369
Za poduk konservativcem — za kratek čas
liberalcem.
Čas antikristov.
Menda večini naših  bralcev   so iz   starih   tiskanih bukvić aii pa   natiskanih   pisanj ,   ki   se   nahajajo   med našim ljudstvom, znana prerokovanja o preganjanji kristijanov in cerkve katoliške, od prihoda antikrista in druzega tacega već.    Bravsi  taka  pisanja že pred 50  in  še  več  leti si je marsikdo,   tudi veren Človek,   mislil,   da vse   to so le prazne pripovedke ter ge posmehoval stari mamici,   ki je kaj tacega pripovedovala in verjela.  No! in dandanes vse one pripovedke ne kažejo se več  gole  sanjarije,   resnica   so   že   postale,   če pogledamo na to,   kar se dandanes med imenom „kulturkampf"   (boj za kulturo,   omiko) na Nemškem) pripravlja in odondot po druzih deželah širi in, žalibog,   tudi   v Avstrijo sega,   kjer   mnogo   po   onem „kulturkampfu"   okuženih  „konfessionsiosmh"   Nemcev propagando   dela   za  vničenje katoliškega kristijanstva. Prav Kakor nemška kuga  se   širi nemška pošast „antikrista"   (po naše „protikristijanstvau rečeno)   v   čedalje veče kroge pod naslovom „liberalizma", o katerem dandanes v nobeni reči ni sledu ne tiru, kakor edino le o tem, da „prosto ti je, verovati kaj ali pa nič",  in vse orožje obrniti zoper katoliško vero.   To je vsa svoboda; druge ni.    Mahomedanske, judovske,  luteranske vere nihče ne napada,   nihče ne žali z najmanjšo besedico ne, — „vogelfrei" so le svetinje katoliške vere!
Korenino svojo ima pa dandanašnji „kulturkampf" v oni starodavni združbi ljudi, ki se „freimaurerji" imenujejo, ki so pred sto in sto leti bili razširjeni po vsem svetu, pa le skrive delali za svoje namene in se shajali v zaprtih sobah, ki so jih „lože" imenovali. Dandanes ne delajo več s kri v 6 in se ne zbirajo več v zaprtih luknjah, ampak očitno ravnajo z besedo in djanjem, še več pa s pisanjem v judovsko-iiberainih časnikih vseh jezikov; judom pa so iiberaici zato najbolj hvaležni, kajti oni so dandaues steber freimaurerije. Da dan današnji „kulturkampf" ima svoje gnjezdo najbolj na Nemškem, in da njegov oče je B is m ar k, cajhuji protikatoličan (antikrist), to ve ves svet. B i s-markov najbolji učenec pa je nemški cesar, 7b) let stari Viljem L, ki je pretekli mesec, ko je potoval na Laško, v Milanu preprijazno sprejel poslance Laških freimaurerjev , ko so prišli poklonit se mu in zahvalit za to, da tako krepko in pogumno se je vstopil v vrsto antikristov. Stari cesar je bil ves ginjen te zahvalnosti ter deputaciji sledečo jako pomenljivo tolažbo na pot dal, rekši: „zahvalujem se Vam za Vaše res frajmavrarske občutke do mene; veseli me izvedeti, da Laški frajmavrerji tako o meni sodijo.    Jaz sem   že star   in   ne morem veliko
•J
več storiti, pa moj sin, katerega sem dal med fraj m avrerj e zapisati, bo moje delo dovrše 1. Izreci t e v si m Lašk i m fr a j m a vr erj em m o j o zahvalo in vedite, da bodem vse storil, kolikor premorem, sebi in Vam v korist." — No, mož ; ae skriva, kar ima pri srcu „na korist" sveta! Sirota pa ne ve, da „mit Gottesfugung" (to je Viljemov priljubljen izraz) se bo njemu in vsem „kulturkampferjem" Da posled vendar-le štrena zmedla!