. 15.500 in leta 1894. pa samo še 5000. V istem času ie naraslo število šolskih otrok od l1 , milijona na 5 milijonov. V Španiji imata provinciji Leon in Lugo boljše šole, kakor v ostalih provin cijah in ljudstvo teh dveh provincij tudi ni klerikalno kakor drugod; ti dve provinciji sta tudi bolj obljudeni, kakor katerakoli provincija in vendar sta izkazali ined vsemi španskimi provmcijami najmanj hudodelstev; v teh dveh provincijah tudi ш demcralizujočih bojev z biki.
Velik vpliv ima ljudska izobrazba tudi na zdravstvo Potreba ljudske izobrazbe se kaže posebno pri epidemijah, zakaj na kolikor nižjem stališču izobrazbe stoji ljudstvo, tem manjše zaupanje ima do zdravnikov. Kakor dr. Stanislav Trzeciak sam konstatuje, je med gaii-škimi kmeti nezaupanje do zdravnikov tako veliko, da smatra gahski kmet zatiralca kužnih in nalezljivih bolezni za zatiralca vere!
Prav nič boljši od gališkega kmeta ni tudi naš kmet, ker stoji, kakor se je s številkami dokazalo, skoro na podobni nizki stopinji iz obrazbe kakor gališki kmet. Naši klerikalni ljudski osrečevalci ga hočejo rešiti pogina z ustanovitvijo raznih konsumnih društev in pa —
Dalje v pniloai-
Čim bolj pa je ginil pri naših ljudeh strah pred daljnimi kraji, pred nepoznano zemljo, pred širokim in globokim morjem, tembolj so se selili. Kdor je spravil skupaj za vožnjo, je pokazal Belokrajini hrbet, če tudi ne za zmerom. Ko so bili možje in mladeniči tam, so šla dekleta za njimi, da zadoste svojemu naravnemu poklicu in se pomože, kajti ženinov ni bilo tu. Tam pa se je po-možilo v nekaj tednih vse, staro in mlado, lepo iu grdo, Š ep aste in grba ve, kozave in škilaste.
Nekim je bila sreča mila; pridobili so si hiše in potegnili družine za seboj. Jemali so ostale v hrano in stanovanje. Njihovemu vzgledu so sledili drugi. Vedno več Slovencev je prihajalo. V tujini pa ne zahaja rad človek k tujcu, poeebno Če ne razume njegovega jezika; tudi se rad pomeni o domačih logih. Iz potrebe so vznikli v Ameriki domači trgovci, mesarji, krč-marji, stavbeniki, rokodelci in drugi. V staro domovino je bilo treba pošiljati cesto kako pooblastilo in drugo, kar zahtevajo zakoni. Tisti, ki so bili bolj vešči pisanja, so se nastanili kot neke vste notarji in preskrbljevali pri ikon-zulatu legalizacije.
Stvar, ki je izšla iz potrebe, je prišla polagoma v modo. Koliko odstotkov izseljencev v Ameriko daje
Belokrajina, se vidi iz sledečih podatkov: 1. 1890 so nas našteli 28.460 (prisotnih namreč), deset let pozneje pa 26.300. Število prebivalcev je palo v teku desetletja za 2160 ali v odstotkih za 7-59%. Leta 1890. jih, je prišlo na km2 52, I. 1900 pa 48. Nas se je polastil nekak morbus americus. Polovica se jih izseli gotovo brez sile, vsled nekega notranjega nagona. „Ta in ta je tam . . . pojdem pa še jaz." Brat potegne za seboj sestro, oče sina, oba vso družino. Amerika jim leži v krvi. Prej so smatrali to pot za nekaj hudega, silnega, kar se ne podstopi vsak. Gledali so odhajajoče s solznim očesom in se poslavljali dolgo, dolgo od njih. In ko so izginili izpred njih, so zmajevali z glavami in ugibali: „Bog ve, kako jim bo . . Nikdo ni vedel o onih krajih kaj določnega, sigurnega, sama ugibanja -— iu ta negotovost jih jc vznemirjala. Odhajajoči so jemali slovo po sosednjih vaseh teden prej in tisti večer pred odhodom so naredili večerjo. Povabili so sorodnike, prijatelje in znance ... V Ameriki so se vedno spominjali domovine, pisali so topla pisma, da jim naj bi bila sreča vsaj toliko naklonjena, da bi umrli doma; v tujini da je težko umreti. Zdaj so se privadili tudi grobov onkraj morja. Brez slovesa in brez strahu od-
hajajo, kot da bi šli samo do Vrbov skega ua Hrvaškem.
Doma ostajajo ženske z otroki. Širom lielokrajine je redka kmečka hiša, kjer bi ne imeli koga v Ameriki.
In korist ? Ničevna je.
Sicer prihajajo mesec za mescem lepe vrste denarja iz ameriških krajev. Toda pomisliti moramo: 300—400 K zatroši vsakdo za vožnjo. Te gredo ž njim iz domačih krajev. Najboljše delavske moči zapuste domovje. Slabiči in pobabljenci ne dosežejo ničesar niti v Ameriki. Mnogi izmed njih nc vidijo več domačije, tisti, ki pridejo nazaj, so večinoma nesposobni za delo doma. Nekateri nočejo iz namišljenega ponosa na polje, lenarijo okoli hiš in najemajo tuje, nekateri, izmučeni od napornega dela v rudnikih (naši izseljenci so večinoma rudarji), si Žele strastno počitka, nekateri se vrnejo z boleznijo ali s pohabljenim udom. Temu ne veljajo roke, onemu noge.
Prva stvar, ko pride naš Ameri-kanec domov, je, da podre staro, leseno hišo in začne zidati novo v veliko večji meri, kot je bila prejšnja. Do velikih stavb dobe veselje v Ameriki. Ves denar, kar ga prineso s seboj, zazidajo (zemljišča si redko kedaj nakupijo) in po navadi ne morejo niti dovršiti zidanja. Tu jih čaka ali posojilo ali —
nazaj v Ameriko. Predno se povrnejo, je poslopje zopet v slabem stanju. Praznih hiš stoji namreč polno. Ljudje so v Ameriki, nikogar ni, ki bi jih popravljal in bival v njih.
Koliko da pomaga Amerika, se je pokazalo najbolj, ko je uničila trtna uš docela vinograde. Dokler ni posegla država pod rame, se ni mogel ganiti naš kmet.
Rekli smo: možje, oziroma moški odhajajo v Ameriko. Doma ostale ženske ne morejo gospodarstvu kaj ; njive ostajajo ali neobdelane ali slabo obdelane, in še to z dragim novcem, ker so poskočili vsled pomanjkanja ljudi težaki s ceno. Z vinom se ravna po običaju dedov (Belokraujec je sila konservativen in velik TomaŽ), košenice se čistijo slabo. Rodovitnost pada . . .
Mislil bi, da vpliva svobodna Amerika v politični smeri dobro na naše izseljence, toda ameriška svobodo-miseljnost se jih ne prime. Kot tujci odidejo, kot tujci pridejo. Ponižnost in sveta pokorščina sta se jim zajeli pregloboko v meso. Sicer jih pa Čakajo tudi na ameriških tleh skrbno nastavljene mreže mnogobrojnih bratovščin, ki jim kažejo svet v takovi luči, kakor si same žele ... V narodnem oziru se vračajo skoro bolj mlačni, kot odhajajo. Vsaka druga beseda jim je „o yesu
in kaka angleška kletvica. Nekateri >e delajo, kakor da bi težko razumeli jezik svojih rojakov, češ : „Bogme sem več pozabil po naše — —.tt Pravijo tudi, da se ne pride nikamur г našim jezikom . . .
Tudi na nravnost vpliva Amerika ne glede na to, da se priuče tamkui naši ljudje marsičemu. Ker ni mol doma, pričenjajo ženske ljubavno razmerje z drugimi, celo 'nedoraslimi 1ал-talini. Dokler je bilo vino (iu zdaj ga je zopet), so bile zidauice pogostokrat templji proste ljubezni.
V domovino vrnivši se možje naj dejo pri hiši često mesto treh pet otrok. Prične se spor, brezdelje in posedanje po gostilnah. Nikdo se neČe truditi za tuje otroke . . .
Belokranjec ni bil doslej pijanec, v zadnjih časih pa raste uagnenje do pijače. Mesto doma Žgane slivovkc umejo uporabljati že špirit . . .
In Ilelokrajina izgublja svojo [ineb-koto; nekaj trdega, odurnega lega nanjo. Le tam na bregu Kolpe, kjer se še niso navadili v toliki meri ua Ameriko, se skriva v kakem kotu njeiia poezija. S srbskih zemelj smo se naselili semkaj in živeli kot ljudstvo samo zase. Poznali nismo niti Boga, niti hudiča. Bratom onkraj Gorjancev smo rekli Kranjci (ti so nas nazvali гл
\