r Največji slovenski * v Združenih državah VeUa za Tae leto • • . Za pol leta • - . . . Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 t3.00 7.00 $7.00 i list slovenskih delavcevv Ameriki The largest Slovenian Daily the United States. Iwocd every da? except Sundays | and legal Holidays. I 75,030 Readers. „ >N: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879." TELEFON: C0RTLANDT 2876. N 0. 176. — ŠTEV. 176. NEW YORK, MONDAY, JULY, 28, 1924. — PONDELJEK, 28. JULIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. REOBRAT NA LONDONSKI KONFERENCI obravnava proti [erriot, ki je izzval Poincareja, se strinja s stališčem a-meriškega državnega tajnika Hughesa glede soudeležbe Nemcev. — V principu je tudi pristal v angleško zahtevo glede izpraznenja Ruhra. — Nemci bodo brez dvoma še tekom tega tedna povabljeni na konferenco. Herriotu se obeta težak političen boj. Piše John L. Balderston. leopoldu in loebu Zagovornik D arrow je označil pri. čevanje starišev umorjenega dečka kot izmišljotino. Rekel je, da še namerava s tem pričevanjem ustrahovati sodnika. Chicago, 111., 27. julija. — Včeraj se je za vršil prvi resni napad obrambe glede verodostojnosti neki* državne priče v procesu proti morilcema Leopoldu in Loe-bu, ki sta priznala svoj zločin ter potrdila, da sta umorila stir i najsi let starega Roberta Franksa. Priča je bil detektivski seržant Jam es Gotland t, ki je imel več pogovorov z mladim Natbanoni London, Anglija, 27. julija. — Dve skrajno važni poleži sta .se za vršil i na evropskem političnem pozorišou, ka-eri je evropska diplomacija dosedaj zamolčala, o katerih ia me je obvestil neki evropski državnik, ki je v najtes-lejšem stiku z vsemi pogajanji med zavezniki. Francoski ministrski predsednik Herriot je imel "v •etrtek sestanek z ameriškim državnim tajnikom Hugli-3om ter izzval po tem sestanku prejšnega francoskega mi-listrskega predsednika Poincare-ja, ko je sprejel interpretacije tajnika Hughesa glede skupnega dogovora z! LeoPold<>m' Potem ko ^ bil Nemei. poudarjenega v načrtu Dawesa in tudi nazore a-|?Jl ar*iran- f fvoraik ,Da™w • \i . i i j 1 i . -, , . 'Je vodil napad, ki je imel obliko neri:\kega tajnika glede potrebe sprave m sodelovanja z križne(Ta zasli&mja Nemčijo IV" i izveden ju določb Dawesovega poročila. | Detektiv Oortlandt je imel po- Ta sklep Herriota, ki izmenja neposredno vojno s govor z mladim morilcem v ura- Poiii« arejem in njegovimi pristaši, je bil storjen po pogo- du državnega pravdnika in mla- vorii z ameriškim državnim tajnikom. Poincare je nam-'di morilec je baje izjavil, da so reč poslal Herriotu brzojavko, v kateri se je glasilo, da bo odprta tri pota za obrambo. Prva zadel Poincare na opozicijo francoskega senata v slučaju, Pot prestati obravnavo pred ako bi hotel Herriot postopati z Nemci kot enakovrednimi. Iporoto ter obešenie- Druga sto- Drugi važni razvoj je obstajal v pismu, katero ie pi- piti pre<1 naM°njenega sodnika, sal MacDonald Herriotu, v katerem ga je prosil za voJ ^ proglasi krnim ter dobiti do-•_ ____■ -r> i m ~ . . \ .-smrtno obsodbo in tretja staviti ju>ko izpraziienje Rubra. To vprašanje m se prišlo na tTdit da sta oba mor,lc.a blai. dnevni red na konferenci in na nekem sestanku "Big Five' na _ e bilo sklenjeno, da ni to vprašanje predmet konference,) Nadaljni predmet spora pred ker se ne tiče ne Dawesovega poročila, ne angleško-fran- sodnikom, je bUa izjava Leopol-c os k e ga dogovora, ki je bil sklenjen dne 9. julija v Parizu, da, "da umor ni zločin v mojem Dokler ne bodo dospeli Nemci, se bo razpravljalo o 'zakoniku. Zločin je biti ujet". Na-tem vprašanju le med tremi ministrskimi predsedniki I daljna nečloveška izjava Leopolda Herriotom, MacDonaldom in Tlieunisom. ' se ^asi!a: — Prav nič mi "i žal- V principu je Herriot za vojaško izpraziienje RuliraJ?" *e mu™°ril Boteby Franksa a on in Thewnis zahtevata povračila za tako koncesijo. ^ "" ^ " Skušala sta dvigjiiti vprašanje medzavezniškega dolga, a nista dobila nobenega bodrila ne od strani MacDonalda, ne od strani ameriškega državnega tajnika Hughesa. Herriot je zadel na resno opozicijo proti vojaškemu ________ ______ izpraznenju Ridira. in general Nollet, njegov vojni mi- konečno priznal, da je ohranil v nister, je baje trikrat zapretil, da bo odstopil vsled pred-'sv°Jem spominu pogovore z jetni-logov Herriota. j kom za celi teden, predno jih je Tz prvovrstnega vira sem izvedel, da je sedanji načrt spravL1 na PaPir-Herriota in Theunisa povabiti Nemce na konferenco te 1 V SVOJ>m P°ro^ilu na načelnikom ])rihodnjega tedna ter izvabiti iz.njih koncesije na ** °nienil temelju katerih bo francosko javno mnenje lažje pr.ie- zlZilTl iTnZ * slo vojaško izpraziienje Ruhra. Klavzula versaillske mirovne pogodbe, ki sili Nemčijo vpoštevati zaveznike kot prve v trgovskih odnosa jih, ne da bi dobila Nemčija za to kako povračilo, bo ugasnila v pričetku naslednjega leta, in Francozi bodo zahtevali. naj Nemci v zameno za izpraznenje Ruhra, sklenejo trgovsko pogodbo, ki bctf dajala prednost francoskemu blagu, posebno pa kovinskim izdelkom iz Alzacije in Lo-renske. Iz najnovejših razvojev je razvidno, da bo moral *™hotne"a irl prestati Herriot težak političen boj, ko se bo vrnil v Pa- l'AU niste te„a —^e _ je nz. Splošno pa prevladuje tukaj vtis, da bo rajše spre- P J jel poraz v francoskem senatu ter s tem naprtil opoziciji krivdo za izjalovljen je Dawesovega načrta. .Na prvem sestanku Herriota in ameriškega držav-, ________ «-*• j/* m » iii t r*> »»j v nega tajnika Hughesa je bilo sklenjeno, da se bo pošto-'traia! dol?<> časa ter je preveč palo z Nemci kot enakovrednimi, in znamenito je pri tem IP04*1,01^ da bi ga bilo treba tu-da so se vsi prejšni tozadevni napori angleškega mi- kaj oraenjati-nistrskegal predsednika MacDonalda izjalovili ter bi ne dal prav nič zato, če bi bila cela Franksova družina zadavljena v tem trenutku. Zagovornik Darrow je celo uro mučil detektivskega seržanta z zavitimi vprašanji in detektiv je Zapisal pa si je le one stvari iz povedi, ki so se mu zdele najbolj važne. Darrow mu je stavil najprvu par povsem nedolžno Lzgledajočih vprašanj in odgovori na ta vprašanja se niso popolnoma ujemali s prejšnimi izpovedmi. Nato pa je vprašal zagovornik, kaj si je zapisal detektiv glede akcije do- vprašal zagovornik. — Ne, — je odvrnil detektivski seržant. Tozadevni pravni pregovor je DEKLICO SO NAMAZALI S SMOLO IN JO POVALJALI V PERJU. MLddleton, Md., 25. julija. —,. Tukaj se je mudila na počitnicah 21-letna Dorothy Grandon iz Pennsylvanije. Serif je že par dni dobival pisma, naj spravi dekleta iz mesta, češ, da ogroža javno moralo, ker se je v njo zaljubil neki poročen moški. Predvčeraj-šnim zvečer je deklico napadlo na samotni cesti petdeset oseb. Slekli so jo do golega ter jo povaljali v smoli in perju. Žena doti enega moža je vodila napadalce. TIHOTAPCI ŽGANJA. Tampa* Florida, 25. julija. — Dane« se je tukaj začela obravnava proti 34 osebam, ki «o vtihotapi jaJe žganje t deželo. Med obtoženci je-več policijskih in carinskih uradnikov. NEMCI SE NE BODO SMELI IZSELJEVATI V AVSTRALIJO. Melbourne, Avstralija, 27. jul. V zveznem parlamentu so stavili člani delavske stranke predlog, naj se zopet dovoli Nemcem priseljevanje v Avstralijo, če«, da vlada med Avstralijo in Nemčijo mir. Vlada je pa predlog odločno zavrnila. ItfTNAJ6AN JE DEMONSTRIRA RAJO PROTI NADALJNIM " VOJNAM. Dunaj, Avstrija, 27. julija. — Na Dunaju se je danes vršila ve lika demonstracija proti nadadj-nim vojnam. Demonstracij se je udeležilo nad 300,000 oseb. Nastopilo je tudi dosti govornikov in sprejetih je bilo vtec re-Botucej proti vojnam. Oe-1 Chicago govori izključno le o procesu in možni usodi Leopolda in Loeba. Splošno prevladuje prepričanje, da bosta oba obsojena na dosmrtno ječo. Javnost pravi: — Preveč denarja je prizadetega pri tem. Listi zahtevajo smrtno kazen, a iz njih pisanja je razvidno, da niso prepričam, da bo resnično izrečena. Treba je vzeti vpoštev gover-nerja Small a v slučaju, da bi sodnik Caverlv proglasil smrtno obsodbo. Najdražja želja gover-nerja je poraziti in ponižati čika-ško časopisje. On bo imel zadnjo besedo v slučaju, da bo proglašena smrtna obsodba. najnovejša iznajdba: aeroplan brez pilota politični položaj evrope in amerike Francoski aeroplan brez pilota bo rej al smrt, in vodil ga bo radij. General Hirschauer izjavlja, da so rešeni problemi kontrole, stabilnosti in obratovanja. Pariz, Francija, 27. julija. — Aeroplani brez pilotov, propelira-iii od strojev, katere bo vodil radij in ki bodo lahko poleteli do nevrjotnih višin ter postali s tem neranljivi, bodo decimirali cele armade, uničevali mesta ter sipali iz višin smrt v prihodnji vojni. Dalekosežni topovi bodo postali tako zastareli kot lok in pšiee, čc se bo udejstvilo načrte francoskih vojaških avijatikov. General Hirschauer, ki je poveljeval francoski zračni službi tekom vojne in ki je sedaj poročevalec glede vojaškega zračnega proračuna, je prepričan, da bo novi tip stroja, kterega so izumili in izpopolnili franeoski častnv ki in špecijalisti, na radikalen način izpremenili celi nački voje-vanja. Francoski iznajditelji so baje rešili problem avtomatične akcVx je aeroplanov. Na mesto pilota bo stopil mehanizem, katerega se bo vodilo z določene brezžične postaje. Novi aeroplan tudi lahko pristane na kateremkoli p°l.iubneni mestu. Ravnotežje se bo vzdržalo s takozvanim glroskopom in aeroplan se bo lahko vodilo na ra^ daljo stotih milj od postaje. Francoski- izvedenci so dali aeroplanu priimek "pošastni aeroplan". General JILrsehauer je izjavSl nadalje, da ni francaska vojaška zračna služba tako močna kot st splošno domneva, če se ne oziramo na najnovejšo iznajdbo. Rekel je, da je večina aeroplanov predvojnega tipa in da ni-presega njili število 1300. Važna izboljšanja pa so bila uveljavljena pri najbolj priljubljenih tipih in ta izboljšanja sn bila poslediea dolgotrajnih ekspe rimentov glede manevriranja ^ zraku ter izkrcanja. Areroplani, ki so imeli preje stroje, kojih motni presegala sto konjskih sil, ima jo sedaj motorje s približno ti-soe konjskimi silami. Nazori svetovnoznanega nemškega časnikarja MaksimiLana Har-dena. Splošno pomanjkanje politične verodostojnosti. Kapital bo imel poglavitno besedo. ZNAČILNA POSLANICA BOLJSEViKGV Moskovska vlada je poslala londonski konferenci oster manifest. — Pravi, da bo začel ameriški kapital kmalu diktirati vsej Evropi. — Amerika se zaenkrat še ni odločila, če naj pomaga Angliji ali Franciji. — Ameriški trg postaja vedno bolj izčrpan. — Vioga Amerike v vojni. MATI IN SESTRA OBISKALI MORILCA. Včeraj sta obiskali brata Diamond v Sing Singu mati in sestra. Diamonda sta obsojena na smrt. ker sta usmrtila bančnega uslužbenca ter mu odvzela nad 40.000 dolarjev. ZVEZNE ČETE NAPREDUJEJO Rio de Janeiro, Brazilija, 27. julija. — Iz oficijelnega poročila je razvidno da brazilske zvezne čete dobro napredujejo ter da so v soboto ujele več sto vstašev. Vladne baterije obstreljujejo ystase pri Sao Paulo. DELAVSKA ZMAGA V ANGLEŠKI POSLANSKI ZBORNICI. London, Anglija, 25. julija. — Poslanska zbornica je sprejela sta-narinsko predlogo. Zanjo je bilo oddanih 236, proti nji pa 191 glasov. To je po dolgem času prva vladna zmaga v zbornici. OLIMPIJSKE IGRE VČERAJ KONČANE. Par*JE, Francija, 27. julija. — Na Colombos stadiju so bile včeraj končane olimpijske igre. . Združene države so dosegle največ točk. Na drugem mestu je Francija, na tretjem pa Švedska. DRŽAVNA KANDIDATA SOCI--JALISTIČNE STRANKE. Socijalistična konvencija države New York je imenovala vče-ra governerskim kandidatom Normana Thomasa, pod governerskim kandidatom pa Charlesa Solomo-na iz Brooiklyna. - Berlin, Nemčija, 27. julija. — Bojni ladji Arkansas^ in Wyoming. z vdhrajočimi ameriškimi zastavami, sta zasidrani v rotter-damskem pristanišču. Young m Kellogg pa poslušata govore na londonski reparaeijski konferen-ei. Evropski listi so polni novic glede bližajočih se predsedniških volitev v ^Združenih državah ter ugibajo, kdo bo zmagal. Coolidge in Dawes ali pa Davis in Brvan. Svetovna sila Amerike ni bila nikdar večja kot je danes, a tudi odgovornost Amerike ni bila še nikdar večja, kar se tiče moralnega in političnega ter tudi ekonomskega razvoja našega planeta. Dve stvari morata brez dvoma presenetiti ameriškega opazovalca v Evropi. Prva stvar je pomanjkanje občutka pravičnosti, neglede na izkušnje v vojni. V mednarodnem kopališču v bližini Rotterdama, kjer biva dosti nemških družin, ki so bile toliko previdne, da so pravočasno zamenjale svoje nemške marke za holandske goldinarje, se čuje bedasto, skoro kriini-nano trditev, da nameravajo Zdr. države ustrahovati Evropo s tem, da so poslale v evropska vodovja bojne ladje, navidez za vojaške manevre, a dejanski kot pretil jo. kar nasprotuje ameriškemu pozivu na razoroženje. Pogosto se daje izraza strahu, da bodo prevzele Združene države vodstvo v reparacijskem problemu. Ce se take ljudi opomni, da niso hotele Združene držav« odobriti versaillske mirovne pogodbe in da so s tem opustile ofr-cijeluo sodelovanje v evropskih zadevah, se glasi odgovor: — Po pravici aii krivici, oni, ki da denar, ima moč, da diktira postavo. Dru«a stvar pa je splošno pomanjkanje politične verodostojnosti in naravnost zaničevanja vredna strahope-tnost cele sfere evropske politike. Pomen londonske konferenc* je jasen. To, kar je pis«*c tega članka priporočil pred leti, se bo sedaj poskusilo. Pogodbe bodo priiagodene potrebam in neizogibnim realnostim. Klavzule, diktirane od jeze, strahu in osvete-željnosti. bodo modificirane v ti-govske predloge, katere je mogoče realibirati ali izvesti. Izkušeni trgovci (ki gotovo niso bogovi m ponavadi tudi ne ženiji) bodo kmalu uspešni. Državniki, ki so odvisni od smehljajev ali srditih obrazov strank in volilcev, časopisja in javnega mnenja, pa igrajo nav>-dez pasi jonsko igro, kot da se jih je pozvalo, naj rešijo svet ter hočejo zastopati to, kar so prisiljeni storiti ter se delajo kot da se je iztisnilo to iz njih na križu. (Žreblji tega križa pa ne povzročajo niti bodečin. niti izgube kt-vi). Ramsay McDonald bo prisiljen ali se delal kot da je prisiljen dati koncesije Francozom, to je koncesije, proti katerim se je boril kot delavski voditelj ter jih označil kot sramoto za človeštvo. Edvard Herriot, katerega sta Poincare in francoski senat prisilila, da braui absolutno neodvisnost Francije ter ohrani repa rac i j sko komisijo kot suvereno silo, bo prisiljen ali se pa bo delad kot da je prisiljen popustiti' Ameriki in Angliji pri vzdržanju ideje industri-jalnega politika Loucheurja. — Če bi moral izbirati med reparacijo in varnostjo, bi izbral Moskva, Rusija, 7. julija. — Ob desetletnici izbruha svetovne vojne je izvrševalni odbor komunistične inter-nacijonale naslovil dolg manifest zavezniški konferenci, ki se sedaj vrši v Londonu. V manifestu je rečeno, da so si vse države, zastopane na konferenci, opomogle s pomočjo Združenih držav. "Združene države pa," je rečeno v manifestu, "trpe vsled poljedelske krize. Dva milijona farmerjev je zapustilo svojo zemljo. Pošastna senca gospodarske katastrofe trka na vrata. "Ameriški notranji trgi so vedno bolj omejeni, iz-črpujejo se ter uničujejo. Evropa lie more kupovat' od Združenih dj^žav blaga in pridelkov, dočim ima Južna Amerika za ameriški trg le malo kapitala na razpolago. Združenim državam diktira Morgan, v imenu Zdiu-ženih držav jm diktirata Evropi general Dawes in državni tajnik Hughes. "Ko je začela bojna vihra na evropskih bojiščih popuščati, so dospeli na pomoč evropskim imperijalistif-niri roparskim bandam ameriški tanki in eksplozivna sredstva. Po štirih letih brezuspešnega prerekanja glede re-paraeijskili problemov so stopile Združene države v Evropsko areno v namenu, da za eno s svojimi evropskimi zavezniki zaduše nemški proletariat in napravijo iz Xem-cije mednarodno kolonijo. "Londonska konferenca bo obla go daril a nemškega delavca z naslednjim: delati bo moral po dvanajst ur na dan; polovica železniških in državnih uslužbencev bo o-prošeenili; na rod lobodo zvišani davki; ljudje bodo morali plačevati višje carine, višje železniške pristojbine; v splošnem bodo cene strahovito narasle. "Nemški delavec bo postal suženj demokracije in k lili pacifizma." varnost. — je rekel Herriot ter mislil s tem, da mu je ljubša o-slabljena Nemčija kot pa Nemčija, ki bi plačevala reparacije, a ogrožala mir Francije. Ministrski predsedniki izjavljajo vsaki dan, da so nove vojne preprečljive le potom enotnosti njih dežel, a vsem je znano, da je ta enotnost mogoča If na jeziku in v frazah. Francija noče živeti pod angleškim varilstvom. Anglija pa lioče zagotoviti nadaljevanje tega varuštva s tem, da ne dovoli, da bi se povečal eksport Nemčije toliko, da bi bilo mogoče plačati vojno odškodnino. Vsled tega vira Francijo, ko se skuša izne-biti verig angleškega dolga. Nemški monarhisti in nacijona-listi spoznavajo, da ne bo vspri-čo tega nesoglasja strah pred angleško- francosko ^enotnostjo" nikdar ustavil komaj prikritih priprav za vojn-o osveto. Nemška vlada davoljuje ofici-jelne parade na korist Ilohenzol- lerncev. Svojim vol Licem pa pravi: — Vladali smo tako modro, da je dal nam. dolžnikom, svet denar. Dobili .smo štirideset milijonov funtov in še večje svote bodo sledile. Nemogoče je vrjeti. da li moglo priti tako trajno dobro iz lake hinavščine. Mnenje pisca tega članka je, da ni le dolžnost Amerike zavarovati absolutni častni posel ameriških bankirjev, temveč. da je njena še dosti višja dolžnost ustvariti moralno ozračje, v katerem more demokracija dihati, ne da bi postala jutri ostudna in nemogoča laž. Edinole Amerika more pomagati. če izjavi natančno, kako mora izgledati Evropa, j »red 11 o bo odprla svojo denarnico. To ni ustrahovanje, temveč vzgojil. ■"GLAS NARODATIIK BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM. DENARNA IZPtAČILA _V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Duim mo nale cm iltdriiž JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $12.70 2000 Din. «= $25.20 5000 Din. — $62.50 Pri ■■hmrllth, Id snaSmJ* nanj kot m iM Aurjcr rihuiu lf centov n poštnino in druge stroške. FripnHIJo na zadnje pošte in Isplatoje "Poštni tekovnJ »t«*", ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir.......... $ 9.70 500 lir..........$23.25 300 lir .......... $14.25 1000 lir..........$45.50 Pri naročilih, id znašajo manj kot SN Ur reilniMw posebej po 11 centov ta poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izpiašnje Jadranke T Trst«. Opa- tiji in Zadro. Ea poflUjatre, ki presedajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISCC IJR dovoljujemo po mogočnosti ie poseben dopust, ▼rednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in aeprt. šakorano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar y^roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—, glede iiplačil t amer. dolarjih^ejf poseben ogla« t tem lista. Dmr nam Je poslati najbolje pa BrnaBi Postal Msmj Order ail pa New York Bank Draft. ^^ ^ BANK Hew York, V. f, t9 Oortlandt Stmt, TeL Oortlandt GLAS NAHODA. 28. JUL. 1924. •GLAS NARODA" {SLOVENK DAILY) Owned and Published by Publishing Company (A Corporation) PRANK IAKIIR, Pvwldont LOUIS BEN EDI K, Treasurer Place of Businoas off the Corporation and Addrosses of Above Officeres Cortlandt »treat. Borough ef Manhattan. New York City. N. V. *■ O L A • NARODA** (Voice of the PeopJe) leeued Every Day Except Sundays snd Holidays. Za eelo lete velja llat ca Ameriko I Za New York za celo lete 9T.0» Za pol leta .................................W.M Za inozemstvo za celo lete ....... 97.00 u wwwn tew ..................Za pol leta ..............—— Subecription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement MGlia Naroda" Izhaja vsaki dsn Izvzemil nedelj In praznikov. Dopisi, brez podpisa ln osebnosti se ne prloblujejo. Denar naj blagovoli po-BUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da • tudi praJBnJl blraiiK« nuna nt, da hitreje najdemo naslovnika. " O L A 8 NARODA** Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New Yorfc, N. V, Telephone: Cortlandt 2876 MUSSOLINI En teden po tem, ko je fašistovska Oeka umorila so-eijalisti<"nega poslanca Matteotti-jja, je imel Mussolini sijajno priliko, ta nove, zaprli naše šole ter uničil: i naš narod v gospodarskem oziru. Edinole tržaški Narodni dom .i<-! stal. in vanj. v naše kulturno sre t ' d išče, so bile uprte oči vseli pri- i udarjala tudi strela. V Dragonji lnorskih Slovencev. I vasi pri (ukoveih jo zažgala pri, Totla italijanska nestrpnost še I posestni vu Medved « drvarnico j ni nasičena. Gradbena delavnost v ZagTebu. [:a način prepreči razširjenje stek- Prebiva Is* v:> je nastopite z reše- v neki noči je začela stavba valno akcij j in le tej se j.:Hahv.iJ rroreti. Zapalil Iz Jugoslavije. Kakor v Ljubljani in v drugih line. Te mestih se letos tudi v Z.rgrebu trgovini dni pa je zopet v neki na Jelači."-evcm trgu d<>_ Xa ta način bi se Mussolini labko iznebil svojih nad-i irradi tniioiro m;.nje kakor lani in i mača mačka osrrizL mlado dekli-predlanskem, ker je zavladalo ve-'<-o. Starši so j<> takoj odvedli v vlo-bila jliko pomanjkanje denarja. Vendar Pasteurjev zavod. Mački lili. da p-.ig ;re!o več h;š. ;pa se ne more trditi, da je grad- vili. Ugotovilo se ji-. <1 i ,T ležnih pristašev, a bili so močni, se zavedali svoie moči in / , ......„ . __________, -i ( ,, ^ t • • .. 1 „ v - i i ' i-i.|'jena Bolezen Jovo Čarug-e. ; <">lu. (ilasoviti razbojnik Jovo Cam-' Krog gorečega poslopja je biTa j ga. ki j" bil 'remi svojimi to- razpostavljena vojaška straža, ki jvariši obsojen v srarr na vešala, je Je preprečevala gašenje. Kje je Leninova oporoka? V krogih moskovske boljševiške vlade vlada že dalje časa veliko razburjenje. Izginil je namreč Leninov dnevnik, ki je vseboval ne le zanimive, atmpek tudi izredno važnem tajne zapiske urstanofi-telja ruske boljševišk.* republike. Dnevnik je bil ukraden v Moskvi. Ruske politične oblasti menijo, da so ga spretni tatovi prenesli Berlin ali na Dunaj, kjer se sedaj nahaja v posesti ruskih intelektualcev. ki delaj proti sovjetskemu režimu. ^ Bolj še viška vlada je r jim naložila, da morajo za vsako ceno izslediti in priti v posest Leninovih zapiskov. Kako dela "Oeka" pri sumljivih ljudeh, nam kaže najbolje sledeči sbn'aj. V stanovanje znanega generala Izmajlova v Berlinu je pred par dnevi prišlo nekaj poliei>tov. Opremljeni so bili z orožjem ter so imeli pri sebi vse potrebne dokumente in nalog, da morajo izvršiti hišno preiskavo. Ko so stanovanje do dobra prebrskali, so urno odnesli pete. Našli seveda niso nič. Ko se je general vrnil domov, ter izvedel od svoje matere, kaj se je zgodilo v njegovi odsotiY>-sti. je takoj šel nr. policijo prote- -rk -i t i v. j . i , .-, „ .v • » pregledal, je ugotovil, da nimr JJar najbolj zlocinskili 111 brezvestnih crnosrajcni-| gradbenih dovoljenj, dograjenih Nesrečni slučaj zagrebškega od. Irani«™ pod disciplino, ki jim pa ne diši. ker je to zbor nedisci-|ska podjetja grade letos prav maJstu področju pliniranih in postopaskih mladičev, pridaničev. j v prvem polletju je bilo v in uničiti, Kazventejra se je malo izpremenilo, razven na povr-1 Zagrebu izdanih \-sega skupaj 258 šini. kov je v ječi, a prosti so številni, ki nimajo dosti bpljšibjje bilo GO novih hiš s 109 stano. rekordov. Finzi, ki je napravil milijone lir v kratkem času. ko!zaProsil° 2 štirinadstropni hiši je bil član kabineta ter načelnik fašistovske Čeke, je sicer 8 trinadstropnih. S dvonadsrtropJtežko ranjenega človeka, ki pa jej resi^niral kot član kabineta, a ni se mu treba bati nobe-nih> 22 enonadstropnih in 60 prit- bil še pri s.a zavesti. Prepeljali s* ne kazni ~~ j ličnih hiš. Ostala dovoljenja se ti- ga takoj v loirrcc, kj.-r je pove-| Ljudje, ki dobro poznajo položaj, izjavljajo, da je to ^f ^^ ___i • "j .j j v *, i , .delavnic in skladise. ^ sled po- tek posledica dejstva, da pozna preveč dobro slano vodo, ki obdaja vladno barko. vetnika. i a šli na ž« gi za dijaškim .b-mom v Zajrn-bu v zaporu v 0>ijeku zbolel in od-' vse razen štirih 0,"r_ jstirati proti takemu postopanju, mačke polovitij klarija vsako hrano. Kaznilniški nelih sten> ki so Plastno dvi- |Tada kako je osupnil, ko je izve-J zdravnik dr. Lazarus, ki ga je ";ile proti nebu kot da bi I™ilcldel, da policija ni imela na nje- n I»ojia osvete. govern stanovanju nobenega o- pravka, temveč, da so ga najbrž obiskali člani inozemske "CekeT\ ki sicer niso našli Leninovega dnevnika, pač pa so odnesli n Tedni je bilo prvič, ko je začel nobene izključno fizične ,. , .... r i naš primorski narod kloniti, ve- pae pa je psihieno popol- 1 t vanij .Gradbenih dovoljenj se je! Te dni so. našli na železniški pro J noma strt. Xjegova potrtost je o- """ — v. ., . .. , pomoči mitt od svoje e i vidno posledica proglasitve smrt , . . , . , , , . ; . ' . od vlade, ki vlada bratom onkraj ne obsodbe. ' i doč. da mu ni pričakovati nobene niti od svoie vlade, niti meje. da j* odveuvk dr. Pavel Pe_' iz D j tkeva. Peljal .sc je z manjkanja denarja se gradi pov_| vlakom iz >r:jevea v Zairreb in sod le prav malo in se stanovanj-'sam ne v-\ kaki j*1 nadel iz ■ Smrtna obsodba v Požegi. | Sodišče v Požegi je 3. julija ob-' Iz Italije prihaja poročilo. c_ proti vladi, ki hna v svojih rokah usodo celega naroda? odrezala levo nogo pol kolenom,» „ ■, i- . ir * n- p . rr ! 'htirja Štefana Takača iz Lukača. kardinal Vannntelli. on-.ua. . o.eg tega y:}tn «iloriL mu notem seznl čevlio' Cerkev določa, da se človek ga uHioril. mu potem seznl čevlje ! in nataknil svoje raztrgane. Pred Pred poroko izpove svojih gre Bitka s kaznjenci. V centralni kaznilnici v Kovnu je prišlo te dni do velikega upo. ra tamošnjih kaznjeneev. Oddelek kaznjencev se je uprl in n» hotel oditi na običajni izprehod po dvorišču kaznilnice. Na hodniku so kaznjenci napadli paznike, jfh razorožili in navalili tudi v ostaie dele kaznilnice. Kmalu so bili razoroženi vsi pazniki. Resen položaj je opazil neki uradnik kaznilnice, ki je poklical vojaško stražo. Medtem je že okoli 50 kaznjencev odprlo glavna vrata in • pobegnilo, ostali pa so se zaprli v i.:-: Aretacija monopolskega V Novem Sadu je bil arttiran sodiščem se je zagovarjal, da je izvršil svoje strašno dejanje v duševni zmedenosti. dišču, toda kmalu nato so se pr:. tvli pri dr. P.?lku pojavljati *nrt-duševne obolelosti, m kar je ? i INDIJANSKO SVETO PISMO Tomo Kocijančič, blagajnik mo_ pred nekaj meseci izročen <:mo-liopoLskega skladišča v Novem Sa-1. lnici v -Ste;?:t-\vn. V č.-rno i A k/is*- J- ^id v.a za- ir. iti. r in dobil ce- Z£"i»b. k jake. Vsi so bili oboroženi s puškami in revolverji. Ker se kaz. katerega zasleduje vojaško so-j/b traj : _ . - . , dišče že od leta 1917. Kocijančič \•»j.-1 in-ga k'.iu ) iskan i i :r.o«». ndiuca nahaja v sredini mesta, ie „ . . i, »m«"- „ .... * ; je bil obojen na 18 mesecev jece. P streljanje ^alo znatno razbur- |Pobegnil je iz zapora jenje. Kaznjenci so se branili vj0 sltlžbo monopolskega blagajni-kaznilnici okoli tri ure. Ker se na- ka. Kocijančič bo izročen vojaške-vaden napad vojaške patrulje nJmu sodišču v Beogradu, posrečil, je vojaštvo pričelo upo-( rahljati oklopne avtomobile s Stekle mačke v Zagrebu. ;a. j" ra mrvo v je .■'.i dijAfkim do-iMo'.' hotel skjč *i iz v'?la, »'<* ga na kolodvom ne bi kdo spoznal a je pri ponesrečil. strojnicami. Po ostrem napadu je vojaštvo udrlo na dvorišče kaznilnice. Dbrti so bili pri tem trij«* kaznjenci, več oseb pa je bilo na obeh straneh ranjenih. Pobegli _ - - ---* — »ituuru L OJIJCIIIII. rODI —^»milnico, »kjer so prežali na vo- kaznjenci so bili kmalu ujeti Stekla mačka je na Josipovcu ogrizla 10 oseb., ko so bile izročene na zdravljenje Pasteurjeve-mu zavodu. Olast je vsled tega odredila-, da se v rajonu od Josi-povca do Radničkega dola polove in uničijo vse mačke, da se na Neurje s točo na Dravskem polji V četrtek dne 10. julija je raz sajalj n?d dravskim in ptujskim poljem zooet silno n°»irje spremljano s t>č.\ ki je napravila obilo škode med Hočani in Slivnie". Ko ruza in ^adi drugi poljski pridelki so skoraj «ir.ičeni. Med neurjem je A -J* JLLx 2 M tL"J-r- W1:=t i.-^J.^'VrJ WVJ WJ-J^LJ^ O/JHd^U W "IcJ^LL/l^ JiLS^. MU a N ^o^i, 1ST- isr- i-o-i 3- j.n jcj.n^HHJ t ^n^* ^Tmd^v j«-, f, JIJ/ JJ'ldR ^»c-lej-p^jj ,ln '-TK-b^2! sb-sci*. JsJ.* LMbJ'p«.-t* v ; jj.t-LL H=i, /4 jt™ ---------;..;;...]>T;V .; ■;■ .ii il hov. In cerkev tudi mlpušea jrre-he. ako se jih človek vdano skesa. Dvomimo, da bi se Criunta ke-sal svojega zločina. Pa tudi če bi se ga izkesal. dvomimo, da bi bil deležen odpuščenja. Vatikan, ki je v laški službi, lahko odpušča fašistom zločine. Bog jih pa jim ne bo nikdar odpustil. Niti Bog. niti slovenski narod v Primorju. To naj bi vpoštevali tudi« vsi tisti, ki so naučeni verovati, da Vatikan pravično sodi in meri. Iz zasedenega Primorja so se morali izseliti skoraj vsi slovenski duhovniki. Na njihovo mesto so topili laški terorizatorji, "ki skušajo dokazati našemu ljudstvu, da v slovenskem jeziku ir olj en i Očenaš nima dopadajenja v nebesih. Blaznost vsled vročine v Italiji. V Italiji se je te dni pojavila tako velika vročina, da ni zazna-movati le cele vrste solnčarice bi drugih boelzni, ki jih povzroča prevelika vročina, ampak je celo nekaj ljudi zblaznelo. V Kimu j«1 kazal opablne toplomer v sene-i 32.5 stopinj. Zvečer so morali spraviti nekaj žensk v Meranu in Bolcanu, ki so prišle na ulico popolnoma nage. v blaznico. Tja prišel tudi mož. ki je vsled vročinske blaznosti razbil vse pob v štvo. Na realki v Idriji so napravili zrelostne izpite nastopni kandidatje: Lapajne Ivan, Lapajne Stanko. Kenda Peter, Bezep: Milena (z odliko). Vonči-na Marija, vsi iz Idrije; Adamič Miroslav iz Doline v Istri, Garza-roll i G-abrijel iz Postojne, Mah-nič Srečo iz Dekanov v Istri, Žni-daršič Karol iz Opčin in Lmpin Bogomil iz Nabrežina. Priglašenih kandidatov je bilo 23. Zrelostne izpite jih je prestalo stmo 11. Par ljudi, je vendar, ki čitajo politične platforme, namreč tako-zvani "proofreaders'*. GbAB, nasopa. im Lepi Janičar. DVA ZNANA KINEMATOGRAFSKA IGRALCA Roman. — Spisal Rado Murnik. (Nadaljevanje.) Ne dalee od hrasta se je jelo zbirati kolo t vr-Mladi glasovi so zapeli veselo na glas: Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor useh mladih divojak... Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor, useh rnladeh junakov! Lahkonoga dekleta, male snahe z belimi peea-in visoko vzrasli fantje so se držali za zavozlane >ce in jeli vsi obenem stopati dva koraka naprej enega nazaj, l/.med vseh se je slišal najbolj ts Markove se&tre, ernooke vojarinke Ane, ki je lila kolo in pela z drugimi vred: Hajdi, hajdi, draga moja, • hajdi brzo, milena, kolo igrat, duša draga, lepa ti devojeiea! Igraj brzo in veselo, mlada moja rožica! Tzprva so kolali počasi, potem pa hitreje in |edno hitreje. Naposled so jeli skakati, in mnolkisi-ij pesem. Fantje so ukali, dekleta so vriskala In vetru so vihrala njih bela krila, njih pisani tra-toAdi. kite in rokavi. Zdajpazdaj je vzel deeak lekliča iz kola in zaplesal z njo pred drugimi ko. isi. Razeetrtali so pečenega vola in sekali pečenko ka deskah. Vse se je veselilo, jtdJj in pilo in hvalilo obeh grofov rad oda r nos t. ga je opomnila "Marko, treba se bo vrniti. Hare. "Bliža se huda ura." "Ostani še malo. Marko!" je prosilAne. "Ne-•ihte š>' ne bo tako kmalu. Glej. tako veselo je lanes! Ostani!" "Ne smem." "Ostani samo 5e pri enem kolu!" Marko se je obotavljal, naposled pa se ie vdal. "Mar«', pa pojdita vidve malo naprej, tako.] pridem za vama." Varuhinja je počasi odšla z Alijsino. Ne ledini fin že zopet kolali in peli: Stan se gore, mladi junak, tvojo rožo drugi trga ! Naj io trga, naj jo nosi. naj jo nosi mile majke! Alijani j«1 so vedno zvenela pesem o golobici po ušesih; zapela jo je poluglasn-o. Tiger je skakal po tratini in tekel proti malemu logu. Za gostim grmovjem kraj pota sredi gozdiča, sta preža 1 a ^'irikli in njen mož Angar (Ogel), črni. bradat cigan, vitek pa žilav. V ušesih sta se mu svetila dve srebrna uhana. V desnici je držal širok nož. v levici pa kos zastrupljenega mesa. Pri nogah ciganke je ležal spleten umazan robec, ki je bila vanj zavila debel k^men. Močna sapa je šumela v drevju in ji razpletalalase. Tiger prihaja vedno bliže, se ustavi in jame vohati. Teti a j zamahne rja«va roka za grmom in na pot pade kos mesa. Pes ga hlastno popade in pogoltne. ' t "Tiger, Tiger!" kliče Mare oddaleč. Pes pomiga z repom, zalaja, se obrne zopet proti grmu in voha. Jezno renče, sili med šibovje, todj ne dolgo. Skoči nazaj na pot, postane in mahoma pade v prah. Zacvili tiho. poizkuša vstati in se dvigne na sprednje noge, ali takoj ga zažene zopet na tla. "V kosu je strupa za deset psov," mrmra cigan 'Tpam. da ne vstaneš nikdar več." Živali se trese vse truplo v naglih kratkih snn. kih; neprestano se ivrtezajo mišice okoli gobca in odkrivajo močne bele zobe JaČe popadejo krči psa in ga vržejo, da obleži na strani. Počasi iztegne trepetajoče noge in se ne gane več. Mare vod i Alijano za roko in poje pesem, ki ^o pojo spodaj na ledini tudi kolaši • « v v Rog daj, Bog daj dobro večer. daj nam Bože dobro leto... Igraj kolo, igraj kolo! t- -»-- Počasi se bližata skritima ciganoma. Mare zagleda Tigra na tleh in osupne. f'Ali ga je pičil gad?" vpraša plašno in se skloni. Ta trenuteka začuti močan udar na glavi in zdi se ji, da pada v neizmerno globoko temo. Zgrudi se in udari s čelom na tla. Prestrašena, drgetajoča Alijana zawisne, ali takoj priskoči cigan, je zakrije usta z roko, jo popade in ubeži bliskoma iz gozdiča preko travnika v mračno goščavo. Za njim hiti Čirrkii, kar more. "Kje je Alijana T* mu šine v glavo. "Alijana! Alijanica!" kliče na vse strani. Toda vse ostane tiho, le divja sapa šumi po drevju in grmovju. Grlo se stiska Marku. Z robcem odžene gozdne muhe in pokrije Mari glavo. Zopet se prekriža, dirja nazaj h koLašem in pove, kaj je videl. Vse hiti v gozdiček. Rahlo vzdignejo Maro in jo polože v travo. Markova sestra ji izpira rano z vinom. Žene in dekleta se jokajo, izprašujejo, u-gibejo. Naposled odpre ranjena mladenka trudne oči in vzdihne: "Vode!" Ane ji da piti vina in jo vpraša: "Kdo te je?" "Ne vem. Kje je Alijana?" "Pomagajte, prijatelji!" sopiha zbegani Marko. "Nesite Maro v grad in —" "Ne v grad!"" se brani Mare s slabim glasom. "Ne pred grofa! Domov! Na Vinico!" "Pošljite takoj koga v grad, da javi grofu, kaj se je pripetilo. Nemudoma! Mi moški jo udarimo za tolovaji. Saj drugam niso mogli, kakor preko Kolpe. Medpotom dobimo konje. Za namo. prijatelji!" Vsi mlajši možje in fantje hite za njim. Na pokrajino lega temna senea. Nad Gorjanci se uži-gajo svetle strele; v daljavi buči grom in odmeva od oblakov in gora. "Grof bi me ubil v svoji jezi takoj, ako bi .stopil zdaj preden j," si ponavlja Marko venomer. "Ali rešim deklico iz rok roparjev — ali pa me ne bo nikoli več nazaj!" —, Učeni vitez Ahac Doljanski je široko razko-račen nasredi borišča, se odkašljal in bral z vele-v žnim obrazom pravila konjiške igre pa starem francoskem običaju: "Vitezi prično turnir s sulicami in ga nadaljujejo z meči. Tope sulice in meči morajo biti enako dolgi in enako močni. Prostor in ugodna svetloba bodita razdeljena nepristransko. Nihče ne sme suniti ali udariti nasprotnika drugam, kakor med štirimi udi, to je na prsi ali na glavo. Nihče ne sme zadeti nasprotnikovega konja. Kdor zlomi največ su-lie in premaga največ vitezov, dobi za častno nagrado konja in oklep najimenitnejšega izmed premaganih nasprotnikov. Za bojne igre ne sme noben gledalec na borišče in nihče ne sme pomagati nobenemu borilcu ne z nasvetom, ne z dejanjem." Berač je težko sopel, deloma zaradi zagatne so-parice, deloma zaradi tesnega oklepa, uajveč pa1 zaradi preobilega obeda. Oddal je pregamenov zvitek dolgokrakemu in dolgočasnemu oprodi Joštu Davoli-ču. se priklonil gospodi in odšel v levi šator ob leseni okraji, okrašeni s preprogami, cvetnimi kitami in zastavicami. Nad gradom so se krdeloma kopičili deževiti oblak-i; giinni od močne sape so se spajali v gosto modrikastočrno zagrinjalo. Zdaj je zapihal buren severnjak, zdaj gorak zapadnjak. Za turnir pripravljeni vitezi so se potili v težkih oklepih. Tudi v sen. si je bilo jako vroče; dame so hladile obraz in vrat s pahljačami. Zrak je bil dušljiv in povsodi je dišalo po svežem lesu odrov in ograj. V daljavi je bobnelo zamolklo. Nad dvoriščem so se nemirno izpreleta-vali golobje. Pri desnem šatoru so viseli na lesenih kolih pisani trioglati ščiti izzivalcev. Tudi Ahac, navdušen od malvazije. je bil ukazal svojemu oprodi, naj obesi njegov ščit z zlatokljunim krokarjem na drog. Dotaknil se ga je mladi baron Lavro Lenkovič s sulico in tako pozval viteza Doljanskega na boj. Ko so bojni sodniki pregledali oklope in orožje, sta zatrobila dva trobarja. Iz obeh nasprotnih ša-forov je z odprtimi naličniki prijahalo po troje vitezov, obroženih s kopji in meči. Živahno So v pišu vihrale raznobarvne perjanice na svetlih čeladah in preveze ob pasih; gizdavo so stopali konji, z ostrim železnim rogom na čelu. ogrnjeni z dolgimi usnja-tim iodejami. iz katerih so bile videti le oči, ušesa nozdrvi in rep. Za vsakim vitezom je jezdil oproda z njegovim ščitom. Nasredi borišča so se bojevniki ustavili, obrnili konje in nagnili sulice pred srednjim odrom, koder je visel Blagajev rdeči in beli grb s kronanim medvedom in kronanim zlatim *levom. Nltto so se vrnili k šatoroma, si zopet jahali naproti, se pozdravili in iznova' krenili na prvotno mesto. Zatrobili je rog. Vitezi so spustili nalrčnike preko obraza, oprode so jim dali ščite. Hrabri vitez Ahac se že dolgo ni bil bojeval na nobenem turnirju. V kratkem času pred navalom ga je mučil cel roj skrajno neprijetnih misli: "Ta« vražji baron Lenkovič je močan kot medved. uren kot veverica in siten ko muha. Ako me-prekucne s konja, se "utegnem ubiti na licu mesta, ali si pa zlomim rebro, ali si izpataem roko ali nogo. Mari bi bil ubogal sestro MraKn ostal lepo na odru in gledal, kdo bo boj neroden in kdo dobi več bunk. Zmotil me je sam nečisti duh časti- I t£ p > ^ t v -v - - • vvE-vwr/w -^.v-^-v 31ugoalnnangkci Ustanovljena 1. 1898 2£atnL iteiftmta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Sirka nam kaže znana ameriška kinematografska igralca Tliomasa Meighana (na desnh in Gleim Iluuterja. Razne vesti. v „ . . lakomnosti, da onegavim tako lahkomiselno v ne- Veselo žvižfraje se vraža Marko od kola. Roki j varnosti! Najrajši bi se umaknil tja gori na zadnjo klop, pa bi se mi preveč smejali, zlasti hinavski Prauensteiner 6i se mi režal prav široko!" Drugič se je oglasil rog: vitezi so naperili sulice za napad. Hrabremu vitezu Ahacu je prihajalo zelo tesno okoli srca. c v ---- — <—nviiii XVVAA (,f?ne P'Pd usta in kliče: ""Mare, oj Mare! Kje sit Počakaj malo!" \ Hitreje stopa dalje in uzre varuhinjo in Tigra na tleh. Mož ost™, se zgane in prekriža. Počasi teče dekleta pri izpod kite mimo ušesa po smrtno-bledem licu in Kje a prah. H&rko ne ve, kaj bi sto-tfl, ki iu iq» m dotakniti jlUre. 1 -lini'. aKt fl&jftl "k. .r&i&L. . ŠttH (Dalje prikodnjfft.) Od očeta na sina. V Franciji je zelo priljubljen pisatelj Salad in de Montmorion. On je iz stare plemiške rodbine, v kateri prvenec vedno nosi arabsko ime Salalul paša zlasti v zadnjem času zelo energično zastopal injterese Egipta proti Angliji, je njegov odziv na MacDonaddovo povabilo tako razjaril mladega nacijonalnega pre-nkpeteža, da j« streljal na svojega idejnega vodjo. Pred nekaj leti je prišel Za glul paša na glas, da je Angležem sovražen politik. Pred vojno so ga imeft xa engieikega zaupnika, bil je opetovano minister in podpredsednik zakonodajnega sveta, ki je imel sestaviti osnutek egiptovske ustave. V vojni se je Zaglul paša pridružil nacionalistom in je po stal v kratkem voditelj njihovega radikalnega krila. Leta 19157 je bil izgnan na Malto. k<*r j<> ]>t _ ljal deputacijo nacijonailistov \ Pariz mesto v London, da bi dose gol neodvisnost Egipta. Kasneje je bi! Zaglul paša poimloŠeen ter ter poklican v London, da so posvetuje z lordom Midnerjem o odstranitvi spornih točk med Anglijo in E«riptom. Tx>rd Milner je v Londonu sicer Zaglul pašo prepričal. toda zahteve Egipta vendar niso prodrle, in Zaglul se je vrnil v Esript. Angleška vlada je kasneje poskušala zadevo uredrti na svojo pest in je proklamirala neodvisnost Egipta. Agitacija Zaglul paše pa je povzročila, da kralj F>:ad ni mogel dobiti ministrstva, nakar je bil Zaglul zopet izumtn. Bonar Law je %Zaglula pomilostil; Glavni odbornkj; Predsednik: RUDOLF PERDAX. »33 E. 185 St.. Cleveland O Podpredsednik: LOVIŠ BALANT, JS0S E. 32r.d Street Lorain O Tajnik: JuSEPH PISHLER, Ely. Minn. ' " Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Kox 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrLnin: JOHN MuVERN, 412 — 12th Ave East, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 203 American State Bank B'.dg. 6C0 Grant Street ftt Sixth Ave. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON* ZRASNIK. Room 206 Bakewell Bldg, cor Diamond and Grant Streets, rittsl.urph. Pa. MOHOR MLADI«'". 1331 W. IS Street, Chicago. 111. FRANK SKPABEC, Washington Street. Denver, Colo. Pnrotn! ndtior; LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn. GREGOR .T. PORENTA, 310 Stevenson Bhlg.. Puyallup. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 7S0 London Road. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3^3 Park Street, Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Me^a Avneue. Pueblo. Colo. ANTON CF.LARC, 538 Market Street, Waukegan, 1)1. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda' Vse stvari tikajoče <=e urnflr.ih zadev kakor tudi denarne pošiljatve nni so pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj st- pošila na predsednika por-itnega odbora. Prošnje 7.a sprejem novih Članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdra*-nlka. Jugoslovanska "Katoliška .Tednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organiza'-ije. naj se zgla.«-l tajniku bližnjega društva JSK.I. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite na rl. tajnika. Novo dru§tvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. pri letošnjih volitvah v Egiptu meseca februarja j«' bil Zaglul izvoljen /. veliko veeino in je postal egiptovski ministrski pn-d-sediiik. Odkritje Bvetegu mesta Mongolov. Ruska znanstvena ekspedieija je odkrila v bližini Urge ob sibirski meji sveto mesto Mongoluv. Mesto obstoja i/, treh Vrst grobov. ki so s podzemskimi hodniki med seboj zvezani. Hodniki so <>-krašeni z umetniškimi svilenimi tapetami in imajo j>ohio kitajskih napisov. V teh grobovih so pokopani kitajski princi. V njih je mnogo dragocenega orodja iz žlahtne kovine. Schnitzlerjev sin — igralec. Sin znanega dunajskega pisatelja A. Schnitzlerja je angažiran na nekem berlikem gledališču za karakterno vloge. £ £ jj Lakhota je spoznati Amerikan-ea v inozemstvu. Vedno se jezi na deželo, v kateri se ravno nahaja. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani........................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga.....................90 Sanjska knjiga, srednja...........................- .36 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ............................................... .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost .......................................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana .............. ............................. 1.45 Šlovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana ....... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek -....... ................................ 1.—> Na krvavih poljanah« Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. . ... ..................... ^1.25 jcCobinson, povest __________________________ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ___________ _ .80 Rinaldo Binaldini _________________________ __ Sveta Genovefa _________«... _ _ ________ ________ Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu Čarovnica starega gradu............... „ Hitri računar ali Praktični računar ________..._______ ___ Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—» Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin~v Ameriki Trdo v platno vezano............... 3.—« Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi----- - -----------------.90 Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 108 najboljših slovenskih pesmi 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. OJ Knjige Yam pošljemo poštnine prosto. Slovene Publishing Company 82 Oortlandt Street New York, K. Y. .50 .50 .25 .25 .75 - --v - , i -'-"iafiRfe-sia -i^T-pp?.-'- SLAS NAltOPA, 28. 3TO. 1924. MORSKI JASTREB. SpiMl BafMl Sabatini. — Za G. N. priredil O. F. 27 (Nadalj evanje.) - — Med njim in trdo klopjo sedeža je bil le umazan ovčji kožuh. Klop iii bila dolga več kot deset čevljev in razdalja med njim in najbližjim tovarišem je znašala štiri čevlje. V tem omejenem prostoru so vodili Sir Oliver in njegovi tovariši žalostno eksistenco, bdeli in spali sede. — kajti nemogoče je bilo ležati. .Sir OII ver pa se je kmalu utrdil ter prenašal to neizrecno življenje, živo smrt galerskega sužnja. Prvo dolgo potova\je v Napolj pa je zavedno ostalo najbolj strašna izkušnja njegovega življenja. Celih osem ur in včasih celo deset ur je moral brez trenutka prestan-ka veslati. Veslo je bilo dolgo petnajst čevljev ter težko kot svinec. Dan za dnem, sedaj v neusmiljeno pekočem južnem solncu, sedaj prem razen do kosti od sopar hladnih noči, nepopisno umazan ter ušiv, neumit, razven kadar ga je močil dež, ki pa je bil skrajno redek v onem letnem času, poln golazni vsake vrste, katere se ni mogel iznebiti, je sedel tam na klopi tega -plavajočega pekla. Hranili so ga s biskviti, ki so bili polni črvov in mastnim rožem in kot pijačo je dobil gorko vodo, ki je bila večkret smradljiva. Kadar pa je trajalo veslanje dal časa kot običajno, jim je utaknil krmar v usta kosce kruha, namočene v vino. 2sa tem potovanju je izbruhnila med sužnji bolezen. Kdor je omeuiel pri veslu, tega so odkovali ter zbičali, da oživi. (Je ni oživel, so ga bičali naprej, dokler ni predstavljal krvave mase, nakar so ga vrgli v morje. Enkrat ali dvakrat so se obrnili proti vetru, kajti smrad sužnjev je dospel do prostorov infante in njenih spremljevalcev. V prvem tednu potovanja je umrlo nekako četrt sužnjev. Na ladji pa so imeli rezerve in ti nesrečneži so morali izpolniti izpraznjena mesta. Le najbolj ustrajni in telesno sposobni je mogel preživeti to trpijnje. Eden teh je bil Sir Oliver ter njegov neposredni tovariš pri veslu, močan, brezbrižen mlad Marokanec, ki je sprejel svojo usodo z mirnostjo, ki je izzvala občudovanje Sir Oliverja. Več dni nista iz-menjala med seboj niti besede, kajti ločevala ju je vera, čeprav sta bila to\ai iša v nesreči. Nekega večera, ko je starejši Žid, tovariš v nesreči, omedlel ter L»il pretepen na običajni način, je zapazil Sir Giivtr v škrlat oblečenega prelata, ki je spremljal infanto, zreti s krova na žrtev s trdimi, neusmiljenimi očmi. Navdal ga je tak srd vspričo vse te nečlovečnosti in neusmiljenosti takozvanega služabnika nežnega in usmiljenega Odrcšenika, da je pričel na glas pro-klinjati kristijane v splošnem ter prav posebno onega škrlatnega princa cerkve. Obrnil se je proti Marokaneu poleg sebe ter ga nagovoril v španskem jeziku: — Peklo, — je rekel. — je bilo gotovo utvarjeno za kristijane, ker skušajo izpremeniti zemljo v peklo. Na srečo je njegov glas zamrl med Škripanjem vesel ter kriki ubogega Zida, katere go so bičali. ^larokanec pa ga je čul in njegove oči so zablestele v mrkem ognju. — Čaka jih peč, sedemkrat zakurjena in pregreta, brate moj, •— je odvrnil z zaupanjem, ki je bil vir njegove brezbrižnosti. — Ali nisi ti kristijan! Govoril je v onem čudnem narečju severne Afrike, lingua Iranca, ki zveni kot narečje francoščine, pomešano z arabskimi besedami. Sir Oliver pa mu je odgovoril v španščini, čeprav je ni Marokanec posebno dobro razumel. — Odpovem se krščanstvu od te ure naprej, — je govoril v svoji strasti. — Nočem priznati vere, v koje imenu se vrše take stvari. Poglej na oni škrlatasti sad pekla tam zgoraj. Poglej, kako si pokriva nos, da bi njegovega svetega nosa ne žalil smrad, ki izhaja oil nas. Kljub temu pa smo vsi stvarstva božja, ustvarjena po njegovi podobi. Kaj pa ve on o Bogu? Njegova edina vera je dobro vino, bogata hrana in mehke ženske. Samozatajevanje pridiga kot pot do nebesa, a na temelju svojih lastnih naukov je proklet. Grdo je zaklel ter potisnil veliko veslo naprej. — Kristijan jaz? — je vzkliknil ter se zasmejal, odkar so ga priklenili na klop agonije. — Obračunal sem s kristijani in krščaa= stvom. — Mi vsi smo stvarstva božja in k Njemu se bomo vrnili__ je rekel Marokanec. To je bil pričeiek prijateljstva med Sir Oliverjem ter tem možem, kojega ime se je glasilo Jusuf-ben-Moktar. Mohamedanec je bii prepričan, da vidi v Sir Oliverju človeka, katerega je obsijala milost Alaha, človeka, ki je bil zrel, da sprejme poslanico pro-roka. »Jusut* je bil pobožen ter se lotil naloge, da izpreobrne svojega tovariše v suženjstvu. Sir Oliver pa ga je brezbrižno poslušal. Sedaj, ko se je i/nebil ene vere, bi potreboval dosti, predno bi se oprijel druge in zdelo se mu je, da je iste stvari, katere je navajfl Jusuf v slavo Islama, že preje čul v slavo krščanstva. Molčal pa je o tem in vsled svojih neprestanih pogovorov se je naučil lin gue franče, da jo je koncem šestih mesecev govoril kot Marokanec, z vso mohamedansko zgovornostjo in več kot običajno zabe lo arabskih besed. Posebna oonudba našim čltateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" £20 — S strešico za slovenske čr-ke, č, i, i i v $25.- 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOU TRPEŽNI. Pisati na pisalni strpj ni nikaka umetnost. Takoj lahko ^sak piše. Hitrost pisanja dobite z'vajo. Szpretne stroške plafamo mi, torej stroškov a prevoz. SLOVENK! PUBLISHING COMPANY 88 OtHtlaifcdt Street Hew York, H. 7. Nova iznajdba. Namesto plameneče vamositne svetilke za razsvetljavo, prostora, kjer rudar dela, se hitro razširja raba električnih svetilk. Kakor pravi poročilo federalnega rudniškega urada, je sedaj v Združenih državah v rabi že kakih dvesto tisoč električnih svetilk, kakršne rudarji nosijo na kapi. Leta 1911 se je v bitumni ozn ih pre-mogovinkih Pennsylvania e, ki so tedaj pridelovali 35 odsto vsega premoga v Združenih državah, rabilo približno 45.000 plamenečih svetilk in nikakih električnih. L. 1918 pa se je tam število plamenečih varnostnih Svetilk znižal« na 17.000, dočim je število električnih svetilk znašalo skoraj 48 tisoč. Dasi je bil premog znan človeštvu že v davnih časih, najdemo prvo omeno o njem v spisu starogrškega pisatelja Teofrata iz leta 371 pred Kristusom. Ali še le mnogo stoletij kasneje so začeli izkopavati premog; najstarejši zapiski v tem pogledu poročajo o zkopavanju premoga na Angleškem okoli leta 1180 po Kristusovem rojstvu. Toda od tedaj je minulo 600 let, predno so za rudarje uvedli varnostno svetilko. Najprej se je brezdvomno izkopaval le oni premo-g, ki je segel na površino zemlje, in se je zato de-j lala ob dnevni svefloibi. Ko premogar bil izkopal vrhnji del, se je počasi vkopaval vedno bolj naprej v plast premoga, dokler ni jama postala precej obsežna in nekoliko sliČna današnjm majhnim premogovnikom. Niti približno se ne da določiti doba, kdaj so prvič začfili rabiti svetilke ali lojeve sveče v rudnikih. Ali še predno se so ljudje začeli izkojavati premog, so rabili v kovinskih rudnikih kako vrsto umetne svetlobe. Neki Agricola je leta 1556 napisal razpravo o kovinskem rudarstvu in. pri tem narisal slike, ki predočujejo, ka^-i ko se je rudarilo za njegovih časov. Ena izmed teh slik kaže rudarja, kakor nosi svetilko, očf-vidno obstoječo iz stenja, namo-. čenega v masti ali kakem olju. Isti način umetne razsvetljave se je bržkone prenesel tudi v premogovnike, ko so jih začeli obdelovati. Čimbolj so premogarji prodirali v zemljo, tem več plina je bilo v jami in zaito tem več nevarnosti radi odprtega plamena njihove luči. Nezgod je bilo mno-gro. — Predno so iznašli varnostno svetilko, je bilo izkopavanje premoga v plinovitih premogovnikih strašno nevaren posel. Razmere v premogovnikih začetkom devetnajstega stoletja so bile sploh usmiljenja vredne in zato ni čudno, da je tedaj mnogo ljudi istočasno delalo na tem, da se vpelje svetilka, ki naj obvaruje pred plinom. Prvi model take varnostne svetilke je bil napravljen leta 1811. Sledili so drugi slični poskusi. L. 1816 je bila na Angleškem vpeljana prva varnostna svetilka, ki jo je izumil Sir Humphry Davy. Od tedaj naprej — torej za veS ko sto let — se rabijo v rudnikih plameneče varnostne svetilke. Te svetilke se lahko rabijo v rudnikovi atmosferi, ki vsebuje razstreljivo zmes plina in zraka, in to brez velike nevarnosti eksplozije, dasi taka iraba plameneče svetilke ne bi smela biti dovoljena. Nadalje te varnostne svetilke označujejo izurjenemu rudarju pristnost plina že v količini, ki ni še nevarna, in s tem svarijo pred nastopom nevarno-stT Končno, plameneče svetilke ne gorijo v atmosferi, ki ima malo kisika, in zato, ako slabo brlijo ali se gasijo, da je to znak za rudarja, da je čas, da se umakne na varno. Plameneče varnostne svetilke se še vedno rabijo v Združenih državah v precejšnem obsegu za splošno razsvetljavo m še bolj za odkrivanje plina. Mnoge premo-garske države predpisujejo, da mora "fiire boss" rabiti te svetilke v plinovitih premogovnikih, in zakoni mnogi držav predpisujejo, da določeno število teh svetilk mora biti na razpolago za slučaj nujnosti. Roman roškega carja, V berlinski založbi "Slovo" izide v kratkem knjiga z naslovom 4'Roman imperatorja". Roman — memoari — obravnavajo ljubavne afere Aleksandra II., njegov tajni zakon s princeso Dol-gorukajo in vsebuje mnoge podrobnosti, ki so bile do sedaj državna tajnost. Neki berlinski list posnema del kiteresantnega romana in objavlja tajno poroko. Dne 22. jnija 1880 je umrla carica Marija Aleksandrovna. Car Aleksander II. je živel že dolgo časa s princeso Dolgorukajo in Je imel ž njo več otrok. Takoj po smrti carice se, je oglasil Aleksander pri princesi in se razgovarjal z njo o razmerah na ruskem dvoru, ki so nastale vsled smrti carice. Mesec dni po smrti carice je car izjavil princesi Dolgoruka-ji: "Prihodnjo nedeljo se vrši na jina poroka v Carskojem Selu' . Najbližji carjevi prijatelji, groi Adlerberg in general Rylejew so zaznal o carjevem namenu šelt par dni pred poroko. Ko je cai grofu Adlerbergu pojasnil svojo zadevo, je ta pobledel in s treso čim glasom je odvrnil: "Veličanstvo, Vaš korak bo imel daleko sežne posledice. Ali ni mogoec termin poroke preložiti?" Aleksander« je odvrnil razbur •jeno, da je že obljubil roko in de ne čaka niti dneva več. Grof Adlerberg ga je nato vprašal, da-li je o tem obvestil velike ga kneza-prestolonaslednika. "Ne", je odvrnil car, "presto lonaslednika bom obvestil, ko si-vrne iz Hapsala". Grof Adlerberg ga je nato opo zoril, da vsekakor počaka na Velikega kneza, ki bo v ostalem uža ljen, nakar je car vzkliknil: "Jaz sem car Rusije in niseim nikomur, razen Bogu, za svoja dejanja odgovoren!" Poroka se je vršila 18. julija 1880 v Carskojem Selu. Nihče nt. dvoru ni vedel za dogodek, celo poveljnik palače, general Red in-ger ni imel pojma o zgodovinskih dogodkih, ki so se odigravali. Km priči sta. fungirala pri poroki general Bara nov, general Rvlejev in grof Adlerberg. Po poroki so odšli car in princesa z otroci v dvor. "Katja, jaz sem srečen... Štirinajst let sem čakal nate ... To je bila muka. Trepetam od radosti in samo bojim se. da mi Bog uniči mojo srečo...", je izjavil princesi Dolgorukaji. Par dni kasneje je car imenoval princeso za kneginjo Jurjev-skajo in obenem je podpisal ^ikaz, S katerim preidejo vse pravice do prestola po njegovi smrti na otroke princese. Ministrskemu predsedniku Me- likovu je car izjavil: "Vem, da si moj najboljši prijatelj in zaupam Ti, da sem se poročil s Katjo. O-stani moji ženi in njenim otrokom tudi v bodoče zvest, -kajti Ti veš, da je moje življenje v nevarnosti. Morda bom že jutri mrtev..." Slutnje Aleksandra II., da bo njegova sreča kratkotrajna, so se uresničile. Dne 1. marca 1880 je padel, zadet od bombe, ki je uničila njegov srečni zakon. per Kretanje parnikov - Shipping News Julija i Orkester filozofov. V glavnem mestu Argentine v Buenos Airesu je bdi nedavno ustanovljen orkester, ki je gotovo edini te vrste na svetu. Čl ami orkestra so namreč sami doktorji filozofije. Med njimi je tudi nekaj profesorjev tamošnje filozofske fakultete. Orkester je nadavno priredil svoj prvi koncert in časopisje na-glaša, da je orkester imel obilo uspeha . . . ljubosumnosti. Muzi-canti se niso baš strogd držali tak-*a. Ko so pihali v svoje klarinet« n druge instrumente, so nedvomno reševali druge večje probleme. Vendar pa mizikantii-filozofi ilso klonili duhom. Priredili so še enkrat koncert. Upali so, da bo irugi imel več uspeha nego prvi. Publika, ki prihaja na njihove koncertne ne prihaja radi tega, da 5uje klasično godbo, ampak v vi Trsti iz radovednosti. To je povsem naravno. Ljudi namreč bolj zanima, kako izgledajo ti vsi filozofi takrat ko igrajo in 1p podre-:enega pomena je kvalifikacija ijihovih kocertov. ti. julljat SMland. Ck«rtov|. 1, avgusta: liuenchen t Cherbourg in Breman S. avgusta Olympic, Cherbourg; George Washington, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne: Conte Rosso, Genoa: Hansa Cherbourg in Hamburg; selgenland, Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina, Genoa B. avgusta: Resoute, Cherbourg in Hamburg; Co lumbus, Cherbourg in Bremen; Re-ublic. Cpherbourg in Bremen L avgusta: Aqultanla, Cherbourg; Rochambeau, Havre; Luetxow, Bremen; Ohio, Cherbourg 7 avgusta Belgenland, Cherbourg; Colombo, Genoa; Mlnnekahda, Cherbourg In Bremen; Wuertemberg, Cherbourg in Bremen 8. avgusta: President Wilson Trat * t. avgusta: Homeric, Cherbourg; Lancastrla, Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg In Bremen: Deutschland, Cherbourg in Hamburg; Ryndam. Boulogne 12, avgusta: Derninger v Bremen; Suffren ▼ Havre 13. avgusta: America, Cherbourg In Bremen; Stuttgart, Cherbourg in Bremen 14. avgusta: Mongolia. Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Chel bourg; Lafayette, Havre; Clevelanl Cherbourg in Hamburg; Orbita, Ch« bourg; Rotterdam. Boulogne; Gil Cesare, Genoa 17. avgusta: Sierra Ventana, Bremen 19, avgusta: Pittsburgh, Cherbourg; Reliance. Che bourg in Hamburg 20 avgusta: Paris, Havre; Mauretanla. Cherboui York, Bremen; Conte V»rde, Ueuun 21. avgusta: Arabic. Genoa; Thurlngia. Cherbou In Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg: President Hs ing, Cherbourg in Bremen; Mount CI Cherbourg in Hamburg; Volenč Boulogne; Dulllo, Genoa 26. avgusta: Beldlltz, Bremen 27. avgusta: France, Havre; Aqultanla. Cherbour 28. avgusta: Columbus, Cherbourg in Bremen; Zet land, Cherbourg 30. avgusta: Homeric. Cherbourg; Veendam, Bou logne; Orca, Cherbourg; Muenchei Cherbourg in Bremen; Albert Balir Cherbourg ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobita edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Creere St„ Conamtugh, Pa. PIŠITE PO CENIK. Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo "G. N." ADVERTISE in GLAS NARODA Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaKenl nabirati naročnino za dnevnik "Glaa Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejeL Zastopnike rojakom oplo priporočamo. POZOR JUGOSLOVANI! VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO S SVETOVN0ZNAMIMPARN1K0M "BERENGARIA" 52.226 ton Odpluje iz New Yorka v sredo, 24. SEPT. ob 3. popold. (Preko Cherbourga.) Preživte 6 zabavnih dni na morju in bodite v Jugoslaviji v 8Vj dne. Kabine v tretjem razredu imajo po 2. 4 in C postelj. Vsaka kabina je opremljena z vsemi modernimi udobnustni kot v hotelu. Hrana laborna- Cene zmerne. Vlada Združenih držav izdaja sedaj dovoljenja, s katerim lahko ostanete v starem kraju leto dni ter zopet vrnete, ne da bi podvrženi kvoti. Izletnike bo osebno spremljal g. S. M. Vl'KOVlC. uradnik CUNARD ČRTE v New Yorku, ki je izvedenec v prirejanju izletov, Gospod VUKOVIC bo (|;pbno pazil na vse- potrebe potnikov ter se bo brigal in skrbel, da. bodo imeli izletniki na parniku razen drugih udobnosti tudi zabavo. Za druge informacije glede dovoljenja za j*»vratek in | potovanja se obrnite na najbližjega Cunanl-ovega agenta v vaSem kraju ali pa naravnost na: Cunard Line 25 Broadway New York, N. Y. Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; a Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Francisco, Jacot) r^t^n Colorado: __ Denver, Frank Skrabec; Leadvllle, Jeli Vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PREKMGRSKIH PA-ROBRODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Sfreet New York, K. T. M. Tamnik; Pueblo, Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh: Salida. IxjoIs Costello; Walsenburg, M. J. Baruk. Indiana: Indianpolis, Louis Rudman. Illinois: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph BUsh; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelich; Mascontah, Frank Augustin; North Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barborlch; Waukegan. Frank Petkovšek. Kansas: Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: Eltzmiller. Fr. Vodoplrea. Michigan. Detroit, Ant. Janezieh In J. D. Judnich. Minnesota: Chisholm, Frank Gouie; Ely, Joa. J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hlbbing, John Pot-že; Virginia, Frank Hrvatlch. Missouri: St Louis, Mike Grabrljan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New Torb: Gowanda, Karl Sternlaha,; Little Fall?, Frank Masi«. Ohio: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, A. Bobek, A. Simčič, J. Res-nik in Charles Karlinger; Collin wood Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan In J. KumSe; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton Klkelj. Pennsylvania: Ambrldge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; trough ton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demshar; Conemaugh, Vid Ro-raudek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerlna: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis SupančiS, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshets; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Midway, John 2ust; Moon Run* Fr. Ma-chek in Fr. Podmilžek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Viiic. Arh in U Jakobich; Reading, J.Pezdirc; Steel ton, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Prelveh; Willock, J. PeterneL West Virginia: Coketon, Frank IfldW. Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren; Racine in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. Blade Diamond, O. J. Porenta. w/WMB i __________________ Bock Springs, Louis Taocbar. Poleg foriamTedenih ao pooblaSBenJ pobirati naročnino tudi Trt l. B. k. J. Kako se potuje v stari krajin nazaj v Ameriko. K DOB je namenjen potovati r stari kraj, je potrebno, da 14 natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jU) aamoreml dati 'tsled naše dolgoletne Lzkužnje, Vam bodo gotovokorist; tudi pri« poročamo vedno le prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi ▼ ILL ra» redu. Glasom nove naselniške postave, ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, iamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.C. ter se bo vsak lahko povrnil nazaj v Združene države brez vizeja ame-riSkejJu konzulata zunaj. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St, New York Pozor čitatelji. OpoiorlU trgoTc« K * brtnflce, pri katerlk kupi« jete tU maročate i* ste i fcjik postrežbe adovoIj^J, da oglašujejo t listo "Qfltrn ITaroda". S Vprar« "Glas Mtftdfl^ Prav vsakdo— kdo« kaj kde« kaj ponuja; kdo« kaj kupuj«) kdor kaj prodaja] pnf? tsakdo prisnava, da imajg iudtrHj pspek — mali oglasi I «»!•■ Vil i igo AOVBRTWB IN «*«LAS NARODA», •v,-v: ..?-