too. Plavima. Trst, v torek dne 20. oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaia enkrat na dan. razun nedelj in Draznikov, ob 4. ori pop. — Naročnina zna*a : za vse leto 24 K. ta pol leta 12 L m Četrt leta 8 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe bre* priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trato »e prodajajo posamične Številke po 6 stot. <3nvč.|; izven Trsta pa* po 8 it. Telefon številka S jo. Edinost glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. Oarlasi se računajo po vrstah v petim. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi, — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -se ne vračajo Naročnino, reklamacije in oirlase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 7. IZ. nadatr. Naročnino in ogiase je piačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12. V edinosti je mod l Avstrijski problem. i. Problem je vprašanje, ki čaka na raz rešitev. ( m zamotaneji, kompliciraneji, mno-goštevilneii in raznovrstneji so momenti, iz katerih se sestavlja problem, tem težavneja je njega razrešitev. Avstrijska država je sestavljena iz več narodnosti. Nje sestavni de i so mnogovrstni. Naša država je neka posebnost med evropej-skimi državami radi svojih etnografiČmh (narodopisnih) odnošajev. Vsi ti narodnostni se stavni deli te države so živi organizmi, sposobni za življenje, in z odločno voljo za življenje. Vsi hočejo živeti in imeti svoj delež na moči v državi kakor samobitne, enako• pravne in enakuveljavne narodne individu-valnosti. Za razrešitev kake naloge je potrebno, da si predočimo vzroke, iz katerih je navstala, ali, iz katerih je vzrastla. Naša država je navstala iz svobodnega zdru- koveljaven onim delom, s katerimi seje združil iz lastne volje! Takov je bil postanek avstrijske države, takov je duh nje sestave ! In dosledno : t a-kov mora biti tudi duh uprave te državne skupnosti, duh enakopravnosti in enakoveljavno-sti, duh brezpogojno enake pravice za vseh! Evo vam torej razrešitev avstrijskega problema : ker so se sestavni deli avstrijske države združ li iz lastne volje, ker so se združili z namenom, da bodo vsi v enaki meri uživali dobrote in varstvo, kijih more nuditi ta skupnost, ker je izključeno, da bi kdo njih hotel biti inferijoren element, in ker je vsakdo, pridruživši se tej skupnosti, prevzel tudi obvezo, da bo jednako z drugimi nosil dolžnosti do skupnosti : izhaja iz vseh leh c kolnosti z vso možno jasnostjo in po najnaravneji logiki, da mora biti v tej skupnosti, kateri pravimo a v - egoističnemu diktatu Nem c^e v ! Bodi pa že, da Be godi to iz predsodkov, ker so zakopani v stare nesrečne tradicije, ker res ne umejo zahtev, ki jih neizprosno stavlja" sestava države ; bodi, da se iz prepričanja in srčnega čutstvovanja ident fikujejo s plemen-sko-egoističnimi aspiracijami Nemcev ! Politični pregled. T Trstu, 20. oktobra 1903. Deželni zbori. Dalmatinski. V otvoritveni eeji dalmatinskega deželnega zbora, ki se je vršila včeraj, se je deželni glavar spominjal umrlih zborničnih členov Vojno-vi<5a in Trigarija. Na to je razvil program sedanjfga deželnozborakega zasedanja in naznanil zakonsko osnovo glede povečanja deželne norišnice, zakonsko osnovo glede poto- zgodovinski razvoj In zgodovina nam pravi, da je hrvatska Dalmacija izpod nekdanje italijanske Benečije prešla pod vladanje nemške Avstrije. Saj tudi ne more biti drugače: dokler bodo avstrijski Slovani služili Nemcem, ne more se jim bolje goditi. Nesmiselno bi bilo zahtevati, da bi oni Nemci, ki gospo-dujejo nad nami, imeli srca za naše težnje. Kriza na Ogrskem. Minister Lukacs imel je predsinoči v klubu liberalne stranke jako dolge pogovore z grofoma Albertom Apponyi-jem in Štefanom Tiszo. Govori se, da misli Lukacs, ako se mu posreči sestaviti ministeratvo, vsprejeti v isto tudi oba omenjena državnika. Te govorice pa so kolikor toliko prezgodnje, ker je jako dvomljivo, da-li Lukaes sploh prevzame nalogo za sestavo kabineta. Istemu da je glavni namen ta, da pripravi ugoden teren za definitivno valnega deželnega nadzornika za obč.nske rešitev krize in za mirno parlamentarno de- žen j a nje sestavnh delov v eno državno 8 t r i j s k a država, izključeno, da pravno skupnost, sestavnih delov nota bene, k: predstavljajo posebne narodne organizme! Avstrijski problem se označa navadno bi bil kdo nad drugimi; izključena mora biti teorija o gospodovalnih in p< d rej eni elementih, o kladivu in nakovalu, izključena mora biti teorija o superijornosti kakor zelo težaven za razrešitev. Ta sodba in inferijornosti ! In edini princip, po katerem uprave ter neko spremembo dolečil glede poslovanja vladnih komisarjev v slučajih raz-puščenja občinskih zastopov. Slednjič je deželni glavar obžaloval, da vlada ni upoštevala zahteve dežele, naj bi vlada povišala svoj prispevek deželnemu šolskemu fondu. Namestnik je naznanil, da je vlada v lovanje; ministerskega predsedništva pa da nikakor ne misli prevzeti, ker nima dovolj fizične moči, da bi v tako težkih Časih vodil ministerstvo. Predsednik odseka, ki je imel sestaviti vojaški program liberalne stranke, bivši mi-nisterski predsednik Koloman pl. Szell, je se opravičuje z mnogovrstnostjo delov, ki sestavljajo državo. Navidezno je ta eodba popolnoma opravičena. V resnici pa ni opravičena tako, kakor se dozdeva, ako sodimo le tako povržno. Vsaj pogoditi pravo pot, po kateri se ima rešiti avstrijski problem, ni težko. To ni težko že zato, ker ta pot je ena edina. In na to pot moramo priti, ako 6t> rimo, kar treba storiti o reševanju vsakega vprašanja, ako — kakor smo rekli že gori — iščemo vzroke, iz katerih je navstalo vpra- je vladati to skupnost, je princip enake pravice in enake dobrohotnosti do vseh ! tem letu povišala stroške za možko učite- 8Poro5il členom ^eralne 8tranke' da Je od~ lj šče in da so se ustanovili f.ndi za pobija- j8ek v nedelJ° dovršil 8VOj° nalo&° m da Je nje malarije. Kar se tiče vinske klavzule je oglasno vsprejel vojaški program. Chlsek sporočil namestnik, da se vrše diplomatična i bo le še efl° da kon5n° od°\" pogajanja. Sicer pa da ima vlada trdno voljo | P°sl- Munnichu formulirani program, kateri šanje, ako torej, v konkretnem slučaju, uva- j poleg druzega in nikdo nad drugimi — v tem žujemo način, kakor so se vsi ti deli, ki da- principu je instrument za razrešitev avstrij-nes sestavljajo avstrijsko državo, združili in skega problema ! A mi trdim » emeio, da vse ujedinili v eno državnopravno skupnost! —i težave za razrešitev tega problema, ne pnha-Prvi moment, ki ga moramo vpoštevati, Je* j jajo nikakor od todi, ker je princip, katerega da so se združili iz lastne svobodne branimo mi, praktično težko izvedljiv ! Mar-volje. Najnavadne i razum, naj pri proste j a .'o- veg rr,h»ja težava iz dveh drugih dejbtev. gka pa nam govori : če se je kdo iz lastne prvo> a ne glaTno dejstvo je to, d a Nemci vol e podal v kako skupnost, ni storil tega, [ z p 1 e m en s k o-se b i ć n ih name-da bo tam suženj in da se mu bo tlabje go- n 0 v vršijo naši Ij ena postanku dilo, nego se mu je poprej ; marveč je storil i n se8tavnem duhu te države in to, da se mu bo bolje godilo, da bo mogel nočejo pripozaati konsekvenc, ki izhajajo iz tam udobneje živeti ! Storil je to, da bo v načina, kakor so se po-amični deli združili v isti meri, kakor vsi drugi sestavni deli, de- eDO državno skupnost; druga in glavna okol-ležen dobrot, ki jih more nuditi taka skup- n08t pa da ee v8 činitelji, ki, aii direktno nost ! Na kratko: storil je to v predpostavi, vadijo upravo te države, ali pa imajo moči da bojednakopraven injedna- jn vpliva nad njimi, ki vodijo, pokore Kdor govori in zahteva drugače, ta se zagreša proti postanku in proti duhu sestave _____ r_---------------- . __, te države! Trditev, da v tej državi, ako se Hititi domačo vinsko produkcijo. Naznanil 9e Potem Podleži koDterenoi stranke jia hoče, da ista prosperira, mora vladati princip enakopravnosti, ni nikakov izrodek narodne enoBtranosti in slepe pretiranosti v nacijonalnem pogledu, ampak je postulat, ki ga je ustvaril način, kak^r je navstala tu khcevam dežele ter da se uredi jezikge žene, ki ni pustla priti v svoje srce nobenemu ponarejenemu čustvu l Bog me bo sodil; toda misiim, da ss Le zagrešam zoper njegove zakone, če se uda-jam ljubezn;, katero je on vsadil v moje srce; to, vidite, stm našia tu. Ni li dete podoba dveh bitij, ead dveh svobodno prelivajočih se čustev? Ce se to ne dotika v**h viaK.cn telesa, vs h nežnostij srca, če ne spominja dražestn h ljubezenskih |dokazov, časa in itraja, kjer ste bili dve bitji srečni, njuni jez k človeka godba in njune misli lepe, tedaj je to dete zgrešen stvor. D j, za njiju mora biti to draiestoa minijaturna slika, v kateri se znova najdejo j>esni nju- nega tajnega dvojnega življenja; nud ti jima mora vir plodovitega nemira ter tvoriti hkratu ve o njuno m nolost in prihodnjost. Moja uboga Helena je otrok svojega očeta, otros dolžnosti in naključja. V meni nahaja le ženski nagon, zakon, ki nas sili neodkloc-Ijivo, da varujemo bitje, katero emo nosile pod srcem. Družba mi ne mora očitati ni« česar. Ali nisem žrtvovala svojega življenje, svoje sreče ? Njen krik ganuje moje srca ; če bi ona padla v vodo, jaz bi se vrgla za njo, da jo rešim. Toda v mojem frcu nima prostora. Oh, ljubezen me je pustila sanjati o veliko lepšem, popolnejšem materinstvu ; v davno min lih Banjah sem ljubkovala otroka, katerega ^e Bpočelo požejenje, predno ae je bil zarodi!, skratka, to drago3eno cvetko, ki se je razvila v duši, predno je zrastla. Heleni «em to, kar mora biti po naravnem redu mati svojemu potomstvu. Kadar me ne bo več potreb >vala, ta krat bo vse povedano: vzroki izg nejo in učir»ki ponehajo. Će ima ženska to dragoceno prednost, da pocialjšuje svoje materinstvo na vse življenje svojega otroka, n.smo li dolžne, da to čudovito vstrajnoat čustev pr.pisujemo žarkom mora-lične^a spočetja? Ce ni bila otroku duša lastne matere kakor prvi ovoj, ali ponehuje tedaj materinstvo v njenem srcu, kakor ponehuje pri ž'val h ? Reenično, jaz čutim : č.m starejša postaja moja uboga Helena, tembolj se krči moje sic?. Žrtve, ki sem jih jej doprinesla, so me že ločile od nje, dočim bi bila moja Čustva in moje srce neizčrpna za druzega otroka ; za onega druzega bi ne bilo nič žrtva, vse bi bilo le veselje. O tem je, dragi gospod, v meni vse, razum, kakor vera, brez moči nasproti mojim čustvom. Se-li more oporekati ženski njeno hrepenenje po smrti, ženski, ki ni mati ne soproga, ki je, sebi v nesrečo videla ljubezen v vs-j ne .zmerni lepoti, materinstvo v svojem neskončnem veselju ? Kaj more postati iz nje ? Hočem Vam povedati, kaj čuti. Stokrat po dnevi, stokrat po noči pretresa mraz tn->jo glavo, moje srce in moje telo, kakor hitro mi preslabo zatrti spomin predočuje podobo sreče, katero si predstavljam večjo, nego more biti v resnici. Te grezne domišljije provzročajo, da bledijo moja čustva, in govorim si : »Kaj bi ee pač zgodilo z mojim življenjem, če... ?« Zakrila je obraz z rokama ter jela plakati. — »Tako je moje srce«, je nadaljevala. »Za njegovega otroka bi se voljno podvrgla tudi najhujšim m ikam. Ta Bog, ki je umrl obtežen z grehi vsega sveta, mi O'lpusti to, za-me nesrečno misel. A jaz vem, svet je nespravljiv: zanj so moje besede kletvice ; jaz preziram svet. Oh, napovedala bi temu svetu boj, da bi prenovila njegove zakone :n običaje, da bi jih odpravila! Me ni li ranil ta svet na vseh mojih nazorih, vsth mojih vlaknih, vseh mojih Čustvih, moj h željah, mojih upih v sedanjosti, minolosd in pri-hodnjosti ? Meni je dan tema, moje m šjeoje meč, srce rana in moj otrok — zanikanje. Da, če govori Helena z menoj, tedaj bi jej želela druzega glasu; če me pogleduje, želela bi jej dri:h očij. Ona je na svetu za to, da mi priča o vsem, kar bi moralo biti, česar pa ni. Neznosna mi je. Smehljam se jej te- jo skušam odškodovati za mišljenja, katera jej odtegujem. Jaz trpim ! O, dragi gospod, jaz trpim preveč, da bi mogla živeti. In vendar moram veljati za krepestno ženo! Napravila nisem nobenih piegreškov, in spoštovali me bodo ! Zatrla sem ljubezen, kateri se nisem smela udat! ; toda, če tudi sem ostala fiz čno zve=ta, sem ii ohranila srce? To, je rekla, uprši desnico v naročje, »je bila last jednega samega bitja. Materinski pogledi, glas in kretnje zamorejo obraziti otroško dušo ; in moja revica ne čuti, da sb mi trese roka, trese glas, da se mehčajo pogledi, kadarkoli jo pogledujem, z njo govorim, aii jo potezam nase. (Pride še.) kakor minisier za Hrvatsko. Kakor minister-ski kandidat imenuje se tudi Piosz. Zbornično predsedmštvo da prevzame Perczel, ali pa Talliani. Slednjič zabeležimo naj šs govorico, da je tudi grof Andrassv v kombinaciji za sestavo nove vlade. Gibanje na Hrvatskem. Grof Bom-beies, eden onih, ki so bili najzvestejši pristaši bivšega bana Khuena, s.oril je sedaj hvalevreden čin s tem, da je odložil mandat saborskega p >sian?a vsled nezaupnice, ki so mu jo poklonili volilci. Grof B.mcbčles ne sadi za hrvatskega poslanca že zato, ker ne zna hrvatski ! A po zakonu ne sme biti na Hrvatskem po§ianec oni. ki ne zna službenega jezika ! Včerajšnja naša vest, ki smo jo posneli po dunajskrh listih, da je namreč centralni odbor hrvatske opozicije odklonil vstop »či etihc — je resnična. Tako posnemijemo iz izjave, ki jo pri občuje isti centralni odbor. V tej izjavi je rečeno, da je »čista« stranka sicer pripravljena vstopiti v novo stranko, ali ni pripravljena vBprejeti tudi n j e-nega programa, posebno glede vprašanja sloge s Srbi in s Slova n s t v o m. »Čisti« hočejo biti 8?mo Hr vatje in nič drugega, a združena opozicija hoče skupnega dela s Srbi in s Slovani sploh (tukaj mislijo v prvi vrsti Slovenee). To je ravno en radi česar je mej nami in Čistimi prepad nepr* most ji v ; to je diferenca, ki po i»fcšem mnenju ne dopušča nikacega transi-giranja. Zato ne treba praviti, da soglašamo z ukrepom centralnega odbora hrvatske opozicije. Ko bi se v ziruženi opoziciji našli tudi »čisti« — tako nadaljnje izjava —, b:la bi ta stranka s cer stevilnej*, ali slabe j a, ker bi bili v njenih vrst ah še vedno dve stranki, ki bi se hitro razlikovali ena od druge. H-aležni smo centralnemu odboru hrvatske opozicje posebno na tem, da noče radi probiematčne slogre s »čistimi« žrtvovati dobrega raspoloženja Srbov za skupno dele. Ako pride centralni odb »r, oziroma narod hrvat-ki, d> dobrih odnofajev s Srbi, bo veliko veče vrednosti za Hrvate, nego vsa »sioga« z Z di, ki niso bili in ne bodo pri jatflji Slovanom. :n temu dosledno tuli ne Hrvatom ! Novi državni tajnik sv. Stolice in avstro ogrska vnanja politika Rimski listi prinašajo ve^t, da je državnim tajnikom imenovan M e r r v del Val, dosedanji ravnatelj zaveda »dei nobili«, kjer se vzgajajo sinovi odiičnih rodbin za papeževo di-plomatično karijero. O njem gre t-p osen glas, da bo nadaljeval politiko kardinala Rampolle. Tudi mu pripisujejo vse sposobnosti in energijo, potrebno za to visoko doct -janetvo. S tem so menda končana t'idi v«a uei! a*»ja o bodoči politiki papeža Pi a X. Nemški in madjarski li^t naše monarh je so ogorčeni na tem imenvanju in pogrevajo ono staro vest, da je grv f Golu-ch< wski svojeČa^no protestiral proti 'menova-nju imenovanega diplomata Merrv del Val za papeževega zastopnika na Dunaju. Ako je bilo to r«£, poteči je razvidno, kakove v s p e h e doseza avstrijska diplomacija ca papeževem dvoru in kako znajo vp števati njene protefeti! In prav je, da jih tako vpcštevajo. Saj sloni sedanje delovanje a v- ro-ogrske diplomacije samo na bomastično razkričani moči avstro - ogrskih Nemcev in Madjarov. Grofu Goluehowskemu ni bilo dovolj, da je se svoj.m znanim vet> proti izvolitvi Rampolle temeljito blamiral našo monarhijo ne le pred katoliškim, ampak pred vsem razumnim svetom, marveč je šel s?daj z novim prr atestom proti Merv del Valu po — novo blamažo. Nam, z našega slovanskega stnlišČa more biti to le ljubo, ker je s tem dokazal sam Goluchowaki, kako male važnosti so vel ke nemško madajr-»ke pene in ker bo to gotovo iep nauk zi avstrijske Slovane, kako lahko bi, ako bi bili zložni in jednotni v svojem nastopanju, uničili ono moro, ki jih tlači v njih notranjem razvoju, in bi ob enem lahko z odločnim posezan-n em dajali bolj slovanski značaj vnanji po litik: monarhije. Odloiitev potovanja ruskega carja V Italijo je neprestan«* predmetom nadalj-n;im razpravljanjem po italijanskem aovin-etvu. Tarnanje in javkanje pa pr ča, kako intenzivno peče in žge ta dogodek ifalijansko diplomacijo. Ugledni listi kakor »Tribuna«, »Italie«, »Capitale« in »Messaggero«, se ba-vijo s predmetom. Osobito gostobeseden je list »Capitale«. Vsi se strinjajo v tem, da ' dogodek ne sme ostati pri sedanjem zaključku. Govorijo mnogo, da bi italijansko diplomacijo razbremenili od blamaže, ki jo je doživela. Iskali so in iskali po kakem krivcu in sedaj menijo, da so ga našli. — Zaoar-dellijeva vlada je seveda popolnoma nedolžna na tem. On ostane tudi na oblasti, če ga ne prisili — slabo zdravje v odstop. - Nekam sumljivo pa je vendar, da je ravno sedaj, po tej nezgoli, ki je zade a italijansko diplomacijo, jelo to nesrečno »slabo zdravje« Zanar-deiltjevo posezati v dogodke ! Ali, kaj smo že hoteli reči?! Italijanska vlada ni nič kriva; ampkk grešnik, ki je vae zakrivil, je — ruski poslanik Nelidov v Rimu. Ta da je pošiljal carju neresnična poročila in slabe nasvete. V stvari potovanja carjevega da ima vlada v komori cel.h 120 glasov veČine ! Carju se torej ni ničesar bati v Italiji. Mi bi le pripomnili tu, da je isto italijansko novinstvo povdarjalo do včeraj, da je bil poslanik Ne-ligev naigorečueji propagator potovanja in da njega najbolj boli, da je stvar tako ponesrečila. Kdaj se t>rej italijanski diplomatje govorili neresnico : pred par dnevi ali danes ? ! Kar pa ee tiče vladne večine v komori, bi bilo vse strašno lepo, ako bi mogla ista dati pomirljivih zagotovil tudi glede vsacega bo-dalca, ki bi utegnilo biti skrito kje pod kako Buknjo ! Dogodki na Balkanu. Rmki in avstrijski poslanik v Carigradu dobila sta od svojih vlad navodila glede izvrševanja konzularne kontrole, ki se ima uvesti v Mace-doniji, in navodila glede razširjenja rtfirmne osnove. Sultan je odposlal k obema poslanikoma nekatere visoke dostojanstvenike s prošnjo, naj bi se o izvrševanju kontrole postopalo nekoliko milejše. Dozdeva se, da mislita poslanika ustreči tej sultanovi prošnji. — Porta pripravlja odgovor na dipbma-tični noti Rusije in Avstrije, ki Bti se pritožili proti novim izgredom turškega vojaštva. Medtem pa je Porta že izročila obema poslanikoma natanjčni seznam vseh v zadnjih časih dogodi v ši h se izgredov turških čet in na t m krivili Častoikov in vojakov ter dotična kaznovanja. Značilno je na vsem tem dejstvo, da je to prvikrat, ko Turčija priznava izgrede in prekoračenja svojih vojakov in Častnikov, med katerimi so tudi majorji. — S cer pa smatrajo v carigrajskih diplomatičnih krogih odrejene kazni za veliko premajiiDe in nezadostne. Iz Carigrada poročajo, da ste dve stot-niji albanskih red fov prekoračili bolgarsko mejo in napadli bolgarsko stražnico pri Ka-jamanici. Glasom poročil turških vojaških povejaikov dogodil se je ta napad valed pomanjkanja discipline med vojaštvom ; pokrajinske oblasti so tudi predlagale ponovno, naj Be redili druzega razreda odpuste. Tržaške vesti. Naročnike, ki dobivajo list po pošti, a niso poravnali naročnine opozarjamo, da dobe na pasici nat snene besedi : »Naročnina potekla«. Uprava »Edinosti«. Shod slovenskih odvetnikov r Lju bljani. Iz objave predsedništva političnega društva »Edinost« n« čelu včerajšnjega izdanja našega 1 sta so izvedeli č.tatelji, da se bo v nedeljo vrš.l v prestjlniei Slovenije ve levažen shod, ki naj inavgirira reš.lno akcijo za jedno točko nase per fdrije, kateri točki grozi skrajno nevarnost : za naše Koroško. V nedaljo se snidejo v Ljubljani odvetniki iz vgfch slovenskih pokrajin v gori označeni namen. Pripravljalni odbor p:>vdarja v svoji odvetnikom razposlani okrižaici, da se hoče na Koroškem metati naš jezik pred prag j u s t i c e. Ali iz vsporeda, določenega za ta shod, posnemijemo, da se razprave ne bodo omejale zam* na koroške razmere, ampak bodo razpravljali o justičnih razmerah v vseh sioven^kih obmejnih pokrajinah. Dnevni red je namreč ta le : 1. Nagovor odborovega načelnika dr. Karola Trillerja. 2. Poročilo o ustanovitvi zveze slovenskih odvetnikov, referira dr. Valentin Krisper. 3. Poročilo o štajerskih justičnih razmerah referira dr. J. Hrašovec. 4. Po-ročdo o korcških juBtičnih razmerah, referira dr. Ferdinand Muller. 5. Poročilo o primorskih jusiičnih razmerah, referira dr. Otokar Rvbar. 6. Eventualia. Eventueine predloge je prijaviti načelniku pripravljalnega odbora, gospodu d.ru Karolu Trillerju, odvetniku v Ljubljani, najdalje do istega 23. oktobra. Ne dostojnosti. Pišejo nam : Včeraj sem bil za pogrebim pDkojnega A., ki je bil sicer rojen in vzgojen v Trstu, a je lepo in rad govoril naš jezik. Sprevod je bil lep. Škoda le, da je bilo v sprevodu tudi pijanih ljudi — Ne-slovencev. Vedenje teh se je m »ralo gnusiti slehernemu vdelež^ncu. Zbjati šaie v sprevodu ob taki priliki in režati se celo v cerkvi — to je ven lar malce preveč ! Taki ,signori' bi storili mnogo boljše, ako bi šli ob sličnih prilikah — v hlev in ne med poštene in pametne ljudi ! Druga nedostojnost je bila ta, da se ve čina vdeležencev (in ta je sestajala iz Neslo-' vencev) ni odkrila, ne križu, ne duhovniku in ne mrliču ! Vi veste, da jaz nisem B »g ve kak »kitrikalec«, ali jaz bi raje ne šel blizu ob takih prilikah, nego da bi uganjal nepristojnosti, žalil s tem čutstva druzih in dajal javno pohujšanje. Jaz poznavam ljudi, ki sa celo ateisti in ki pr.ncipijelno ne pripozoavajo nobenega veroizpovedanja ali celo tudi ti, ako slučajno srečavajo mrtvaški sprevod, snemljajo pokrivalo, pred veličastvora smrti ! Je pa ljudij, ki menijo, da najlepše kažejo svoje »liberalno« mišljenje s tem, ako bo — surovi in neolikani. V dodatek gornjemu naj omenim še, da bi morali redarstveni organi prepovedati iz-vosČekom pretekanje mrtvaških sprevodov, in to vsaj po takih ozkih ulicah, kakoršna je ona sv. Justs. Tako izsiljevanje prostora moti spremljevalce in je nevarno za one, ki slučajno prihajajo od nasprotne strani. Kočije naj sledijo sprevodu, pa bo \"Be prav. Arabo. Pišajo nam: Včeraj je šel neki naš slovenski delavec na mestni magistrat. Kei ni vedel, kam naj se obrne, je vprašal vratarja na glavnem vhodu, kam ee ima obrniti ? Ob enem je pokazal vratarju neki odlok tukajšnjega c. k. redarstvenfga urada, spisan v slovenskem jeziku. Vratar, da si zna prav dobro slovenski, je napravil nenavadno dolg. obraz in rekel: »Je-li to arabsko? Niti ne hodite gor, (na magistrat), s tem ker je gotovo, da ne odpravite nič!« Naš poštenjak je odgovoril ; »Jaz vas vprašam samo, kam mi je iti, vse drugo pa je moja stvar!« Ko je potem vratar storil svojo dolžnost in poučil stranko, je ta šla in tudi opravila svoj posel, vkl ub temu, da je pokazala slovenski odlok. Velemožni g. vratar hoče posnemati pok. kolego, Slamo ! No, mi vemo že zdavnej, da cdpadn v starem mestu trije regnikoli. Sli so v IV nadstropje, a v veži je eden njih ostavil vrečo, v kateri je bilo nekaj obleke in drugih malenkost'. Cez kake pol ure so ee ti trije »bratci« vrnili — šli so bili k nekemu Bijanchiju. Vreča pa je izginila med tem časom. Vratar, po imenu Giovaani Penso, ni vedel nič povedti, kdo tla bi bil vzel vrečo. Mladeniči so zahtevali na to od vratarja da jim mora, ali vrniti vrečo, ali pa povedati, kdo da jo je vzel. Vratar je trdil svojo, da on nič ne ve kaj da je z vreč?, mladeniči pa bo šli in povab li nekega redarja, naj isti preišče to zadevo. Redar jim je izjavil, da on ne more z mesta, ker ima tam določeno službo. Poslal pa je mladeniče, naj gredo na bližnji inspektorat, pa so šli nazaj v vežo, kjer je bila vreča ukradena. Vratar je povedal mladeničem da je vreča zopet tu neki, pometač da jo je bil odnesel v menenju, da so smeti v njej. Lastnik vreče pa ni bil zadovoljen s pojasnilom in je začel prepirati se z vratarjem, a zaključek prepiru je b l po navadi v kraljestvu italijanskemu: regnioolo je zabodel vratarju bodalo v hrbet in je siromaka nevarno ranil! »Piccolo«, ki je Bvoječaano toliko pisal o našem narodnem orožju, pravi, da je ra-nilec podanik republike S. Marino. Mi pa rečemo, da je republika S. Marino onkraj morja in ranilec iz onih nemilih gostov, katere »Piccolo« in njegovi zistematično vabijo semkaj, da tudi odjemljejo kruh domačinom, žalijo iste in provzročajo, da javna varnost v ntšem mestu postaja bolj in bolj — veliko vprašanje ! »Piccolo« govori, rad, kadar hoče nas sramotiti, da je kamen naše »narodno orožje«. Ćegavo narodno orožje pa je — bodalce ?! Vinska letina. Splošna poročila o le-tešnji vinski letini v Istri so ugodna gledĆ na kvaliteto, neugodna pa gledč na kvantiteto vina. Ker je vladala v letnem času velika suša, je povsod v Istri manje vina, nego lani; zato bo pa letošnja kapljica mnogo boljša od lanjske. Trgatev ee bliža koncu, a tudi novo vino je že na prodaj. Iz okolice Humka (Umago) javljajo, da vsled dovršene trgatve ponehuje tudi izvažanje grozdja tako, da vozi nedaj samo parobrod »San Marco« med Humkom in Trstom, ki nosi med 200 in H00 kvintalov grozdja na trg v Trat. Sedaj je na trtah še najbolja kvantiteta istrskega rtfjška, a taje ževes proda n in si si ga kupci pustili na trtah, da dozori do one dobrot9, po kateri slovi sploh refjšk daleč na okoli. Kranjski in drugi trgovci z vinom veselo poktijo ob poluih vozovih novega se svojimi »gajžlami«, s čemer nadomestujejo ono veselo, slovensko ukanje. V okolici Humka se prodaja novo vino po 30 do 32 kron hektoliter. Tudi v okolici Motovuna je trgatev dovršena in se je začelo novo vino že prodajati • — toda cena novemu ni še ustanovljena. — Tudi v Motovunu je letjšnja kapljica izborna. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija r Trstu. Zapuščina pok. I. Piciga v Skednju 2 K, Ivanka Gerk v Š-tednju nabrala med prijatelji na večerji mladeničev, odhajajočih v vojake 3 K ; odhajajoči brat nabiralke dodal 50 st. in oče 50 st. ; o priliki, ko je postal Tržačan, Anton Žiberna 1 K. Srčni hv-ila! Blagajništvo. Prvi slovenski zlatar v Trstu. Mei mnogimi narodnimi obrtniki in trgovci, katerih pogrtšamo še v našem velikem mestu, ni bil zadnji zlatar trgovec in obrtnik. Sedaj pa je odpomagano temu uedostatku. Iz oglasov v tem listu je razvidno, da je naš rojak Karol Vecchiet (čitaj VeUjet) odprl novo zlatarsko delavnico in trgovino. Prodajalnica se nahaja na Corsu, tam, kjer je bila prej lekarna Rovi3, to je ob levi strani vhoda na nekdanji »Zeleni hrib«. — Ker je na Corsu več zlatarjev, ne bo škodilo. ako dopovemo našineem, dajeVecchiet prvi zlatar na levo, če gremo od lesnega trga na Corso. Trgovina V. je preskrbljena z vsemi predmeti, spadajočimi v zlatar&ko stroko. V istej trgovini je tudi — kakor rečeno — delavnica, v kateri se izvršujejo vsa dela, spadajoča v to obrt. — Cene pa s j tako poštene, da moremo z m rnim srcem najtopleje priporočati vsem našincem, naj se, kadar čtsi potrebujejo, obračajo z vsem zaupanjem do imenovanega zlatarja. Da se v tej trgovini govori slovensko, tega menda ni treba še le povdarjati ! Ako se bodo naš noi držali gesla : »Svoji k svojim !«, bo ta prepotrebna trgovina na-šega domačina prav lahko vspevala. Ta ne odneha! Včeraj smo povedali, da je na ulomu v tobakarno Ravnik sodeloval tudi neki Magazin, ki je še le nedavno temu odsedel daljš > kazen radi tatvine. Sedaj ! pa doznajemo. da je ta vrlina tudi v tem času eno naknhal, radi katere bo moral če-poeebej »sedeti«. Pred malo dnevi je moral namreč v vojake (v Gjrici) kakor nadomestni rezervnik, a jo je odkuril od tam in ga vojaška oblast ga že išče kakor dezerterja. Pred je sedel, potem je »izlomil« z Gorice, a sedaj je ulomil v tobakarne. Seveda bo morala vojaška oblast malce potrpeti da naš Magazin poravna svoje nove račune s civilnim sodiščem. Vremenski vestnlk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 12.2, ob 2. uri popoludne 20.1 C. — Tlakomer r>b 7. uri zjutraj 764 4 — Danes plima ob 7.51 predp. in ob 7.39 pop.; oseka ob 1.33 predpoludne in ob 1 30 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Obein<>ke volitve t Marezlsrah. — C. kr. namestn štvo v Trstu je razveljavilo občinske volitve v Marezigah, ki bo sa bile vršile me=eca marca t- 1. Valed tega Brno bili dne 15., 16. in 17. t. m. v drugič v volilni borbi. V v»em Um času vieel je Da-moklejev meč nad to slovensko občino. Nevarnost je Lila, da Marezige postant-jo domena naših narodnih odpadnikov. Čestitim čitateljem »Edinosti« je še v dobrem spominu koliko je nfcš? ljudstvo moralo pred leti trpeti in deloma še mnogo trpi na Pomjanščini ! Kri je tekla, kri našega, od nasprotnikov izsesanega ljudstva, ko ae je isto bm snu so o«tali tudi i»o razdelitvi velike Pomj»nščine v občino Marezige in Pomjan ve loo sti. Kovali so vedno proti svojim slo venskim sx>bč.narjem do današnjega d ae. Ti pristaši ital stranke so vedno jednaki, ali ljudstvu se olpirajo c e:. Na volitvah meseca marci t. 1. voz.li so lepo maso ljudij za seboj. To H liudstvo je spoznalo do dobra nakane narodnih odpadnikov. To se je pokazalo na ponovnih občinskih volitvah minolega tedna v Marezigab. >*aspri tn ki, ki no hoteli tudi v Marezigab u-itvar ti odooš»je pj pomjanskih izgledih, s i ostali skoro popolnoma osamljeni. Nhša zm-ga je bila velesijaina ! Naše liulstvo ne p mni kt-j tacega. V tretjem razredu smo imeli mi 96, oziroma 71 glasov, protivnih pa 25. V drugem mi 63, oziroma 56 gl.s v, pr t 7 elas m ntš h nasprotnikov. Jed na nevarnost, k: bi se lahko prigodila, je biia zidnji dan, v prvem razredu. Tu imajo naši nasprotni Ki nekoliko moči. Agila cija je bila precrj velika od nasprotne strani in naskok na ta razred ae je pripravljal več dn:. A dogodilo se je, kar se je moralo doge d t : ljudstvo nase je olrnilo nasprotnikom brl>et! Od naše strani je bilo oddan h 42 gla-ov. Dovoj je bito! Nasprotniki niti niso pr š,i na vodeče ter so t-e demonstrativno razšli, vid či ca za nje niso več tla v Mar^gah. Veselje in zadoščenje je veliko. Povsod se udstvo vese i ;n raduje na sijajn: zmagi. Tako ie zopet sestavljen nov občinski odbor, obstoječ iz samih poštenih slovenskih mož. Ze v naprej ztamo, da naši narodui sovražniki tudi sedaj ne bodo miroval', kijubu temu, da številke dovolj jasno goverč. Sicer pa ital. advok ti redi Biužjo denar, po-ebao pa še, kedar gre proti našemu napredku, ali narodu sploh ! V obč« pa rečemo lahko, da ga ni ni-jednega vzroka, radi katerega bi mogle biti volitve ovržene. Vis>ba vlada — menimo — ima pač dovo'j poslov za druge stvari. Kocka je padla! Ljudstvo je obračunalo z Vami, oj italijanska goej 6 ia ! Pojdite nazaj v Pomjan! Marezige ostanejo to, kar žo, to je: ostanejo ve ino slo7enske! Vsi oni rovarji in nemirneži v občini pa naj si zapomnijo, da je ura vsem njihovim nakanam definitivno odbila, da je njihovemu vplivu v občini odzvonilo za vselej. Naše ljudstvo ni več v Pouajanu! L udstvo se probuia, zaveda se vedno bolj in spiznava, kako ničevi, hinavski in podli so naklepi narodnih izdajic. Morda poznate enega iz-med mož v dosedanjem odboru — imena ni vredno navajati —, kateri je želel biti in je tudi faktično bil v obeh strankah, a je pri obeh velezaslužao s»jajno odletel na volitvi ? ! Ven s ta rimi ! Še eno besedo novoizvoljenemu odbora : Prevzeli ste v občini veleimenitno nalog)! Delajte v blagor iste, v korist svoj m bratom, čuvajte občino kakor dragocen slovenski biser pre i eovragom, vodite krepko krmilo občine v prospeh in razcvit Slovanstva v Istri ! Moog > blagoslova ! V Marezigah se evita, na V b h o d u se dela dan! x Obstrukeija državnih uradov proti slovenskemu jeziku. Dne 15. januvarja sem se bil pritožil na finančno ravnateljstvo radi pobotnice, dopo-slane mi od glavne davkarije v Kopru v tujem jeziku in ne v mojem. Pobotnica je bila italijanska, a datirana : K. k. Haupt-steueramt, Capodistria am 3. 1. 1903. Torej z nekoliko italijanščine in potem par besed nemščine — menda za zabelo — ustrezajo c. k. uradi v Primirju državljanskim pravicam Slovencev in državnim temeijnjim zakonom ! Živio ! Vsled pritožie sem prejel potom pošte od iste c. k. glavne davkarije v Kopru št. 3532 od 4. septembra 1903 pobotnico vrneno, a na drugi strani papirja je bil prilepljen slovenski prevod. Tri četrt leta so torej finaučn9 oblasti rabile, da so prevedle kakih trideset besfd in jih prilepile na itali" jansko relikvijo glavne davkarije v Kopru ! Ali kakor v zasmeh sem prejel pjd istim uradnim ovitkom neko drugo italijansko pobotnico z italijanskim naslovom! Kakor v zasmeh, pravim ! Po vsej pravici. Ali ni da bi človek znklel, ako mu ob enem, ko mu na prtožbo radi kršenja ravnopravnosti pošiljajo — ker že ne morejo drugače — remeduro za en slučaj, lučajo v obraz nov povsem enak slučaj takega kršenja! To se pravi norce br.ti iz državljanov in davkoplačevalcev. Tako postopanje je naravnost provokatorično. Gospodje v Kopru so me hoteli menda zasmehovati radi moje pritožbe. Ali postopanje teh koperskih signorov v c. k. službah pomenja tudi o5iten upor proti c. k. fioančaemu ravnatejstvu v Trstu. Isto jim je vsled mfije pritožbe gotovo naložilo, naj mi p šiljajo slovenske pobotnice, ali kaj se menijo oni za take ukaze ! Kaj se menijo oni za državne zakone ! Kaj se menijo eni za odredbe viš.h oblasti ! Oni se solnČijo ob žarkih milosti raznih Beanati^ev in to jim je nad vse ! Benaatiji hočejo, naj se itaiijaniteta Istre — ta velika laž — kaže tudi v poslovanju c. kr. državnih uradov in kar Bennatiji hočejo, to je izvestuim državnim uradnikom povelje. Čj nam kdo ne veruje, pa naj izvoli povprašati gospoda Sehaft\*nhauerja -Nevsa ! Izvestni koperski uradniki se ne menijo za to, da *o plačani p-) ogromni večini od davkov iz slovensk h ž^pov in da bi v Kopru glavne davkar j-i uiti ne b l>, ako bi ne bilo slovenskih davkoplačevalcev, ker za italijanske davkopltčdvalce bi zadcš*ala kaka dva uradnika, marveč so uverjeni, da morajo uradovati še vedno ie po benečanskih recepti h ! Radi omejenih dveh pobotnic in drugih italijanskih spisov je po3l. Spinč 6 inter-}>eliral v državnem zb ru, kakor je bilo pri-občeno tudi v »Elinosti«. Silaj res ne vem več, kam in k »trn bi sa še m< gel pritožiti proti uradnikom, ki smatrajo italijansko pro-psgan io za svojo dolžnost ? ! A vspričo vsega te^a imajo Italijani še toliko poguma, da kriče, kako da smo mi Hrvatje in Slovenci pro težirani od vlade ter da smole mi krivi v svoji nenasitnosti, da ne more priti do »modusa vivend « v dežel', ki bil toli potreben za javni blagor ! Tu sem torej podal eklatantne dokaze o delovanju naš h državn h uradov za poitali-jančevanje našega naroda izlasti po gnezdih istrskih ob morski obali. Vspričo takega stanja stvari nam Slovencem in Hrvatom v Istri ne preostaja druzega, nego da praktično iz vršujemo priporočilo, ki je je dal gospod deželni. p is1, dekan Kompare na slavju obletnice taborja v Dolini : ne pričakujmo ničesar od zgoraj, ne računajmo na nobeno pomoč od viade : med sebo; pa sklenimo vrste, da bomo združeni iz z'ožni vojevali za svoje prava ! Davkoplačevalec v okraju koperskem. Pripoml a uredništva. Gospod dopisnik nam je, da bo izključen sleherni dvom, do-poslal na u^ogled obe oni pobotnici v originalu. druga dva železničarja. Vse tri so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. To je največa nezgoda, kar se jih je primerilo do sedaj na gorenjski železnici. * Nesreča in sreča v nesreči. Hlapec Zdešar iz Ljubljane je šel predvčerajajim po železničnem mostu Čez Gruberjev kanal. V tem hipu se je približal osebni vlak. Zdešar je stekel po mostu, ali na koncu mbsta ga je vlak dohitel in ga vrgel v stran, da se je mož hudo poškodoval na glavi in obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl naslednjega dne. Srečneji — da si je bil v jednaki nevarnosti za Življenje — je bil železniški čuvaj Josip Turk v Ljubljani. Med prelazom na Martinovi cesti in v Prisojnih ulicah je mazal preminjalnike. V tem je privozil nasproti osebni viak, za njim pa tovorni vlak. Ko se je hotel izogniti prvemu, ga je podrl drugi, da je padel ravno na sredo železniškega tira, tako, da je šlo preko njega 9 voz in stroj, ne da bi se mu bilo kaj zgodi 1 o ! uri • Aida< i Nocojšnje predstave : Politeama Rossetti. Ob 8, Verdiieva opera v 4 dejanjih. Feniee. Ob 8. uri »La Bon^me«. — Puccini-jeva opera v 4 dejanjih. Filodrammatieo. Nocoj ob 8 uri bo predstavljala dramatična družba Pieri-Severi »1 giorni piu lieti«, Traversijeva komedija v 3 dejanjih. Gledišče je bilo pri sinočni premijeri natlačeno polno. Predstave se je imel udeležiti pisatelj sam, pa vsled nepričakovanega zadržka se je ni mogel udeležiti, kar je brzojavno sporočil vodstu gledišča. Komedija »I giorni piu lieti c je občinstvu ugajala posebno v 1. in 2. dejanju. Sicer je vse delo jako zabavno in nam predočuje zapreke in težave, ki se pojavljajo pred — medenimi tedni. Jutri benefica glavni igralki Elizi Severi. Vesti iz Kranjske. * Na železniški postaji v Kranja Be je dogodila predvčerajnjim opolndne huda nesreča. Strojni vlak, ki je premikal vozove, je zadel ob tovorni vlak, došel od Podnarta, b tako silo, da je zadnji del stroja tovornega vlaka, sunil n^zaj naslednje vozove, da sta oila dva vag.ma zdrobljena, več jih je pa akcč lo a tira. Vagon, v katerem je bil vodja vlaka, je odletel na stran in se je o tem vodja poškodoval tako hudo, da je malo nade, da bi okreval. Poškodovana sta še Brzojavna poročila. dež lni zbor češki. PRAGA 20. (B.) V deželnem zbjru na-daijujej > Nemci z obstrukcijo z mnogoštevilnimi glasovanji po imenih, ki so se vršila v piealedkih lu minut. Srbska skupščina. BELIGRAD 19. (Zas. por.) Skupščina je završila kratko adresno debato. DoSim se je lanskega leta pod kraljem Aleksandrom 18 dni debatiralo o adr»s«em načrtu in je ta razprava stala državo 55.000 dinarjev na dijetah poslancem, stala je letošnja adresna debata državo le 6200 dinarjev in se je v nasprotju z lansko debato vršila popolnoma m rno. Danes zjutraj se je adresa predložila kralju. Danes popoludne pa se bodo v skupščini viš le volitve v državni svet in v državno kontrolo. Izvoljen je že oisek, kateri ima sestaviti načrt za novo trgoainrko pogodbo s Turčijo. R )k dosedanji trgovinski pogodbi s Turčijo je podaljšan do 2. novembra »r. st. Dogodki na Balkanu. BITOLJA (Monastir) 19. (Zasebno poročilo.) Vest o smrt Borisa Sarafova je iz mišljena in je došla iz turških virov. (Potrja Be torej mnenje, ki smo je mi takoj izrekli. Op. ur.) Turki ao v neki bitki z ustaši ubili dva uglednejša ustaška voditelja in raznesli vest, da je jeden izmed ubitih Sarafn*. Istočasno so Turki tudi nekega drugega, v obližju Lerina (Fiorina) ubitega u»taskega vodjo proglasili za Siraf >va. Neki C ncar iz Lerina se je namreč pridružil neki ustaški četi s tajnim namenom, da bi zavratno umoril jednega od ustaških vodij, da bi se tako maščeval za ubojstvo svojega brata. Ta načrt se mu je tuli posrečil in je na planini blizu vasi Bufa umoril tri speče ustaše. Na to je pobegnil v Lerin, kjer je sporočil turški po liciji, da je umoril Sarafova, samo da bi dobil nagrado, razpisano od turške vlade za glavo Sarrfova. Turki so ies verjeli, da je mrtvi ustaš s-, m Sar*f j v in s) dotično truplo celo balzamirali in izl ž li. Tu pa so nekateri, ki osebno poznajo Sarafjva, spoznali, da truplo ubitega u-taša i i truplo Borisa Sa'a fova, marveč nekega drugega. SOLUN 20. (Zas. por.) Po mestu se je raznesla vest, da se tukaj nahaja vodja macedonske ustaje, Boris Sarafiv. Policija pa je zastonj "preiBkaia vse kote, in je ta veet, ki je zelo vznemirila Turke, popolnoma izmišljena. . Boris Saiafjv nahaja se sedaj v bitolj-skem vilajetu v okolici mesta Ohrida, od-kjer prehaja Često v pespansko okolico. BITOLJ 20. (Zas. por.) Iz Resna in okolice so se vsi Beljaki povrnili s planin in se izročili turški policiji. Pol ure ol Bitolja, blizu vasi Krsto-fora, vršila se je bitka med ustaši in turškimi četami. Ustaši so bili skriti v gojzdu, ' a jih je neki turški vohun pokazal Turkom. Bitka je pričela o poludn^ in je trajala do noči, kar je uetasem omogočilo, da so se mogli brez nevarnosti odtegniti. BEROLIN 20. (B.) Wultf>va pigarna javlja, da je Porta v stvari izseljevanja privolila v imenovanje 1 turšk. in 1 bolg. odposlanca. Ta dva vladna zastopnika imata nadzorovati na licu mesta, da se ubežniki zopet nasele. Od bolgarske strani se namtjrja odpustiti sedaj 5000 mož rezerve, radi česar se je Turčija obvezala, da pošlje domov ša enkrat toliko vojakov. — Bjlgarska bo v presledkih zmanjšavala število vojakov, ki so | pod orožjem, tako, da bo končno odpuščenih 45000 mož. Kriza na Ogerskem. BUPIMPEŠTA 20. (B) Ogerska kores-pondenčna pisarna javlja z Dunaja : Finančni minister Lukacs, ki je dospel sinoči na Du-' naj, bo vsprejet od cesarja danes ob 12 in pol v privatni avdijenci in ravno tako ministarski predsednik grof Khuen-Heder\vary o po u d ne. BUDIMPEŠTA 20. (B.) Ogrska ko-respondenena pisarna javlja : Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je bil vsprejet od cesarja ob 11. uri in pol v polurni avdi-jenciji. Sporočil je vladarju o političnem položaju na Ogrskem. Neposredno za minister-skim predsednikom je bil vsprejet fiaančni minister LukčC*. Miosterški predsednik dr. Kocrber je odpotoval v Trst DUNAJ 20. (B) Mnisterski predsednik dr. pl. Korber je predpoludne odpotoval v Tr?t, da priso3tvu'e spuščanju v morje novega LV v lovega parnika »Korber«. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GOONIK. Lastnik konsorclj lista ,.E d i n o a t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost'' v Tr»t« »uK&nnnn&Mnnnm* n n x K M X n n x Svoji k svojim I ZALOGA pohištva dobra poznane n u n x « K tofarne mizarske zadruge v Borici (Sollan) M vpiaane zadruge z omejenim poroštvooi n prej /miosi Ccrnigoj || Trst, Via di Piazza V8cchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poiištva primorsfce želele. Solidnost zajamčena, kajti les se osaSi v to naiaaČ pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, nso-dernl sestav. Konkurenčne ceno. PT Album pohlitov brezplačen ^ % * M U * < Tovarna pohištva Aleksander Levi IVIinzi = ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Ceiie, da se ni bati uikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hostrovan cenik brezplačno in franko. oooooooooooooooo Jfč v Ameriko! V slovenski »u hrvatski I^tri, v bližini T ral a, proda se ali da v najem ob zelo zgodnih piaSiluib potroiih več lepih posestev z gospodarskimi posopji. Po senjenja je dobit brezplačno v pi«ari dr. Gregorina v Trstu. Mo'ino pioc >lo 7, L[ H« Zahtevajte bogato ilustrovani eenik pariškega bUga o 1 gumija ki obs-er* jaku zanimive novotti t r ee j»ošiija gratis in t ran ko. 6nniinivaaren Etablissement}C. Schvarzmande I„ DUNAJ, Rothenthurm-trasse . 30 malih stanovanj z eno gobo in 2 »obam in eno kuhinjo »e takoj odd& v ulici Industria iu ul. Guanlia t £i£ah Stolb. Pi»arna v ul. (jiiuliani št A, L. nadrtr. od 1—2 in 5—7 pop. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica citta 5i fonDra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiš-. n^m Urar F. Pertot Torre bianca Prodaja erebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure o<1 8 gld. naprej. Izbor st> n Bkih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delKIndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 ia 33 cm, šestvogaine plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Ljubitelji dobre čase ćaia. zahtevajte povsod najfinejša in najbol.ši v četja INDRA TEA Zme- naj H in ej šega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvideti iz lepakov. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godb in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: V^F" Pri pni ve za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vei predmeti tudi na mesečne obroke. F O T O <; K A F Peter Miani Izgotovljene obleke za mo-ke. dečke in otr oke Mor-ke obleke od 0 do i?! grl d ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči i', snovij od 3 do 8 gld. Hlače i« snovij od 'J-—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor finih d »vršaikov v barvah od 8do 24 gld. Volnene obleke za obroke od 3—12 let o i 2.50 do 9 gld ; isti i i platna od 1 do o gld. Haveloki 'Lolen) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cfnah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.2 s h i > i > i > i > Pozor! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasn* ura s 24 urnim tekom s posrebrneno, verižico ; 1 krasna spila' za kravate se simdi biser. ; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske; 1 garnitura eumbov za maušete, sraj< o in ov atnik. jamčeno iz 3 doublo zlata : 6 žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisal'a oprava iz niklja 1 I?p~> toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom : 1 lepo dišeče toiletno mdo : 1 beležnica ; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa; 72 pisalnih peres in različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en nož z 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsakemu po en tak nož Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. 1 ! V korist ! ! „Osrednji šolski Matici. Humpuleška sukna - - - in lodni - - - Moderno blago za obleke iz čista ovčje volne po nizkih cenah priporoča Karol Kocian Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zaslužnim križcem-- OdliKoma Tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve sv. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. • Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. —= Se ne boji nikake konkurence jrlfde zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. tovarna sukna ažno naznanilo za krčmare in restavraterje! V dobroznani poznani zalogi steklenine in porcelane tvrdke Jakob Jtirsch v Trstu, ul. Cavana 6. (nasproti škofijski palači) se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov vsake oblike in velikosti. Brezkonkurenčne cene. H n in potre lesko Uzorci zastonj in Imlo. TRST CORSO štv. 39 TRST. Izvršuje vsako naročbo z največjo točnostjo in dovršeno umetnostjo v platinotipijo, slike na bliščeč papir. skupine, konje in opravo, arhitekture, notranje stvari, ponare-jenja. Sprejema tudi naročbe na povečanja v vsaki velikosti od 12 K naprej. Vse po zmernih cenah. oboooooooTOoodob KKKXKKKXXXXX$t*KK Gostili „Pri Martino" ulica Belvedere 17. toči vino istrsko črno in vipavsko belo po najnižjih cenah. Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. — Gene zmerne. Zi oh iea ohstk se pri pore e* \Iiirtin Mure. X*XXXKXXXXKMOM * vsakdanji kruh postal«* so „Jlirske testenine" vsled svojega Izltornesa okusa, okusa, obilne redilnosti ter hitre iu jednostavne priprave. 30 dni kredita vsakemu! Največje in najzmoznejže društvo sveta za izdelovanje prve v, ste S11110 30 K ur "a SfJdro0(i dT°.inatejra doub,<'zlatii The New Era VVatch Cn. v Novemjorku. mi je dalo nalog uvesti njih izdelki v Kvropi. Te originalne amerik. 18 karat, remont, ure na sidro od dvojnatega double zlata imajo le najfinejši tek na sidro. -T Vj! so precizijske ure vpriv.m pomenu bese le ter odgovarjajo s, i vsem za]ltevam, ka'ere se stavijo do d >bro idoče ure < »krov obs oji iz 2 pristaih 14 kar. zlatih plo5e, katere so na notranjej strani ojađene z ne to mešano kovia «ko zmeajo. Kolesje je ziprto s posebni n drugim okroveem, tako da ima ura 3 odskočljive pokrove (Savjnet;). Te ure se n'ti Q«mn Qn 17 po -iOlftnei rabi ne razločujejo od težke zlate ure. ki velja udilllj JU jV —00—K) K, ker zunanji okrovci niei po diČeai mar vrč iz pristnega zlata in le na notranjej stra »i so i trie ni neko kovinsko zmesjo. K vsaki pM'aii uri d)da-n > tovarai^ko sp ičeval i v :i let tem jamstvu z\ d>ber tek in 20-letno jamstvo da ,e ura ne spreueni v barvi in da obd ži svoj zlati lesk. l>a se te ure pamod upeljejo, i^>stav li snn ceno u-am zi gaspode in dame la ni K .'I!» K vsakej uri «e dosl i ecvij. ^ ^ jlC Plačilni pogoji: Predplačilo uli »ovzetie K iS.— ostaiili K /2.— po jo dneh. pogoji: Predplačilo ali povzetje Krasne ni derne veri ž re ..1 d\-ojnateja dcit'tle z'ata za gospodi ii dame (tu .i z-i ok )li vrstili po^ 5 K do 8 K in K. V-ako uro, ko a ne nzaja se sprejme u^zaj, tedaj briz rizikd'. Pobijane sj vr- i po predplačilu a'i povzetju ter je iste naslovijati na IVI. Feith, Dunaj VI!., Mariahiiferstrasse 33. — Zalagatelj družbe c kr. državnih uradnikov. ^/■-*•■:>'.---Ž-It "Ti Thierma pfav° maz^° °°° je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti f.anko 2 lončka K J.50. Lekarna „Pri angelju varhir A. THIERRY-ja v Pregadi pri Rogafecu Sauerbrunn. Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča <»e jemati to mazilo vedno za vsak ^Inenj na potovanj;i. ii i ■ 1 A] i „LJUJBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Polnovplačani akcijski kapital =: Špitalske ulice Štev. 2 K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. Kupuje in prodaja izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapaie Zavaruje Srečke proti kurzni rac vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuna^ih i' obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeie isdaja k vsakemu žrebanju. g kupone. izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Emkoznpt iiz inkamao menic* Bor—a naročila. LJUBLJANI Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od due vloge do — = dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. vam