NOVO MESTO - Medobčinski svet Zveze komunistov bo danes dopoldne v razšiijenem sestavu ocenjeval gospodarske razmere na Dolenjskem ter aktivnost ZK po pismu. ' TREBNJE - Danes bodo odborniki splošnega zbora občinske skupščine med drugim obravnavali poročilo o delu upravnih organov občine, delo medobčinske inšpekcijske službe, sodnika za prekrške in PM Trebnje. BREŽICE - Odborniki občinske skupščine bodo na današnji seji sprejeli akcijski program kmetijstva za 1973. Razpravljali bodo tudi o poročilih PM, sodnika za prekrške in gozdne inšpekcije. KOSTANJEVICA - Jutri bo v gradu tiskovna konferenca, ki jo sklicuje predsednik občinske konference SZDL, da bi bil tisk v Sloveniji in Hrvatski čimbolj seznanjen s prireditvami v počastitev kmečkih uporov. NOVO MESTO - O delovanju družbenih organizacij in društev bodo razpravljali jutri dopoldne v sejni dvorani občinske skupščine. Razpravo. sklicuje občinska konferenca SŽDJ-. Za rešitev reke Krke Ko bi se pesnik Krke Kette spet znašel na bregovih svoje ljubljene reke, bi se zgrozil. Od nekdanje dolenjske lepotice čudovite zelene barve je ostala umazana reka, leglo pogina in smradu. Prve korake za rešitev kritičnega položaja Krke so končno storili te Odvetniki na Otočcu v dvorani novega gćirni hotela na Otočcu .bo v petek, 22. junija, redna letna skupščina slovenjih odvetnikov. Sklicuje jo svet Odvetniške zbornice Slovenije, na njej pa bodo obravnavali delo odvetniške organizacije. Zato sem noro te ljubila... dni. Vodna skupnost je ob pomoči občine in novomeške ribiške družine, ki je za popravilo jezu pri Seidlo-vem mlinu namenila 30.000 din, pričela s popravilom močno poškodovanega jezu. Pri delih sodelujejo tudi vojaki iz novomeške garnizije. Zgradili bodo nov jez iz betona in lomljenca. Če bo preskrba z materialom dobra, potem upajo, da bodo dela končana najkasneje v dveh mesecih. Gladina reke sft bo dvignila za toliko, da bodo iztočni kanali spet pod vodo, s tem pa bo odvrnjenai možnost epidemij. Usoda Krke visi zadnja leta na nitki. Sprva je ob deževjih zaradi premogovega prahu samo spremenila barvo, kasneje pa so hjene vode postale strupene. Razvoj industrije je zahteval svoj davek. Hitro razvijajoče se tovarne niso imele posluha niti sredstev za čiščenje svojih odpadnih voda. Jezovi, ki nizanje nihče skrbel, pa so se počasi razrušili. Čistilna naprava za mestno kanalizacijo, ki jo gradijo v Ločni, bo pripomogla k čistoči Krkinih voda, zadnjo besedo pri tem pa imajo seveda tovarne, ki morajo za svoje odpadne vode priskrbeti ustrezne čistilne naprave. Krko je torej možno rešiti z usklajevanjem turističnih in industrijskih interesov in z večjo odgovornostjo do . narave in človekovega okolja. M' MARKELJ Ko Še ni bilo pralnih strojev, so novomeške perice, kot kaže levi posnetek iz fotoarhiva Dolenjskega muzeja, prale perilo v Krki. Danes bi si prav nobena ne upala na breg (desno), razen če ne bi morda perila želela prebarvati v temnejšo barvo. NAŠI KULTURNIKI GREDO V KARLOVAC V Karlovcu bo v soboto, 16. juni-la, ustanovna skupščina medobčinske kultumo-prosvetne zveze Bratstvo in enotnost. Med drugim bodo prejeli statut in izvolili vodstvo ter (Lruge organe. Medobčinsko sodelovanje, ki zajema občine na obeh straneh Kolpe, bodo s tako organiziranostjo še bolj utrdili. w _____________ Lepo in sončno vreme riajvi^imi dnevnimi temperaturami v notranjosti Slovenije okoli 25 stop. C, na Primorskem do 29 stop. C se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici tedna. Proti nedelji pa so že pono\^o veijetne popoldanske nevihte. Zmagovalka: Tatjana Gros „Tatjana Gros bo spet pela na Slovenski popevki. Vero v lastno znanje sta ji dala „Gori vatra“ in hči Urška ...“ sem zapisal pred tedni, ko sem zvedel, da se bo Tatjana Gros spet vrnila na slovensko popevkarsko sceno — naravnost na Slovensko popevko. Vrnitev je bila bolj uspešna-, kot je Tatjana sama pričakovala: najvišjo nagrado je dobila prav skladba „Zato sem noro te ljubila“, ki jo je pela Grosova. Skladbo je naredil Jože Privšek, besedilo je napisal Miroslav Košuta, zapel pa jo je tudi Anglež Frank Ifield. J. SPLICHAL Poi V Krškem bodo povečali proizvodnio celuloze od 55.000 na 122.000 ton „Obrnili smo pomemben list v zgodovini tovarne celuloze in papirja v Krškem je 8. junija dejal zbranim predstavnikom Slovenskih papirnic direktor Janez Rošker ob podpisu temeljne pogodbe o ponovnem sodelovanju. Slovenske papirnice so zastopah krške tovarne papirja, ki bo čez tri predstavniki Količevega, Vevč, leta povečala proizvodnjo celuloze Sladkega vrha in Radeč. S svojim od sedanjih 55 tisoč ton na 122 podpisom so podprli rekonstrukcijo tisoč ton. Slovenske papirnice so Na Prilipah - mednarodno! Velike dirke v motokrosu; prireditelji pričakujejo nekaj tisoč gledalcev v organizaciji AMD Brežice in pod pokroviteljstvom Slovenijavina V dnevni sobi PIONIRJEVE iniervencijske hiše „361“ se lahko udobno pomeiUcuje več kot 10 ljudi. O prostornosti hišice so se že prepričale delegacije mest in občinskih skupščin, v ponedeljek pa še časnikarji. (Foto: M. Moškon) PIONIR igra z odprtimi kartami Kot smo poročali pretekli teden, je v Novem mestu že na ogled prvih osem intervencijskih hiš „361“, kakršne je po Hlavatyjevi zamisli pripravil in ponudil za jugoslovanski stanovanjski trg PIONIR. Z javno ponudbo sta zagotovljeni k^ovost in cena hiše za leto 1973. Manj kot 2.400 'Jinatjev za kvadratni meter je letos v Sloveniji zanesljivo najnižja cena za gradnjo sodobnega stanovanja! Razlike za skoraj eno petino cene hiše pa niso več mačje solze. Nadaljevanje na 4. strani PlONlR ima 'trenutno zmogiji-^ vesti za postavitev 900 hiš tipa „361“ v letu 1973, vendar te zmogljivosti lahko hitro podvoji in celo potroji. Vsak dan vpraša 30 do 40 ZADEVA BETI PRED SODIŠČEM Danes, 14. junija, sc bo začela pred okrožnim sodiščem v Novem mestu razprava o zadevi metliSke BETI. Obtoženih je 6 nekdaj in deloma šc zdaj zaposlenih članov kolektiva z bivšim direktorjem Vujčičem na čelu. Pričakujejo, da bo razprava trajala več dni. ljudi, kdaj lahko začno graditi, kdaj naj nakažejo denar! Intervencijsko hiše bi torej morale rasti kot gobe po dežju. PIONIR je pripravljen na štart, na žalost pa sc drugi dejavnaci, ki bi morali kar najučinkoviteje zagotoviti hitro gradnjo r^meroma poceni stanovanj, premalo zavzemajo za to. Najbolj ovira začetek gradnje nerešeno vprašanje o znesku komunalnega prispevka. PIONIR je namreč svojo ceno za hišo javno povedal, razložil, da vpliva na 28 odst. te cene ( drugo so kooperanti) in da ima pri tem 3 do 5 odstotkov zaslužka. Tisti, ki postavljajo cene za komunalni prispevek,, pa imajo karte pokrite in niliajo med 2 in 5 starimi milijoni. SERGEJ KRAIGHER BO GOVORIL O PUNTIH Na velikem posavsko-dolenj-skem ljudskem zborovanju, ki bo v Kostanjevici 1. julija v počastitev kmečkih puntov, bo imel slavnostni govor predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. To bo največja prireditev, posvečena Gubčevemu puntu v Sloveniji. V kostanjeviškem gradu bodo nastopili: 150-članski mladinski pevski zobr, folklorna ansambla „Lado“ iz Zagreba in „France Marolt“ iz Ljubljane ter Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. O bližnji počastitvi kmečkih puntov pišemo šc na četrti strani. bo .• nedeljo ob 15. uri veUko mednarodno tekmovanje v motokrosu. To bo prva mednarodna prireditev te vrste na Dolenjskem, hkrati pa bo dirka štela tudi za državno prvenstvo. Na PrUipaii se bosta spet pomerila državni prvak Zupin, ki tudi letos vodi v točkovanju za naslov prvaka, in Karlovčan Šoštarič, štrene pa . jima bodo mešali Vesenjak in drugi najboljši Jugoslovani. V dveh vožnjah po 30 minut in v dvakrat po dveh dodatnih krogih pa bodo svoje mojstrstvo pokazali še Poljaki, Italijani, Zahodni Nemci in Švedi, med njimi znani mojster Ollson. Organizatorji pričakujejo več tisoč gledalcev in 10 tujih dirkačev. Vozili bodo tudi Brežičani: Lampe, ki je za zdaj drugi v nacionalnem - razredu, Petaci, Zajc, Ogorevc, Jurečič in Rebselj. GOLOB IN BUKOVINSKV TITOVA ODLIKOVANCA Predsednik CK ZKS France Popit je izročil v ponedeljek petnajstim slovenskim komunistom — funkcionarjem odlikovanja, ki jim jih je podelil predsednik republike Josip Broz — Tito. Med odlikovanimi sta tudi Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK v Novem mestu, ki je dobil red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, Franc Bukovinsky, sekreiar medobčinskega sveta ZK za Posavje, pa red dela z zlatim vencem. Doklova-prvakinja Jugoslavije Na državnem prvenstvu v gimnastiki, ki je bilo v soboto in nedeljo v Skopju, je naslov državne prvakinje pri mladinkah prvega razreda osvojila Novomeščanka Maja Dokl, ki je zbrala 74,55 točko in prehitela Ljubljančanko Renerjevo za 1,55 točko, tretjo, lličevo iz Beograda, pa celo za 3,20 točke. Uspeh Maje Dokl je bil sicer pričakovan, vendar je znova potrdil, da se mlada telovadka upravičeno prebija tudi v državno člansko vrsto! stalne odjemalke celuloze iz Krškega in so zainteresirane za večje količine surovine, saj to predvideva tudi njihov razvojni program. Za dodatnih 58 tisoč ton celuloze bodo prispevale 58 milijonov din investicij, prav toliko pa tudi tovarna v Krškem. Podpisniki so naravnali korak vzporedno z razvojnim programom papirne industrije Slovenije in tako podprli obstoj grafične industrije. Krški tovarni obeta sporazum trdnejše zasidranje v prihodnosti in ji omogoča rentabilno proizvodnjo. Naslednji korak, ki ga bodo napravile papirnice, bo sporazumevanje z lesno industrijo, gozdnimi gospodarstvi in grafično industrijo. Pot je nakazana, drugi korak bo lažji od prvega. J. Teppey Okraden 4. junij si bo kmet Martin Gerkšič iz Gor. Suhorja pri Metliki zapomnil za vse življenje. Ta dan je prišel na semenj v Novo mesto, da bi s težko pri-varčevamim denarjem kupil par volov. Vendar ni našel primerne živine, zato se je še isti dan vračal domov z avtobusom in polno denarnico. Ko je na Suhorju izstopil, je bil ob sapo. Ugotovil je, da mu je med potjo, nekdo iz žepa suknjiča ukradel denarnico s 16.900 dinarjev in dokumenti. Za prevejanim tatom v avtobusu poizvedujejo. Padla pri proboju obroča V Globeli pri Sodražici sta darovala življenje Viktor Mokorel in Jože Perušek Na prisrčni proslavi v Globeli pri Sodražici so v soboto, 9. junija, od-kriU spominsko ploščo nekdanjemu sekretarju rajonskega komiteja Sodražica Viktoiju Mokorelu-Zmagu in aktivistu Jožetu Perušku. Svečanosti se je poleg domačinov, Sodražanov in Ribničanov udeležilo še veliko zastopnikov iz Žirovnice, kjer je Viktor Mokorel pred vojno služboval kot učitelj, predstavniki Zavoda za šolstvo SRS, ZZB in drugi. Na svečanosti so govorili predsednik ZB Sodražica Janez Lesar, predsednik ZB Žirovnica Tone Mež-narc, nekdanji sekretar ribniškega okrožja Jože Kopitar in predstojnik Zavoda za šolstvo SRS prof. Dušan Kompare. Spominsko ploščo sta odkrila predsednika ZB Žirovnica in Sodražica Tone Mežnaic in Janez Lesar, predstavniki organizacij ZZB in svojci pa so položili k plošči vence in cvetje. V kulturnem delu proslave so nastopili učencL pevci in recitatorji osnovnih šol Žirovnica in Sodražica, moški pevski zbor iz Sodražice in harmonikarski orkester učencev osnovne in oddelka glasbene šole iz Sodražice. DBH NOVOMESm JE VAŠA BANKA Pri odkritju spominske plošče Viktorju Mokorelu in Jožetu Perušku v Globeli pri Sodražici je govoril tudi nekdanji sekretar ribniškega okrožja Jože Kopitar. (Foto: J. Primc) St. 24 (1211) Leto XXIV NOVO MESTO, četrtek, 14. junija 1973 tedenski mozaik Zahodnonemški kancler Willy Brandt je končal uradni obisk v Izraelu (o čemer poročamo v sosednji rubriki na tej strani), vendar pa bi se obisk kaj kmalu končal tragično. Ko je namreč zahodnonemški kancler hotel s helikopterjem obiskati Masado (visoko planoto nad Galilejskim jezerom), je nenaden sunek vetra skorajda treščil helikopter, v katerem se je peljal, ob nekaj sto metrov globok rob skalnega prepada, Le veliki prisebnosti pilota in varnostnih organov se ima Brandt zahvaliti, da je ostal živ. Helikopter je namreč pristal samo deset metrov stran od roba stometrskega prepada... konec dober, vse dobro... Tej novici bi kazalo pridružiti še neko drugo, ki prav tako zadeva osebnost nekegg prvega državljana: po svetu je namreč zadnje čase vse več govoric, da je francoski predsednik Georges Pompidou resno bolan Trdijo, da ga zdravijo s kobaltom in da ima hudo rano v grlu. Uradni tiskovni predstavnik je vše te govorice sicer zanikal, dejstvo pa je, da se Pompidou res ne počuti najbolje. Tisti, ki so pogosteje z njim v stiku, trdijo, da je videti bolan, da se težko premika in da se je (kot posledica posebnih zdravil) tudi nenavadno zredil. Toda uradni krogi vse to zanikajo in zatrjujejo, da gre zgolj za posledico gripe, ki jo je imel pred meseci... kdo ima prav? Medtem pa se nadaljuje preiskava o primeru Watergate v Washingtonu, med katero ima javnost priložnost zvedeti vse več, za Nixonovo vlado nič kaj dobrih, reči. Tako je prišlo na dan, da je Nixon pripravljal načrt za ustanovitev nekakšne tajne policije, ki naj bi nadzirala vse tiste, ki so se odkrito in odločno zavzemali za spremembe v ameriški družbi in so nasprotovali njegovi politiki. Bela hiša je potrdila, da so se res ukvarjali s tako mislijo, da pa jo niso nikoli uresničili. Dodajajo, da so to počeli le v interesu nacionalne varnosti, nikakor pa zato, da bi posnemali dikatatorske navade „policijskih držav". Preiskava se nadaljuje... in kdo ve, kaj bo še vse odkrila... Neobrzdane podražitve Večja delovna zavzetost bi prinesla mnogo več kot pretiran obseg administrativnih rešitev Naglo rast cen ljudje najbolj občutijo, pač vsak na svojem žepu. Dejstvo je, da cen z administrativnimi ukrepi preprosto povedano nismo mogjli obdržati pod ledom. Sprejeli smo zamrznitev cen, vendar te naglo naraščajo. To je samo eden izmed dokazov, da je pretiran obseg administrativnih rešitev nezdružljiv z našim samoupravnim tržnim gospodarstvom. Že v letošnjih razvojnih načrtih smo zapisali, da se bodo stroški življenjskih potrebščin povečali za okrog 15 odstotkov. Zdaj lahko ugotovimo, da smo ponekod izrabili že dve tretjini teh podražitev, pri posameznih življenjskih potrebščinah pa celo tri četrtine. To pomeni, da bodo podražitve do konca leta večje, kot smo predvideli. Seveda te podražitve najbolj občutijo delavci, ki morajo večji del svojih dohodkov porabiti za najnujnejše življenjske potrebščine. Letošnje gibanje cen je samo nova potrditev za že TELEGRAMI TRll^OLIS - Egiptovski predsednik Anvar el Sadat in njegov gostitelj, predsednik libijskega revolucionarnega sveta polkovnik Moamer el Gadan sta se pogovarjala o najnovejšem razpletu položaja na Bližnjem vzhodu. Domnevajo, da sta obravnavala tudi vprašanje združitve med Egiptom in Libijo. TOKIO — Japoriski cariniki so sporočili, da so prepovedali uvoz 20 „erotičnih** risb pokojnega umetnika Pabla Picassa, češ da so opolzke. Gre za 20 izmed 347 grafik, ki so jih nameravali razstaviti ta teden v Tokiu. znano dejstvo, da je inflacija najkrutejši davek, saj najbolj prizadene tistega, ki najmanj ima. Ob tem se vsiljuje preprosto, vendar pomembno vprašanje: ali bi bile podražitve sploh kaj višje, če zamrznitev cen ne bi veljala. Menimo, da ne. Posebne razlike ne bi bilo. Zato, ker prav zamrznitev cen neredko spodbuja delovne organizacije h kratkoročnemu prizadevanju, da zahtevajo večje podražitve, kot bi bilo potrebno. Zavodi za cene so naravnost zasuti z velikimi zahtevki po podražitvah. V prenekaterem delovnem kolektivu pač menijo — iztisnimo si dovoljenje za čimvečjo podražitev, kdo ve, kdaj bomo spet prišli na vrsto. In zato so prenekateri napori usmerjeni v administrativne rešitve, namesto v delovno zavzetost. Vendarle se moramo vprašati, kako da pri nas ne najdemo zdravila zoper pretirano inflacijo. Teorija in praksa skorajda ne poznata zdravila proti inflaciji, ki ga pri nas še ne bi preizkusili. Tako v svetu kot pri nas pa se navadno stvar konča takole: veletok prizadevanj rodi Več dežel Afrike in Azije je prizadejala katastrofalna suša, zaradi katere je.umrlo sedaj že nekaj sto ljudi, nastala pa je tudi velikanska gmotna škoda. O hudi suši poročajo iz Senegala, Mavretanije, Malija in nekaterih drugih afriških državah, prizadeti pa so tudi Bangladeš, Šri Lanka, Pakistan in Indija. Pomoč prihaja počasi, saj je v teh deželah promet zelo slabo razvit. Bojijo se, da bo zaradi tega žrtev še več. Na sliki: dolga vrsta ljudi čaka pred edinim, še delujočim vodnjakom v mestu Richard Tollu v Senegalu, kjer delijo poleg vode tudi skromne pakete s hrano — prispevek Združenih narodov. (Tele- potoček rezultatov.. Zato je inflacija danes problem celotnega svetovnega gospodarstva. Menimo, da bi dosegli ugodnejše rezultate, če bi vse delovne napore usmerili v uresničevanje leta 1965 začrtanih reformnih smernic. Spomnimo se, da so bile naše cene v letih 1966 in 1967 zelo stabilne. Zatem smo našo nezvestobo reformnim smernicam plačevali z vedno večjimi podražitvami. TONE KRAŠOVEC (Iz zadnjega PAVLIHE) ŠTAFETA f(lW C tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Nujna je večja odgovornost Letošnja gospodarska gibanja in presoja, kaj je treba ukreniti glede teh gibanj - to so kajpak še vedno poglavitna vprašanja vsega našega sedanjega družbenopolitičnega dogajanja. Že prejšnji teden smo na tem mestu pisali o predvidenih NOVIH UKREPIH, ki jih predlaga oziroma pripravlja zvezni izvršni svet. Tedaj smo samo nakazali okvire teh ukrepov, danes povemo lahko že nekaj več: medtem je namreč zasedala zvezna skupščina (prejšnji teden — v četrtek) in poslanci so se med obravnavo letošnjih gospodarskih gibanj lahko seznanili tudi z orisom ukrepov, ki dobivajo po predlogu Z1S sedaj svojo določno obliko. Ker gre za res izredno pomemben „paket“ novih ukrepov naše splošne gospodarske politike, bomo temu predlogu ZIS tokrat posvetili še posebno pozornost. Podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič je na skupni seji vseh zborov zvezne skupščine nakazal, kakšni naj bi bili ti ukrepi, ki bi jih na kratko lahko razdelili v tri skupine. Predvsem naj bi sc novi ukrepi nanašali na RAZBREMENITEV GOSPODARSTVA v pogledu davkov in prispevkov, nadalje naj bi šli v smer razbremenjevanja gospodarstva v pogledu DOGOVORJENIH OBVEZNOSTI, slednjič pa naj bi skušali okrepiti REPRODUKCIJSKO SPOSOBNOST gospodarstva ob sočasni izbirni uporabi sedanjih predpisov za odstranjevanje vzrokov nelikvidnosti. Dr. Sirotkovič je ob tem pred zveznimi poslanci poudaril, da si sedaj nikakor nc zastavljamo vprašanja, ali je bila dogovorjena GOSPODARSKA POLITIKA , ki smo se zanjo odločili že pred časom, pravilna ali nc. Sedanja neskladja v gospodarstvu, v tekočih gospodarskih gibanjih, ne opozarjajo na morebitno neustreznost te sprejete politike -vsekakor pa terjajo PREGLED učinkovitosti dosedanjih ukrepov, ki smo jih sprejeli, da bi zagotovili izvajanje dogovorjene gospodarske politike. Ne navsezadnje tudi odločno terjajo dosti bolj USKLAJENO dejavnost vseh družbenih činiteljev, ki imajo kakršenkoli vpliv na izvajanje gospodarske politike. daril, da moramo začeti hitrejše odpravljati razna NESKLADJA med posameznimi interesi, da moramo takoj in vzporedno s sprejeto politiko začeti IZVAJATI ukrepe, ki se nanašajo na gospodarstvo. Zvezni poslanci so predlagano smer novih ukrepov ZIS načelno podprli — posebej so terjali, da moramo z vsemi močmi zaustaviti odtegovanje DOHODKA gospodarstvu. Slišati je bilo mnogo kritik na račun tega, daje gospodarstvo vse preveč obremenjeno (npr. z dodatnimi posojili in obveznim varčevanjem), kar slednjič vodi v kritično slabšanje življenjske ravni pri nas. V določenih rokih bi bilo treba skleniti vse samoupravne sporazume in družbene dogovore, so menili. Ce se hočemo izogniti nevarnosti, da nam propadejo bistveni strateški cilji našega srednjeročnega družbenega razvojnega načrta, moramo tudi zaostriti ODGOVORNOST glede učinkovitega izvajanja vseh ukrepov, ki jih sprejemamo. Zvezna skupščina (pristojni zbor narodov) je na tokratnem zasedanju tudi določila osnutek novega celovitega besedila ZVEZNE USTAVE. Zbor narodov je sklenil dati osnutek nove zvezne ustave v JAVNO RAZPRAVO, ki bo trajala letos do 15. septembra, nakar bo zvezna ustavna komisija pripravila dokončno ustavno besedilo, ki naj bi ga predvidoma sprejeli že do konca letošnjega leta. Gibanja cen, ki jih zasledujejo v zveznem zavodu za statistiko, so še kar naprej v znamenju vse večje DRAGINJE. V maju so se maloprodajne cene (v primerjavi z aprilom) povečale po vsej državi v povprečju za 2 %, na kar so predvsem vplivale podražitve kmetijskih artiklov in industrijskih izdelkov. Posledica vsega tega je bila kajpak tudi podražitev vseh ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV, ki so se maja v primerjavi z aprilom spet povečali za 2,9 % v povprečju. Res pa je, da nam takšne povprečne analize nc dajejo določnejšega pregleda nad tem, kako in kaj je pri nas z naraščanjem življenjskih stroškov. Že obsežnejša primerjava prvih petih mesecev letošnjega leta z lanskoletnim istim obdobjem nam daje dosti bolj vznemirljivo podobo -po tej primerjavi sp se letos življenjski stroški podražili že kar za 16 odstotkov! Delček te podražitve smo občutili prav neposredno tudi prejšnji teden, ko so se čez noč spet podražile CIGARETE kar za kakšnih 10 %. Slišati je glasove, da se nam obeta tudi podražitev bencina, vendar za sedaj tega še ni mogoče zanesljivo napovedovati - čeprav je res, da se nafta po svetu vse bolj draži. In ce Še upoštevamo, da so sc po svetu že precej podražile tekstilne surovine (volna itd.), da so dražje barvaste kovine in izdelki črne metalurgije - če omenimo samo najpomembnejše SUROVINE, ki jih mora naša industrija večidel uvažati - potem bržčas lahko realno računamo še z nadaljnjimi podražitvami, ki bodo v naslednjem obdobju vsekakor nujne. tedenski zunanjepolitični pregled Namesto šampanjca ob koncu uspešno podpisanega sporazuma je moral posebni svetovalec ameriškega predsednika Henry Kissinger v nedeljo zvečer na vrat na nos v Washington po nova navodila za nadaljeva-nje pogovorov z Le Duc Thojem. Zastoj v Parizu, obisk Brandta v Izraelu in obisk kam-boškega princa Sihanuka v Jugoslaviji bodo osrednje teme današnjega prispevka. PARIŠKO NADALJEVANJE: Henry Kissinger se je ta torek vrnil v francosko prestolnico, da bi nadaljeval svoje pogovore s sevemovietnamskim predstavnikom Le Duc Thojem o izvajanju januarja podpisanega pariškega mirovnega sporazuma. Kissinger je sam še konec minulega tedna dajal glede tega zelo optimistična predvidevanja, izjavljal je. da so njegovi pogovori z Le Duc Thojem praktično končani, podpis dokumenta pa več ali manj zgolj še formalnost. Potem pa se je nenadoma vse podrlo. Kaj se je zgodilo? Očitno je, da je segel vmes Saigon, ki je prepreči! podpis sporazuma, ker m bil zadovoljen s formulacijami posameznih določil. Vse to teija vsaj najnujnejše pojasnilo: ko so namreč januarja letos v Parizu podpisali tako imenovane pariške mirovne sporazume, je bilo rečeno, da se bodo prizadete strani domenile kasneje tudi o tem, kako te sporazume konkretno izvajati .'Sporazumi so namreč predvidevali nekatere povsem konkretne naloge, med katerimi je bila najpomembnejša ustanovitev sveta sprave in pomiritve. V tem svetu, ki naj bi poskrbel za razpis splošnih in svobodnih volitev, naj bi bili predstavniki saj-gonske vlade, začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama in tako imenovani nevtralci, torej osebnosti, ki se niso opredeljevale ne za eno, ne za drogo stran. Toda tega sveta še vedno ni — kakor tudi ne cele vrste drugih reči, ki bi jih morali opraviti v skladu s sporazumom. O vsem tem naj bi se dogovorila Le Duc Tho in Henry Kissinger, pa se zaradi krčevitega upiranja saj-gonske vlade nista mogla. Saigon se upira zato, ker se boji, da bi v primeru ustanovitve sveta sprave izgubil oblast, ki jo ima sedaj na tistih področjih Južnega Vietnama, ki so pod njegovim nadzorom. Kissinger se je vrnil v Pariz z novimi Nixonovimi navodili in ta teden bo najbrž postalo jasnejše, kako s« bo problem razpletel. BRANDT V IZRAELU: Willy Brandt je naredil še nekaj, kar ni nihče izmed njegovih prednikov iz bonnske kanclerske palače — kot prvi zahodno-nemški kanclerje obiskal Izrael. Dogodek je vzbudil posebno pozornost tako na Zahodu, kot v arabskem svetu, pri čemer ni težko najti razlogov: najprej so tu posebnosti nemško-izraelskih odnosov, potem pa še arabsko-izraelsko-šdiodnonemškega trikotnika. Kar zadeva prvo: odnosi med obema državama so še vedno nujno obremenjeni z vsem, kar se je med vojno zgodilo z Židi zaradi nacističneea teroija. Tega ni mogoče smti, pa čeprav obstaja sicer med obema državama skorajda vzorno sodelovanje — tako bilateralno, kot na mednarodni sceni. Po druQ strani pa so tudi Kairo in cuuge arabske prestolnice z izjemno skrbjo spremljale obisk in pogovore, la jih je Zastoj v Parizu Brandt imel v Tel Avivu, pa čeprav je zahodnonemški kancler z vso možno jasnostjo povedal, da dobri odnosi z Izraelom nikakor ne bodo šli na škodo tistih, ki jih ima Zvezna republika z arabskim svetom. Zdi se; da je Brandtu to povsem uspelo in da sta obe strani razumeli njegovo poudarjeno željo po uravnovešenosti. Čisto mimogrede bi veljalo ob tem opozoriti tudi na morebitne (čeprav ne tudi verjetne) posledice Brandtovega obiska na rešitev bližnjevzhodne krize — o kateri sicer v Varnostnem svetu Združenih narodov prav sedaj še vedno razpravljajo. SIHANUK V JUGOSLAVIJI: kamboški princ Norodom Sihanuk, ki ga z jugoslovanskim predsednikom Titom veže staro prijateljstvo, je dopotoval s soprogo na prijateljski in neuradni obisk v Jugoslavijo. Z našim predsednikom se pogovarjata predvsem o položaju v Indokini, zlasti pa v Kambodži, kjer tačas divjajo hudi boii med režimskimi četami in Sihanukovi-mi enotami, ki nadzorujejo tri četrtine ozemlja. Spričo tega, da se je obisk komaj dobro začel, bomo o njem lahko podrobneje poročali prihodnjič. TELEGRAMI RIM - Premier Giulio Andreotti je imel v ponedeljek s sodelavci „poslovilno sejo“. Privolil je, da bo odstopil in tako utrl pot obnovitvi krščanskodemokratsko socialistične koalicijc. DUNAJ — Med Sovjetsko zvezo in Avstrijo ni ,,odprtih problemov**. Obisk premiera Kosigina, ki bo prispel 2. julija na štiridnevni uradni obisk v Avstrijo, je potrdilo prijateljskega ozračja med državama. DOLENJSKI LIST 81. 24 (1211) - 14. lunila 1973 „Novi ukrepi, ki jih sedaj predlagamo in ki jih strokovne službe na zvezni ravni že pripravljajo,“ je menil dr. Sirotkovič, „nam dajejo realno možnost, da bodo ustrezno vplivali na GOSPODARSKA GIBANJA v preostanku letošnjega leta. Posebno si obetamo od njih krepitev INVESTICIJSKIH VLAGANJ skladno s sprejeto razvojno politiko, hkrati pa okrepitev LIKVIDNOSTI organizacij združenega dela.“ To so določne težave, ki jih v našem gospodarstvu — posebno po gibanjih v prvih letošnjih mesecih — vse bolj opažamo in so posebno zaskrbljujoče. Podpredsednik ZIS je v svojem govoru v zvezni skupščini še pou- Novo ustanovljeni klub za podvodne aktivnosti Novo mesto je organiziral tečaj za potapljače I. kategorije. Tečaj je obiskovalo 9 kandidatov. Po uspešno opravljenem teoretičnem tečaju je bil v Dolenjskih Toplicah v soboto in nedeljo še praktični del tečaja. (Foto; S. Mikulan) Gospodarstvo in šola: 4. junija so na Mimi potrdili dosedanje sodelovanje osnovne šole in tovarne rastlinskih specialitet in destilacije DANA. Na sliki: predstavniki samoupravnih organov tovarne so izročili listino o pokroviteljstvu. (Foto: Železnik) Prizadevni novomeški modelaiji so spet odnesli lovoriko. Na sliki sta „stara mačka“ Dušan Zupanc, zmagovalec v kategoriji F IB, in Adolf Šuštar, ki je hkrati sekretar tokratnih zletnih nri-reditev, ko prijavljata štart. Več na 17. strani (Foto: M. Moškon) V nedeljo, 10. junija, so se na gasilskem tekmovanju v tovarni „KRKA“ zbrale gasilske enote novomeških tovarn. Pri moških je zmagala ekipa NOVOTEKSA, pri ženskah pa ekipa KRKE. Enota LABODA ocenjevanja ni priznala in je priznanje odklonila. Na sliki: prva pomoč. (Foto: Sandi Mikulan) To je virus „Prej sem mislil, da so vse pogostejše konference, simpoziji, kongresi, konvencije, seminaiji, na katerih po vsem svetu iz dneva v dan presedi armada poslovnih ljudi, dokaz modeme poslovnosti, zdaj pa vem bolje; to je virus konferiranja, ki je okužil svet.“ Tako piše ^avni urednik švedskega gospodarskega lista j.Veckans Affaerer“, ko se pritožuje, s kakšnimi težavami sem ter tja le najde kakega vodilnega poslovnega človeka na svojem delovnem mestu - v pisarni. Naj bo vesel ta urednik, da mu gradiva za list ni treba zbirati v naših, jugoslovanskih razmerah. Najbrž bi dokončno obupal . Sindikate utrditi v novih razmerah V ponedeljek, 18. junija, bo v Ljubljani četrta konferenca Zveze sindikatov Slovenije, šteje nad 550.00Q članov, vendar pa njen vpliv in pomen zaostajata številčnostjo. V novih druž-beno-političnih razmerah, ki jih prinašajo ustavna dopolnilaje treba prilagoditi in okrepiti vlogo sindikatov. Sindikalne organizacije bodo zato organizirane na novih načelih. Kakšne poglavitne naloge jih predvsem č^a- Sejmišča NOVO MESTO V ponedeljek je bilo naprodaj 431 prašičev, od tega 62 starejših. Lastnika je zamenjalo 375 živali, kupci pa so morali odšteti za mlajše prašiče 300 do 400 dinarjev, za starejše pa 410 do 800. Cene so ost^e nespremenjene, sicer pa je bil sejem bolj živahen kot prejšnji ponedeljek. Kupci so prišli iz sosednjih občin. BREŽICE Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 512 prašičev, mlajSh od tri mesece, in 24 starejših. Prodali so 378 mlajših in 16 starejših živali. Za kilogram žive teže so zahtevali prodajalci 20 do 21 dinaijev pri inlajših in po 14 dinaijev pri starejših prašičih. Pogon na zadnja kolesa jo, povzemamo na kratko iz gradiva, pripravljenega za to konferenco: Na delo sindikatov bo bistveno vplivalo dograjevanje našega političnega sistema na delegatskih načelih. Iz delegatskih razmerij bo delavski razred razvil močno orožje samo, če bo kot. razred politično, idejno in organizacijsko združen v svojih razrednih organizacijah, v Zvezi komunistov in Zvezi sindikatov. Z delegatskimi razmeiji seveda še ne bodo presežene vse slabo- Kmetijski nasveti Zastrupitve z rastlinami Mnoge rastline vsebujejo strupe — alkaloide, ki prizadenejo žival, da oslabi ali celo pogine, če jih zaužije v večji koHčini. Med najbolj nevarnimi so prinas: orlova praprot, jesenski podle-sek, čemerika, ljuljka, zlatice, njivska gorčica; celo ajda utegne povzročiti bolezen — fagopirizem, če jo zaužijejo bele ovce ali jagnjeta. V Beli krajini in povsod tam, kjer raste na slabih travnikih oziroma senožetih orlova praprot, obstaja velika nevarnost za zastrupitev goveda, posebno v sušnem času, ko je trave malo in ko živali segajo po tej rastlini. Zanimivo je, da je zelena, mlada praprot, ki jo živali žro, če jim v obroku manjka vlaknine, mnogo bolj nevarna od stare, že porumenele ali poijavele. Da je žival zbolela, spoznamo po sluzastem izcedku iz nosnic, po na^em hujšanju ter po krvavem seču, zaradi česar imenujejo to zastrupitev tudi hlevska krvomočnost. Bolezen preganjamo tako, da zatiramo praprot na travnikih in pašnikih. Dokaj pogoste so tudi zastrupitve s čemeriko, zlasti spomladi, ter z jesenskim podleskom (pravijo mu tudi prašiček), s katerim se živali zastrupljajo na paši, pa tudi v hlevu. Znaki teh zastrupitev so podobni: živali se slinijo, bljuvajo, napenja jih, začne se drget mišic, krči in nemir. Zastrupitve preprečimo, če zatiramo ta plevel po travnikih in pašnikih. Za svinje je lahko nevarno tudi pesno petje, iz katerega se razvija oksalna kislina. Pesno, pa tudi repno ali krompirjevo listje smemo zato pokladati le v majhnih količinah. Včasih se živali zastrupijo tudi z ljuljko, ki vsebuje sapotoksin, ali s spre-objedo, ki ima v sebi akonitin. Konji se lahko zastrupijo celo z bukovim žirom, če bi jih hranili z njim. Nevarni rastlini sta še: lupina in njivska gorčica, vendar so tovrstne zastrupitve mnogo redkejše kot sprva naštete. Inž. M. L. sti. Vsemu delu delegacij mora sindikat vsiliti načela in merila razredne odgovornosti in solidarnosti in hkrati vse bolj spodrivati negativne vplive skupinskih in lokalnih interesov. Sindikat je treba razvijati kot samostojno, razredno^ aktivno in široko organizacijo delavskega razreda, ki bo prevzela večjo in neposredno odgovornost za razvoj družbenih odnosov. Osvobojena mora biti vsakršnega transmisijskoga bremena. Pomembno je razvijati sposobne kadre, sindikalne aktiviste iz delavskih vrst. Le tako bo sindikat lahko obstajal kot organizacija delavcev in le tako bo imel resničen vpliv na razvoj samoupravljanja. naj samo na lanski odkup krompiija pa na „cviček - marvin“ ... Take razmere bodejo v oči. Že pred leti so z višjih mest letele strele, da smo Dolenjci na tem področju majhni, drobnjakarski, da je čas, da se zganemo. Prav je, da nam bi pri tem kdo tudi pomagal, zato, mimogrede povedano, pozdravljamo odločitev dužbe za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiški gospodarski zbornici, ki se je obvezala, da bo preučila smotrnost investicije podjetja Slovenija — Vino v vinsko klet v Brežicah ter skušala doseči soglasje in sodelovanje med Krškim in Brežicami. To pa je seveda le eden od korakov, ki j&i je treba narediti, če želimo, da bo kaj kmalu naše kmetijsko nebo vedrejše. M. L. Zanj govori zlasti veliko število nesreč, ki jih zakrivi alkohol, proti pa nekateri pomisleki, češ da t>omo postali izoliran del sveta, kar nam utegne močno zmanjšati dohodke iz turizma. Zmerneži, ki tehtajo eno in drugo plat, priporočajo, naj bi dovoljeno količino alkohola zmanjševali postopno. Integracije: polževa naglica Stara plošča Kostanjeviški „plenum delovnih organizacij kmetijstva in prehrambne industrije", kot republiška gospodarska zbornice imenuje te razgovore, ki jih sklicuje po posameznih območjih Slovenije, ni mogel mimo že leta in leta znane ugotovitve, da „integracijski procesi na našem območju potekajo prepočasi". V resnici kmetijstvo širše Dolenjske nima takega nosilca, ki bi ga znal in mogel združiti ter povezati s širokopoteznejšimi načrti in ki bi premagal različne ovire, včasih prav Ipkalistične in kratkovidne. Imamo dokaj močno živinorejo, ki zalaga predvsem druge predelovalne obrate, imamo velike možnosti v vinogradništvu, imamo tovarno za predelavo krompirja, predelovalce sadja (Dana, Belsad) itd., vendar vse to ne daje želenih rezultatov. Spomnimo Za voznike ne vina, le grozdni sok? Niti kaplje Ce bo obveljal predlog odbora so-cialnozdravstvenega zbora zvezne skupščine, bo v naši državi dovoljeno voziti motoma vozila samo povsem treznim voznikom, takim, ki namajo v svoji krvi niti kapljice alkohola. Že doslej velja taka zahteva za poklicne šoferje, po novem pa naj bi za vse. S tem bi se Jugoslavija pridružila Nemški demokratični republiki, ki edina v Evropi zahteva od vseh voznikov popolno treznost. Malo bolj popustljivi so v Sovjetski zvezi in Poljski, kjer je dovoljeno 0,2 odst. alkohola, z^tem v CSSR (0,3), na Švedskem, Norveškem, v Madžarski in Bolgariji, kjer je dovoljeno 0,5 ods. (toliko, kot zaenkrat še velja pri nas), najbolj široko^-dni do pitja pa so v Belgiji, kjer ima lahko voznik trikrat tolikšno količino alkohola v krvi. Predlog, da bi odpravili pitje, je prišel najprej iz vrst sveta zdravnikov pri Avto-moto zvezi Jugoslavije. Les — vsakodnevna potreba kmetije Žage * da ali ne Dovoliti zasebne žage za razrez lesa ali ne? S tem vprašanjem in z različnimi mnenji so se srečali predlagatelji novega zakona o gozdovih, ki bo kmalu v javni obravnavi. Stvar ni preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled. Zasebne žage olajšajo in pocenijo gradnjo na marsikateri kmetiji, hkrati pa odpirajo možnosti za prekupčevanje in špekulacije z lesom, kar je treba preganjati. Novi zakon pravzaprav ne bo prinesel kaj posebno novega, saj bo tudi vnaprej dovolil žaganje na zasebnih žagah, vendar bo morala vsaka taka žaga imeti obratovalno dovoljenje. Upoštevaje potrebe na svojem območju, bo pristojna občinska skupščina odločila, koliko bo teh žag in kje bodo lahko obratovale. Za lastno porabo pa bo po predvidevanjih novega zakona lastnik gozda lahko svoj les razžagal na lastni žagi, za katero pa ne bo treba imeti dovoljenja. Seveda je vprašanje, če se za tako'majhno količino lesa žago sploh izplača imeti, zato bodo taki lastniki (tako kot doslej) delali „usluge*" sosedom in drugim ter se tako pre^šili zoper predpise. V takih primerih je pametneje žago registrirati, dobiti obratovalno dovoljenje - in imeti mimo vest. tfolNtSKt IZPITI D & (Karikatura: Marjan Bregar) — Ustno že obvladamo snov rredliio le zapisati Nedelo je največja deformacija v Jugoslaviji. Proti njej se skoraj nihče ne bori. Nedelovne naša zakonodaja celo ščiti. Tako je rekel direktor podjetja „Dalmacija - ce-ment“ na nekem posvetovanju. Njegova trditev je bila objavljena v skromnem kotičku, kot da se uredništvo lista hoče ograditi od nje, pretirane in bogokletne. Gospodarske težave, doslej največje število nezaposlenih v naši državi (402.000 nezaposlenih ob 4.185.000 zaposlenih!), zaostajajoča delovna storilnost, slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti in delovni čas, množica izostankov z dela -vse to pa vendarle kaže, da je v direktorjevi trditvi mnogo resnice, žalostne resnice. Sicer pa to vsakdo lahko vidi okoli sebe. Že bližnji bife, dopoldne poln obiskovalcev, človeka prepriča, kako malo se pri nas spoštuje delovni čas, kako mt. 24 flMl) - 14. lunHo DOLENJSKI UST ■5 Komisija za medsebojna delovna razmerja, kadre in štipendiranje pri AGROKOMBINATU KRŠKO razpisuje za šolsko leto 1973/74 ŠTIPENDIJE za 15 slušateljev sadjarsko — vinarskega oddelka na POKLICNI KMETUSKI ŠOLI V SVEČINI Šolanje traja 2 leti. Pogoje za sprejem izpolnjujejo učenci z uspešno dokončano osnovno šolo, stari 15—18 let, ki imajo veselje do kmetijstva. Svojeročno napisano prošnjo naj kandidati z ostalimi dokazili pošljejo na naslov Agrokombinat Krško v 15 dneh po razpisu tega oglasa. ŠOLSKI CENTER BREŽICE Trg dr. Ivana Ribarja 14 RAZPISUJE vpis učencev za šolsko leto 1973/74 v: I. RAZRED GIMNAZIJE I. RAZRED PEDAGOŠKE GIMNAZIJE IN I. RAZRED ŠOLE ZA PRODAJALCE GIMNAZIJA IN PEDAGOŠKA GIMNAZIJA V I. razred gimnazije bo sprejetih 90 učencev, v I. razred pedagoške gimnazije pa 30 učencev. Sprejeti bodo učenci, ki so končali osnovno šolo najmanj z dobrim uspehom in so pozitivno ocenjeni iz tujega jezika ter niso starejši od 17 let. Prvi tuji jezik — angleščina. Drugi tuji jezik — francoščina ali nemščina. Vpisovanje učencev bo do 26. 6. 1973, vsak dan od 8. do 14. ure. Prijavi za vpis (obrazec DZS 1,20) kolkovan z 2,00 din, priložite spričevalo o dokončani osnovni šoli (v originalu). Vse informacije dobite vsak dan od 8. — 14. ure na šoli ali po telefonu 72-234. ŠOLA ZA PRODAJALCE V prvi razred šole za prodajalce bo sprejetih 190 učencev. Šolanje traja tri leta. Učenci imajo med šolanjem polovico šolskega leta teoretični pouk v šoli in polovico šolskega leta ‘ praktični pouk v trgovski delovni organizaciji. Vpisni pogoji so naslednji: — končana osnovna šola (najmanj dober uspeh) z oceno iz tujega Jezika — starost do 18 let — zagotovljeno učno mesto za praktični pouk. Kandidati si zagotovijo učno mesto za praktični pouk tako, da predložijo ižjavo (obrazec 1,95), ki jo izpolni trgovinska delovna organizacija. Pri vpisu morajo učenci do 15. julija 1973 vložiti: ^ ^ 1. prijavo za vpis (obrazec DZS 1,20), kolkovano z 2,00 din, 2. spričevalo o dokončani osnovni šoli v originalu, 3. zdravniško spričevalo, 4. izjavo (obrazec DZS 1,95) Vse dokumente oddajte v trgovski delovni organizaciji, kjer boste sklenili učno pogodbo. DOM UČENCEV Dom učencev Šolskega centra Brežice bo v šolskem letu 1973/74 sprejel 120 učencev (40 fantov, 80 deklet). Za sprejem v dom učencev morate oddati: 1. vprašalno polo za sprejem gojencev (obr. 1,74), 2. potrdilo o premoženjskem stanju, 3. potrdilo o osebnih dohodkih zaposlenih staršev, 4. prošnjo, kolkovano z 2,00 din. ' Ravnateljstvo [VPIS V POSLOVODSKO ŠOLOl ŠOLSKI CENTER BREŽICE Trg dr. Ivana Ribarja 14 RAZPISUJE v šolskem letu 1973/74 vpis v POSLOVODSKO ŠOLO -oddelek za odrasle. Pogoji za vpis so: — uspešno končana šola za prodajalce — priporočilo gospodarske organizacije, iz katerega je razvidno, da kandidat že najmanj dve leti uspešno opravlja naloge na svojem delovnem mestu. Pri vpisu, ki bo od 20. 6. do 30. 6. 1973, morajo kandidati predložiti: 1. prijavo za vpis, kolkovano z 2,00 din (prijavo dobitd v tajništvu šolskega centra Brežice), 2. priporočilo gospodarske organizacije, 3. spričevalo o zaključnem izpitu, 4. dopisnico s točnim naslovom. Pri vpisu mora kandidat plačati vpisnino 20,00 din. Šolanje traja dve leti, pouk je popoldan, 4-krat na teden. O višini šolnine in programu bodo kandidati obveščeni na skupnem sestanku po izvršenem vpisu. Ravnateljstvo PRODAJALNA ŠENTJERNEJ VES GRADBENI MATERIAL, KI GA POTREBUJETE ZA GRADNJO HIŠE, LAHKO KUPITE V NAŠI PRODAJALNI. rvfls 1 PRAVI 1 KORAK JE KORAK DO SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA VEČJE KOLIČINE OPEKE. POKLIČITE NAS PO TELEFONU: 85-303 NOV VOZNI RED Podjetje AVVOPROMEi; GOSTINSTVO IN TURIZEM „GORJANCI", NOVO MESTO - STRAŽA, sporoča cenjenim potnikom, da začpe voziti na liniji NOVO MESTO — DOLENJSKE TOPLICE avtobus po novem voznem redu, ■n sicer: Odh. iz DOL. TOPLIC od 5.00 ure dalje vsako polno uro do vključno 22. ure; povratek iz NOVEGA MESTA od 6.30 dalje vsako uro do vključno 22.30. Po tem voznem redu bo avtobus vozil ob delavnikih. Ob nedeljah in praznikih pa bo vozil avtobus po naslednjem voznem redu: Odh. Iz DOL. TOPLIC ob 5.00, 9.00, 12.00 In 19.05 In Iz NOVEGA MESTA ob 8.30, 10.30, 12.30, 16.30 in 18.30. Dalje sporočamo', da uvajamo novo avtobusno linijo, in sicer: ČRNOMELJ - METLIKA*•- NOVO MESTO - LJUBLJANA - ŽUŽEMBERK - NOVO MESTO - METLIKA - ČRNOMELJ. Odh. Iz Črnomlja ob 4.00 In Novega mesta ob 5.05, prihod v Ljubljano ob 6.20. Odh. Iz Ljubljane ob 12.00, iz Žužemberka ob 13.08 In prihod v Novo mesto ob 14.01. Iz Novega mesta ob 14.30 za Črnomelj. Avtobus ima po tem voznem redu v Ljubljani zvezo za vse smeri, tudi za Trst. AVTOBUSI BODO ZAČELI VOZITI PO OBJAVLJENEM VOZNEM REDU 20. 6. 1973, ZA LINIJO NOVO MESTO -DOL. TOPLICE in ZA LINIJO ČRNOMELJ - LJUBLJANA - ČRNOMELJ PA 1. 7. 1973. trebanjska industrija montažnih objektov trebnje trimo UČNA MESTA! RAZGLAŠA na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja 20 prostih učnih mest za KONSTRUKCIJSKE KLJUČAVNIČARJE 2 prosti učni mesti za AVTOMEHANIKA POGOJI: uspešno kofičana osemletka In zdravstvena sposobnost za ustrezen poklic. ŠTIPENDIJE IN RAZPISUJE več štipendij za študij na naslednjih SREDNJIH ŠOLAH - GRADBENI TEHNIŠKI ŠOLI - STROJNI TEHNIŠKI ŠOLI - EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI > IN VIŠJIH OZ. VISOKIH ŠOLAH - FAG - ODDELEK ZA GRADBENIŠTVO - FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO - EKONOMSKI FAKULTETI - PRAVNI FAKULTETI Prednost pri Izbiri imajo kandidati višjih letnikov. Prošnji za štipendijo je potrebno priložiti potrdilo o šolanju, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o dohodku oz. katastrskem dohodku. Prošnje na razpis sprejema splošni sektor podjetja 30 dni po dnevu razpisa. DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krškem, Metli ki. Novem mestu, Trebnjem in na Mirni KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN-JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST. VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE SAJ JE TO VASA BANKA. DBH NOVOlESn GOSTINSKI DELAVCI! veletrgovina EPECEPiDa bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1) GOSTINSKE DELAVKE ZA STREŽBO Pogoj: brez kvalifikacije 2) GOSTINSKE DELAVKE ZA POMOČ V KUHINJI Pogoj: brez kvalifikacije 3) NATAKARICE Pogoj: KV natakarica Samska stanovanja so zagotovljena. Pod točko 1 In 2 je možnost šolanja v zimskih mesecih za pridobitev kvalifikacije. Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled do 15. junija. ZGP Mladinska knjiga TOZD Založba Ljubljana, Titova3 objavlja prosto delovno mesto INKASANTA ZA OBMOČJE BREŽICE Pogoj: sposobnost komuniciranja s kupci, uglajen nastop, veselje do tovrstnega dela. Zaposlitev je honorarna ali redna. Datum nastopa takoj ali po dogovoru, poskusna doba 3 mesece. Ponudbe sprejemamo na naslov: ZGP Mladinska knjiga — TOZD Založba, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Titova 3, do zasedbe delovnega mesta. 6 DOLENJSKI LIST «1. 24 (1211) - 14. lunljn 1973 Sen^mejski oktet smo do zdaj poznali zlasti po njegovih uspešnih nastopih na dolenjskih odrih in RTV. Manj znano je, da so ti pevci prav tako dobri organizatoiji. V pripravah na prvo revijo oktetov, ki bo čez deset dni v Šentjerneju in na kateri bodo tudi sami peli, sodelujejo vsi. (Fot: Mirko Vesel) Petindvajset oktetov na hipodromu Šentjernej: revija, na kateri bodo peli oicteti iz naše republike in iz zamejstva, bo posvečena obletnici slovenskih kmečkih uporov Prireditev, za katero je dal pobudo Tone Kozlevčar, član Slovenskega okteta, bo 24. junija na zabaviščnem prostoru pri hipodromu v Šentjerneju (ob slabem vremenu pa v prosvetnem domu). stop poleg domačega Sentjemejske-ga okteta prijavili; Briški oktet. Dolenjski oktet iz Novega mesta, gasilski oktet iz Gornje Radgone, goriški ženski oktet (zamejski), Tajnik iniciativnega odbora Vili Petelin je povedal, da so se za na- REZERVISTI: ODLIČNO V streljanju z voja^o puško in spoznavanju orientacijskih znakov so se 10. junija pomerili člani ZRVS v Dolenjskih Toplicah. Poleg 60 rezervnih vojaških starešin se je orientacijskega pohoda udeležilo tudi 10 mladincev. Komisija je ugotovila, da rezervisti v tem kraju še niso dosegli tako dobrih rezultatov. F. JERINA KOČEVJE ZA MLADE AFRIČANE Pionirji osnovne šole Kočevje so se vključili v nabiralno akcijo šolskih potrebščin za otroke iz taborišča Tondure v Mozambiku. Zbrali so že okoli 1500 svinčnikov in zvezkov. Do 10. junija jih morajo poslati v Ljubljano na RK Slovenije. Ves zbrani material za pomoč otrokom iz Tondure bo RK poslal konec junija organizaciji FRELIMO. Najbolj so se pri tej akciji izkazali najmlajši pionirji osnovne šole Kočevje, ki zaslužijo še posebno pohvalo. oktet bratov Pirnatov iz Jarš, vokalni oktet „Jelovica,** Koroški oktet iz Raven na Koroškem, pevski oktet iz Logatca, vokalni oktet, „Javor** s Pivke, podpeški oktet, oktet TRD iz Vili Petelin; ves Šentjernej je v pripravah na revijo Prevalj, vokalni oktet Sava iz Kranja, oktet gasilskega društva v Sevnici, slovenjgraški oktet, oktet lovdce družine iz Sodražice, nadalje šenčur-ski, trboveljski, ljutomerski, šaleški, tržaški oktet (zamejski), gornjevaški (okolica Škofje Loke), Korošci akademski oktet ter oktet Marles. Vsak oktet bo pripravil dve pesmi za samostojen nastop, vsi skupaj pa bodo pod vodstvom Radovana Gobca zapeli tri pesmi: Seljačko, Le vkup, le vkup, uboga gmajna in Pesem o Slavi. Slavje bo začela godba iz Gorij pri Bledu s promenadnim koncer-. tom ob 9. uri. Okteti bodo zatem opravili skupno vajo, ob 13.30 po bodo v sprevodu odšli na prireditveni prostor, kjer bodo nastopali po abecednem redu. Revija se bo končala z nastopom folklorne skupine iz Dijaškega doma Majde Šilc. Prireditelji (predsednik prireditvenega odbora je Miloš Poljanšek, člani pa direktorji nekaterih podjetij in predstavniki družbeno-poUtičnega življenja novomeške občine) bodo do revije izdali poseben bilten z opisom nastopajočih oktetov, 15.000 letakov in lepakov, priložnostne ovojnice, nalepke za avtomobile in podobne propagandne posebnosti. Pričakujejo, da se bo prireditve . udeležilo okoli 3.000 obiskovalcev. Janezu v slovo 25. maja smo v Podbočju pokopali 79-letnega Janeza Kuharja iz Ljubice Dola. Mož zasluži, da mu napišemo nekaj besed v spomin. Rodil se je v hribovski kmečki družini in odraščal na skopi zemlji v skromn^a človeka. Se ne 20 let star je okusil grozo vojne in ujetništva, ko je bil kot avstro-ogrski vojak zajet na ruski fronti. Po vrnitvi domov je prevzel očetovo posestvo in z družino trdo delal za vsakdanji kruh. Težko življenje pa mu ni preprečilo, da ne bi vzgojil svojih otrok v zavedne Slovence, kakršen je bil on sam. Ko je okupator zasedel našo domovino, je vedel, na kateri strani je njegovo mesto. Svojo v globeli skrito domačijo je odprl organizatorjem Ijudsk^a odpora, borcem in terencem. Četudi se je z družino težko preživljal, je rad odstopil potrebno hrano. Z vso družino je tako sodeloval v narodnoosvobodilni borbi vsa štiri leta. Po osvoboditvi je Janez ostal skromen kot prej in se ni postavljal s svojimi zaslugami. Borci in terenci pa so še vedno bili z vsem gostoljubjem sprejeti, kadarkoli so prišli k njemu obujat spomine. Zaradi svoje skromnosti in pridnosti je bil Janez spoštovan in priljubljen med ljudmi, kar se je izkazalo na njegovem pogrebu, ki so se ga poleg množice domačinov udele^ tudi člani Združenja borcev iz Podbočja, borci iz Kostanjevice in delegacija ZB NOV iz Krškega. Janeza ni več. Vsi, ki smo ga poznali, ga imeli radi in ga spoštovali, pa ga bomo ohranili v živem spominu. J. S. Pohvaljena Mirna na zborovanju borcev „Pomoč nerazvitim je sicer dobro začrtana, se pa prepočasi izvaja,** je dejal na nedeljskem zborovanju 3. bataljona VDV, ki ima na Mimi domicil, član sveta federacije Viktor Avbelj — Rudi. Krajevna skupnost Mirna, ki je ves prejšnji teden slavila krajevni praznik z najrazličnejšimi prireditvami, je pokazala, kako razbiti okove narazvitosti. Zvezno priznanje, ki ga je dobila, je pohvala in spodbuda. Zavzetost prebivalstva je Viktor Avbelj še posebej podčrtal. Mirenska krajevna skupnost letos ne načrtuje večjih novih akcij. H koncu gredo dela za vodovod na Selih, dokončati pa je treba tudi podobna dela na Cimiku. „Čeprav gre za drobne stvari, pomenijo ljudem več kot veliki, a neuresničljivi načrti,** je poudaril Viktor Avbelj na Mirni. A. Ž. Samo po cestah v nedostopne gozdove Geslu »Jemlji in dajaj!« se gozdarji ne smejo izneveriti • Gospodarjenje z gozdovi pomeni odgovornost do sedanjih in prihodnjih rodov „Vse to je zraslo v gozdu,“ pomislimo, ko na cestah srečujemo težke, s hlodovino naložene tovornjake. Dober računar mimogrede oceni še vrednost lesa in ugiba o cvetoči kupčiji z bogastvom, ki ga je dala narava. Seveda ga je dala, toda gozdaiji morajo skrbeti še za kaj drugega kot za posek. Vedno znova slišimo glasove, da manjka lesa, da industrija nima surovin. Zdaj zaženejo in krik papimičaiji, zdaj izdelovalci kopit pa spet mizaiji in kolektivi dru^ zvrsti lesnopredelovalne indu-striie. Največkrat je vzrok cena. Gozdarji raje prodajo les na tuje, da je izkupiček večji in da dobe devize za sodobne stroje, s katerimi opravijo delo v gozdu hitreje in temeljiteje. Ravnovesje med izvozom in potrebami domačih kupcev najlaže ujamejo tam, kjer imajo razvito poslov- no tehnično sodelovanje med gozdnimi gospodarstvi in industrijo. SKRBI SIROMAŠNIH OBMOČIJ Na območjih z izčrpanimi gozdovi bolj občutijo pomanjkanje lesa K Poskusi in zadovoljen boš l(ot tisoči Jugoslovanov, ki ugotavljajo: •prijetno žvečenje zaradi ameriške oumi iiaze •osvežujoč in dolgotrajen ol(us •sličice s številko; 5.1ii2!i 35 nagrajujejo brez žrebanja aso©J(i žvečilno gumo kupite posamezno ali v tripaku kot tam, kjer so lesne zaloge bolj bogate. V siromašnih gozdnih predelih so tudi potrebe po naložbah v nove gozdne-nasade večje. Med taka območja sodijo gozdovi brežiškega gozdnega gospodarstva. Raztezajo se od Gorjancev do Litije, Bohorja in Orlice. GG Brežice gospodari s 70 tisoč hektari gozdnih zemljišč in od tega je kar 25 tisoč hektarov neizkoriščenih površin z izsekanimi, zapuščenimi gozdovi, ki bi jih morali čimprej zasaditi. Gozda^i opozarjajo tudi na pomanjkanje iglavcev v gozdovih, s Katerimi gospodari GG Brežice. Samo 22 odst. jc iglavcev, med hstavci pa prevladuje bukev. Ta daje komaj polovico tehničnega lesa, ostalo pa je uporabno le za kurjavo. Gozdno gospodarstvo Brežice gospodari s 55 tisoč hektari zasebnih gozdov in 15 tisoč hektari gozdov v družbeni lastnini. Kmetje posekajo v svojih gozdovih okoli 80.000 m3 lesa na leto. Večino ga uporabijo za lastne potrebe in le kakih 28.00 m3 ga gre v prodajo. ČE INDUSTRIJA PONUDI ROKO Gospodarjenje z gozdovi je povezano z vrsto investicij. GG Brežice nameni letno po 2,5 milijona dinarjev za gozdno obnovitvena dela in okoli 2 milijona za investicije. Podjetje je v zadnjih letih doseglo plodno poslovno-tehnično sodelovanje s krško tovarno papirja. „Celuloza** prispeva vsako leto po 2 milijona dinarjev za nove topolove nasade. Trenutno ima GG 700 ha topolovih plantaž raznih starosti. Devetletni nasadi imajo 215 kubičnih metrov lesa na hektar, pri starosti petnajst let pa pričakujejo že 400 kubičnih metrov. To pomeni na 700 ha 280 tisoč kubikov, ali skoraj petletni po-.sek na 15 tisoč hektarih. Presenetljivo velike številke samo spodbujajo tovrstne naložbe. Tam, ker nič ni, tudi nič samo ne zraste, tam je potrebna človeška roka, potreben je denar. BREZ CEST NI LESA Za gozdarstvo so pomembne tudi ceste, zato jih tako vztrajno gradijo in odpirajo svetu prej nedostopna območja. Gozdno gospodarstvo Brežice je imelo 1968. leta 171 km cest ali 13,6 m na ha. Do leta 1970 jih bo že 256 km ali 20 m na hektar. Ceste pomenijo dvojno prednost: na eni strani dostop v gozdove, na drugi pa možnost za prevažanje delavcev na delovno mesto. To prinaša v življenje gozdarjev sodobnejši utrip, krajšo pot na delo in domov. Čeravno so stroji pri najtežjih delih že zamenjali človeka, je gozdarski poklic še vedno naporen. Gozdni delavci nimajo strehe nad glavo in marsikdaj tudi ne možnosti za urejeno prehrano. V Sloveniji jih je pri 15 gozdnogospodarskih organizacijah zaposlenih okoh 4 tisoč, vendar jih je tretjina že starih nad 40 let. Do leta 1985 bo Slovenija potrebovala kar 1100 novih gozdarjev. VZOREN CENTER NA PLANINI Za skladen razvoj izobraževanja je bila letos ustanovljena izobraževalna skupnost za gozdarstvo Slovenije in ta si prizadeva za večji vpis mladih ljudi v šolo za poklicne gozdne delavce. Sola ima sedež v Postojni, v raznih krajih Slovenije pa sedem izobraževalnih centrov. Eden izmed njih je na Planini nad Sevnico. V njem je prostora za 16 učencev, vendar jih je trenutno le osem. Center je izredno lepo urejen, da skoraj ne spominja na internat, kakršnih smo vajeni. Poskrbljeno je za res udobno počutje učencev med šolanjem. Šolanje gozdnega delavca velja okoli 28 tisočakov na leto, vrednost dela, ki ga opravi učenec pri praktičnem pouku, pa cenijo na 10 tisoč dinarjev. Med mladino ni pravega zanimanja za gozdarski poklic, zato gozdna gospodarstva ne morejo sproti vnovčiti denarja, ki so ga načrtno predvidela za investicije v tovrstne kadre. Pomagajo si z izobraževanjem odraslih delavcev, za katere prirejajo razne krajše tečaje. V šole za gozdne delavce vabijo mladino iz drugih republik, da bi tako pravočasno izpopolnili kadrovske vrzeli. JOŽICA Ti;PPEY DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornin — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurime puviaine — enostavnost pri čiščenju DIMNIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker samotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev, DIMNIK ŠT.1 DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v E\/nopi SCHIEDEL-VU-KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. PRODAJNA MESTA: AGRARIA Brežice, PRESKRBA Krško, NOVOTEHNA Novo mesto in ^ trgovsko podjetje SEVNICA Predstavništvo v Ljubljani: Inž. Janez SRAKA, Herbersteinova 15, telefon (o61) 316-234. Sodražica - Ljubljana - Reka Pogovorili so se o tesnejšem sodelovanju Na Travni gori nad Sodražico so se 9. junija srečali predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti Reka oziroma Sušak, Poljane in Sodražica. Pogovaija-li so se o nadaljnem sodelovanju na vseh področjih, predvsem pa pri organizaciji oddiha otrok. Od 8. do 10. junija je taborilo 30 tabornikov odreda „Tone Tomšič** iz Poljan na Travni gori. To je bil propagandni tabor, da bi tudi v Sodražici ustanovili taborniško organizacijo, morda samo vod ali četo, ki bi bil lahko tudi -del poljanskega odreda. Za letovanje tabornikov so se zanimali tudi Rečani oziroma Sušačani, ki so pred kratkim ustano-vli taborniški odred. St. 24 (1211) > 14. junija 1973 Srečanje delegacij so vodili Ivan Vesel (krajevna skupnost Sodražica), Bruno Thaler (krajevna skupnost Poljane-Ljubljana) in Vilko Šafar (mestna skupnost Sušak-Cen-ter). V znak pobratenja in sodelovanja so si predstavniki vseh treh krajevnih skupnosti izmenjali spominska darila. J. P MLADI v SOTESKI V Soteski je bil pred nekaj meseci ustanovljen mladinski aktiv, ki združuje v svojih vrstah 45 mladincev. Vodi ga Tine Dragan, med najpriza-devnejšimi pa sta Franci Vovk in Slavko Bradač. Klub je dokaj aktiven: v svojih krožkih se mladi ukvarjajo s strelstvom, šaliom, prirejajo pa tudi ples. Za dan mladosti so organizirali pohod na Frato DOLENJSKI UST DVA BREZ BESED BREZ BESED POZOR HUD PES § POZOR' HUD PES— itoieiiMiii M»<1 pred 20 leti Elektrika v Dobrniču V 15'VASEH okolice Dobrniča bo v nedeljo zagorela električna luč. Tako se jim bo 15. junija izpolnila dolgoletna želja. Že pred štirimi leti so začeli pripravljati drogove, nakupovali so material in opravili precej prostovoljenga dela, vendar pa je zaradi pomanjkanja denarja in raznega materiala delo zastalo. V Dobrniču je sicer luč zasvetila že pred leti, v 15 okoliških vaseh pa si jo bodo prižgali v nedeljo. GOSPODARSKI KRIMINAL se je precej razmahnil tudi v Krajini. Statistika Okrajne zadružne zveze kaže na primer, : ^ je bilo s poneverbami, slabim gospodarjenjem in špekulacijami v 8 splošnih kmetijskih zadrugah čmomeljskega okraja povzročeno okrog 5 milijonov diparjev škode na ljudskem premožanju oziroma dohodku. Zadnje leto se je še posebej razvila špekulacija z lesom. To zimo so v Beli krajini posekali nad 40.000 kubikov lesa več, kot znaša letni prirastek. Koliko je šlo poleg tega iz okraja lesa, ki ni zajet v pregledu Gospodarskega sveta, je vprašanje zase! 331.000 DINARJEV so vredni dobitki tombole, ki jo bo v nedeljo, 5. julija, priredilo Društvo prijateljev mladine v Novem mestu. Če žeHte moderno spalnico, moško kolo, 50 kg moke, 3 metre kamgarna, 10 metrov drv, 500 zidakov, prašička in brezplačno vožnjo v Split in nazaj, potem ne oklevajte! ROPARSKI UBOJ V STARI LIPI. Mirno prebivalstvo Bele krajine je prejšnji teden razburil roparski uboj, ki seje dogodil v Stari lipi pri Vinici. V hišo družine Frankovič, kjer so živeli v skupnem gospodinjstvu dva brata in sestra, so ponoči vdrli zlikovci in zahtevali denar. Sestro so do nezavesti pretepH, eden izmed bratov je pobegnil, drugejga pa so na begu ustrelili. O gnusnem zločinu bomo obširneje poročali po zaključeni preiskavi, ki je v teku. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. junija 1953) Zgodilo seje.V. KONEC ZADNJEGA TANGA -Marlona Branda in Mario Schneider, glavna igralca filma Zadnji tango v Parizu, je sodišče v Bologni obsodilo v odsotnosti na po dva meseca zapora. Režiser, distributer in producent bodo plačali po 30.000 lir denarne kazni, film pa so prepovedali vrteti v italijanskih kinematografih. Vse zaradi nemorale! ZA BURMANCKE - Mladi Burmančki bodo od japonskih otrok in tovarn dobili 1,120.000 svinčnikov, ki jim jih primanjkuje. Zbiralno akcijo za svoje sovrstike so izvedU japonski šolarji. Ko bi bili tudi odrasli kot otroci . . . DRAGA VAZA - V Modeni so policaji ustavili avto, v katerem so bili trije mladi fantje. Našli so etru-ščansko vazo, ki je vredna pol milijarde lir. Policija zdaj ugotavlja, kako je prišla v roke mladeničev. Ce so sploh vedeli, kaj vozijo . .. Z MAMILOM - Mlad zakonci par v Columbiji je navadno utišal jok štiriletnega fantka in 14-meseč-ne deklice na ta način, da jima je dal marihuano. Zdaj je starše odkrila policija. Zgodaj je treba začeti! TOPLEJE BO - Prof. Snitkov z leningrajske univerze trdi, da bo do konca stoletja iz leta v leto topleje. Tako sodi zato, ker se premikata zemeljska tečaja, ker se spreminjajo tokovi v ozračju in ker se spreminja iončna aktivnost. Bomo videli... 61 POTOMCEV - Maria in Igniac Luczewski iz majhnega poljskega kraja Koczanoua sta proslavUa 70-letnico skupnega življenja. Oba imata po 93 let, imata pa devet sinov in hčera, 21 vnukov in 37 pra--vnukov. Dolgost življenja našega je kratka — a ne vedno! REKORD - Glede samomorov je na prvem mestu na Zahodu še vedno zahodni Berlin. Dvomilijonsko mesto je imelo lani 824 samomorov. Življenje ni vedno rožnato . . . PIPARJI - V Tokiu so pripravili tekmovanje kadilcev pip. Vs^emu so dah tri grame tobaka. Zmagovalec je kadU pipo 68 minut in 20 sekund; premagal je 57 tekmecev -in zlasti premajhno količino toba-lc K M ■Ta- 5 T A- r au. ii't. S A 'M fr S iUi- ■p 0 e T ' fj S. \ d t c A s ? T * .0. <: 0 e Ja ... -r 1 M- h 0 V 1 -VI VL A k VJ . 1 it A U T ■!> h L 1 D h 1 VJ l; 0 t h T' O y -znanem svetu! Delala in tunkala; sto norčij t> prarekreacijo. Uživa-ala: ,JMak, tako me pa ^ iz vode, debelo kot dede!“ je zarigal. „Bomo takoj videli, kdo te je uščipnil.je mrko zagrgral, zatisnil nos in se obrnil v globino tako, da je z belo zadnjo platjo fotografiral oba bregova. Bil je nagle jeze naš Paradižnik in silno ljubosumen. Odkril ga je, vsiljivca! Orjaški rak je zahrbtno „dvo-ril“ njegovi soprogi. Rak, velik kot bager! Zmanjkovalo je P^adižniku zraka pod vodo, a ven ni mogel! Ni mogel odvrniti pogleda od vsega tega me- senega bogastva, ki je vrvelo pod površjem. Prapostrvi, praščuka, pralipani, prakapeljni in prasomi! Ah, kakšni prasomi, ljubi bralci! Dvajset, trideset in štiridesetkilske ribice, so se nedolžno prepeljavale med ločjem in kamenjem — niso pač še vedele, kaj je to ribič. In izvedele so, ta hip. Paradižnik je stegnil roko in neusmiljeno zgrabil za škrge mastnega soma. Skočil je na breg z njim. „Ko-siiiilo, Klara!“ je zatulil. SMRT ZARADI SVETILKE (Po pripovedovanju Charlesa H. - bivšega nočnega čuvaja v dokih Manhattana.) Tam, kjer so doki, je tudi dosti raznih zgodb. Menim, da sern slišal več teh zgodb kot ostali. Če ste eden tistih, ki verjamejo v romane, se sprehodite po dokih Manhattana in prepričali se boste, da so resnični. Ladje prihajajo in odhajajo, vsaka pa nosi tovor tragedij ali komedij. Te zadnje so manj zanimive, pa tudi toliko jih ni kot prvih. Vprašujete me za mojo najbolj nenavadno zgodbo? No, eno imam. Kdo pa je nima? Toda moja zgodba je res ena boljših. Pripetila se je, ko sem bil mlajši čuvaj pred dvajsetimi leti, v nočni izmeni. Povedal vam jo bom, pa pa sami presodite .. . Smešno zveni, če za fanta rečemo, da je nočni čuvaj, še posebno, če ima fant triinštirideset let. Toda jaz sem imel toliko let, ko se je to zgodilo. V moji izmeni je bil fant, po imenu Olsen, Norvežan, zelo dober tovariš in zelo pošten človek. Najino delo je bilo straženje doka št. 4 in kontrola najbližje okolice. Vsako nepravilnost, ki sva jo opazila, sva sporočila cariniku. Tedaj je namreč cvetelo tihotapstvo raznih vrst. Manhattan je bil tedaj zelo nenavaden. Kup čudnih ljudi se je potikal okoli dokov. To so bili povratniki iz vojske, ki niso mnogo premišljali, če je bilo treba potegniti revolver. Bili so tudi tihotapci, ki so na razne načine skrivali svoje posle. Neko noč šva z Olsenom odšla do kleti zraven Mangrove Courta, kraja, ki ni niti malo prijeten, in ko sva bila tam, je prišel neki moški. Plačal je pijačo za vse in sploh bil videti zadovoljen sam s sabo. Ni mi bil posebno všeč. Olsen mi je zašepetal, naj si ga dobro ogledam. Bil je slovit tihotapec iz zlatega obdobja tihotapstva. Vsi so vedeli, da je njegov glavni poklic razpečevanje mamil. Olsen mi je povedal, da še nihče ni odkril, kako ti tipi dobe blago z ladij. Ves posel je fant delal z Boweryjem v Kitajski četrti, kjer je blago tudi prodajal. Tam so kokain razredčili in ga nosili fantom na Broadway, kjer so ga nestrpno pričakovali. Pozornost sem usmeril predvsem na tega ničvredneža. Njegova usoda me je zanimala. Rad sem ob strani, v miru opazoval stvari. Ker sem bil nočni čuvaj, mi to ni bilo težko. Vsi so se že navadili na moje obhode. Ker me je služba pogosto vodila tudi v ulice blizu doka št. 4, kjer je operiral Tony (bil je Irec italijanskega porekla), moja navzočnost nikogar motila. Kakšen ničvrednež pa je bil šele nasproti elegantnim damam! Morali bi jih videti, kako so prihajale v ušive kleti, da bi se sestale s Tonyjem. Čeprav so bile vredne miUjon dolarjev, je z njimi ravnal kot s smetmi. Olsen mi je rekel, da se Tony mimogrede peča tudi z izsiljevanjem. Krasen fant, vam rečem. Vsekakpr je nekako privlačil te dame, če so ga tako iskale. Vedno je kazalo, kot da nekaj pričakujejo od njega. Pogosto sem premišljal o teh damah. Razmišljal sem tudi o lastnih hčerki, ki se je zaposlila v nekam potujočem cirkusu, ko je postala polnoletna. Nikoh je nisem videl in upal sem tudi, da je nikoli ne bom — da bi se pogovarjala s t^imi lopovi, kot je bil Tony. Nekega večera sva z Olsenom šla v gledališče na Broadway. Bila je dobra predstava. Po koncu so se nama pridružili neki Olsenovi prijatelji, policaji, v klet blizu 40. ulice je kmalu prišel tudi Tomy z neko odhčno damo. Priznam, da je bila zelo lepa. Policaji so nama rekli daje ta ženska mimo Tonyja ena glavnih razpečevalk mamil na Broadwayu. Njena dolžnost je bila razpečevati mamila za Tonyja. Iskreno se mi je smilila. Od tedaj sem se še bolj zanimal zanj. Celo spraševal sem ljudi o njem. Rekel sem že, da ni bil nihče pozoren name, in mi zato ni bilo težko priti do jedra Tonyjeve spretnosti. Očitno je imel odlično organizacijo. Kazalo je, da so posebej za to plačani ljudje metali mamila z ladij. Navadno so jih spravili v plavajoče zaboje, ki so bili opremljeni z majhnimi motorčkom na propeler. Čim je zaboj prispel do roba doka, so ga drugi ljudje tam ujeli. Uspelo mi je zvedeti, da Tony pričakuje veliko pošiljko in da ne ve, kako naj jo iztovori. Pomislil sem, da bi mu bilo treba pomagati. Šel sem k njemu. Rekel sem mu, da sem v stiski in da potrebujem denar. Če bi imel kakšno veliko pošiljko, mu lahko pomagam. Potrebno je samo parkirati avto v notranjosti doka, jaz pa bom Olsenu dejal, da bo za čuvaja avta dobil nekaj dolarjev. Rekel sem mu tudi, da lahko grem sam na ladjo in prevzamem blago. Uporabil bom pristariiški čoln, da ne bodo postali cariniki pozorni. Sicer pa nočni čuvaji vedno tako pregledujemo bazene dokov. Ideja mu je bila všeč, jaz pa sem dobil petdeset dolarjev. Od tedaj sem vsak večer parkiral njegov avto v notranjosti doka št. 4. Puščal sem ga levo od pristaniške svetilke, ki je osvetljevala dok. Tam sem ga puščal zato, ker je bil razen majhnega kroga svetlobe ves prostor v gosti temi. Nekako po tednu dni jc prišla ladja, na kateri so bila mamila. Tony mc je skrivaj obvestil, da bo kot navadno pripeljal svoj avto in se delal, kot da gre nazaj na Broadway. Vrata naj bi mu odprl opolnoči. Kot navadno bo vozil ob nasipu in sc ustavili pri svetilki. Jaz bom zaprl vrata, se odpeljal s pristaniškim čolnom do ladje, vzel blago, se vrnil do doka 4, kjer mc bo čakal na bočnih stopnicah, da mi bo ’ pomagal nesti pošiljko do avta. Pet minut pred polnočjo sem prišel iz strojnega oddelka in vključil sesalko, ki jc delala v malem bazenu. Nato sem šel do vrat in čakal Tonyja. Bil jc točen. Ko jc videl da odpiram vrata, je dodal plin in z veliko hitrostjo zavozil ob nasipu, kot je to delal tudi prej. Pravzaprav sem mu pozabil reči, da sem svetilko premaknil za štiri metre proti koncu - nasipa,, do dolge železne prečke, ki sem jo postavil. Normalno je bilo, da sc je zmotil, ko pa je videl, kaj je pred njim, jc bilo že. prepozno. Zletel je z nasipa, sesalka pa jc storila svoje. Sesalka vsesava vodo z dna bazena proti odprtinam v cementnih stenah. Tako jc povlekla Tonyja najprej navzdol, nato pa v odprtino - in to jc bil njegov konec. Celo če bi kdo popolnoma izpraznil bazen doka št. 4, bi našel na dnu samo Tonyjcv dvosedežni avto. Nihče ni opazil, da je izginil. Imel jc kup sovražnikov, oblasti pa so seveda mislile, da ga jc nekdo pospravil. Siccr pa so bile vesele, da so sc otresle takega nevarnega tipa. Vidite, to jc bil Tonyjev konec . . . Zakaj sem to napravil? No, nisem ga imel posebno rad. Pa še nekaj jc. Sc spomnite tiste elegantne dame, o kateri sem govoril - tiste, ki sem jo videl v baru na Broadwayu? Veste, to jc bila moja hčerka. Tista, ki je odšla od doma, ko je imela osemnajst let, lista, ki jc razpcčaviila mamila za Tonyja. To me jc jezilo, pa sem sc odločil, da ubijem Tonyja. In sem ga ubil! z ovinka proti smrti Drago Vasic obsojen pogojno Dežurni poročajo PREPREČILI KRAJO - 10. junija so Novomeščani obvestili miličnike, da se v Ulici Majde Sile tepejo. Miličniki so takoj prišli in prijeli Zorana Dimiča in Milovana Corovi-ća, ki sta se prepirala pri osebnem avtomobilu Djoke Petakoviča. Peta-kovićev avto sta nameravala odpeljati, miličniki pa so jima to preprečili. Dimiča in Corovića bodo prijavili javnemu tožilcu. OKRADENA TURISTA - V noči na 8. jiinij sta v kampu pri Otočcu prenočevala nemška turista Uršula in Johann Reinhard. Šotor, kjer sta imela kovček z garderobo (med drugim tudi fotoaparat, brivnik, 250 mark in 70 din), sta dobro zaprla. Zjutraj kovčka ni bilo nikjer. Oškodovana sta za 8.000 din. Za storilci poizvedujejo. Kaže^ daje za varnost turistov na Otočcu premalo po^bljeno, saj je bila to že druga tatvina v tem kampu. LASTNIK POIZVEDUJE - Tone Polc iz Novega mesta, Maistrova 18, ki mu je bilo 15. maja med 20. in 23. uro z dvorišča hotela Kandija odpeljano kok> s pomožnim motorjem, je na novomeški UJV povedal, da je ukradeno vozilo (moped, znamke Tomos) vredno 4.000 din. Vozilo je rdeče barve, tribrzinsko. Sleherno obvestilo bi pomagalo Polcu, da bi prej dobil moped nazaj. NI HOTEL ZLEPA IZ PISARNE - 8. junija dopoldne se je Anton Kodeh iz Sel pri Zbur^ vinjen zatekel v pisarno GG ob Šmihelski cesti v Novem mestu ter nadlegoval delavce. Iz pisarne so ga spravili šele miličniki ter ga odvedli za dvanajst ur na hladno. Prijavili so ga tudi sodniku pa prekrške. TAT NA ROTOVŽU - 8. junija je tat v gostišču na Rotovžu v Novem mestu natakarici Mariji Spec ukradel denarnico s 1.000 din. fiCko brez VPLINJACA - Iz ^sebnega avtomobila Zastava 750, Ici je last Janeza Matoha iz Irče vasi, je neznanec 8. junija ukradel glavo motorja z vplinjačem, pobral branike in luči. KRAJA NA VRH TREBNJEM -Tereziji Dimc z Vrh Trebnjega je neznanec iz predala v sobni omari ukradel 1.800 din. SUKNJIČ ZAMENJAL LASTNIKA — Iz osebnega avtomobila Marka Zupančiča v Novem mestu je neznan storilec med 6. in 7. jungem ukradel suknjič, v katerem je imel lastnik tudi dokumente ter ključe od garaže in stanovanja. TATVINA NA „JAWI“ - Z motoija , Jawa“ Rudolfa Vidmarja z Malega Podljubna je neznanec 5. junija ukradel vplinjač, vreden 300 din. MOPED KMALU NASLI -Moped, ki gaje neznanec odpeljal 5. junija izpred novomeškega zdravstvenega doma Antonu Turku z Rdteža, so še isti dan našli na travniku pri R^erči vasi KDO SE VOZI Z UKRADENIM Čolnom? - varnostni organi še vedno niso našli ribiškega čolna, ki ga je neznanec odpeljal neznano kam Viktorju Končini iz Cegelnice med 25. majem in 5. junijem. Coln je bil privezan na obrežju Krke. TAT V PODBORSTU - Franc Zupan iz Gornjega Podboršta pri Mirni peči je novomeškim miličnikom pryavil, da mu je bilo 5. junya iz nezaklenjene hiše ukradeno 600 din. POGOJNO KAZNOVAN 30-letni Ivan Tkavc je bil pred kratkim pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen na 10 mesecev zapora, pogojno za 2 leti. Sodili so mu zaradi prometne nesreče 14. avgusta 1971, ko je pri Kompolju zaradi nepazljivosti z osebnim avtomobilo zadel 4-letnega otroka tako nesrečno, da je le-ta poškodbam podlegel. OKRADEN V ZASEDI Nič hudega sluteč se je prejšnji četrtek Stane Barbo z Malega Kala pri Mirni peči peljal z osebnim avton) proti domu iz Novega mesta, ko so mu cesto pri Žabjeku zaprli Cigani. Barbo se je ustavil in izstopil, da bi jih opozoril, naj se umaknejo. Pri tem so se okoh njega zgrnili Cigani. V kratki gneči je nekdo izrabil Barbovo nepazljivost in mu smuknil denarnico s 490 din ter dokumenti. Barbo je tatvino ugotovil, še preden se je odpeljal. Vozilo je na cesti obrnU in odhitel tatvino prijavit na postajo milice v Novo mesto. Dejanja so takoj osumili Bruna Brajdiča. Le-ta je po dogodku zbežal in so ga izsledili šele po nekaj dneh. Ko to poročamo, je osumljenec že v priporu. 86-letni Mariji Može se pred letom ni izpolnila želja, da bi obiskala partizansko grobišče na Rogu. Fičko, v katerem se je peljala, se je v Dolnjem Gradišču skotalil s ceste, Možetova pa je dobila pri tem tako hude poškodbe, da je še isti dan v novomeški bolnišnici umrla. NEPOBOLJŠLJIV Kaže, da bo Marjan Hudorovac večji del svoje mladosti prebil v zaporih. Komaj je ta 22-letni fant prišel na pogojni odpust iz celjskih zaporov, je zabredel v nove težave in prišel navzkriž z zakonom. Te dni se je na novomeškem okrožnem sodišču zagovarjal zaradi vlomne tatvine, ki jo je zagrešil skupaj z mladoletnim bratom P. H. letos 2. aprila v Vavpči vasi. Senat mu je odmeril 18 mesecev strogega zapora, pravnomočnost sodbe pa bo počakal v priporu. V Vavpči vasi je Hudorovac vlomil v hišo Jožeta Zupančiča. Brata je postavil na stražo, sam pa zlezel skoz okno shrambe v notranjost. Nabral si je lep plen: iz kuhinjske omare je' vzel žensko ročno uro, iz nočne omarice v spalnici pa 900 din. ZANESLO GA JE NA NJIVO 8. junija zjutraj se je peljal iz Cerkelj proti Krški vasi Franc Zibert iz Zgornjih Skopic. Na ravnem delu ceste je začelo avto zanašati, da je zadel v telefonski drog, nato pa ga je zaneslo na njivo. Škode je za 5.000 dinarjev. NE PEŠ ČEZ AVTO CESTO! Janez Kralj je 8. junija popoldne peljal osebni avto iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Otočcu je skozi živo mejo prišel na cesto 78-letni Jože Plesko iz Praproč. Voznik je zatrobil, močno zavrl in zavil proti levi strani, pešec pa se ni ustavil, marveč je svojevoljno nadaljevd pot. Pri tem je zadel s palico, s katero se je opiral, v vrata osebnega avtomobUa in padel, avto pa je zaneslo prek bankine, tako da je trčil v skalo. Na srečo si je pešec pri padcu le nekoliko odj^nil kožo na komolcu in kolenih, na vozilu pa je bilo škode za 1.500 din. 21-letni Drago Vasic, voznik fička, v katerem se je Možetova ponesrečila, se je pred kratkim zagovarjal pred senatom novomeškega okrožnega sodišča. V razpravi so osvetlili tudi vzroke: Vasič je med vožnjo gledal nazaj; ko je na ovinku sreč^ avto,'je naglo za\^ na desno, pri tem pa ga je zaneslo in se je na bregu, 14 metrov pod cesto, prevrnil. Po mnenju sodnikov je bil Vasič premalo pazljiv, vozil je prehitro, dokazali pa so mu tudi vinjenost. Pri izreku kazni (10 mesecev zapora s pogojno odložitvijo za dve leti) so upoštevali, da je bil vendarle čustveno prizadet — Možetova je bila njegova stara mati - in tudi krivdo je delno priznal. Sodniki so mu iz varnostnih razlogov odvzeli vozniško dovoljenje za 8 mesecev. UTONIL V BAZENU 8. junija dopoldne se je pri kopanju v bazenu v Cateških Toplicah utopil 13-letni Emil Rozman iz Celja, ki je bil s svojim razredom na šolskem izletu. SLA PO DEVIZAH Moška ročna ura, zlat prstan, 500 din, 500 lir, 120 šilingov in 3 dolarji - to je bil plen 19-letnegaNovome-ščana Bojana Mežika, ko je lani 31. julija v popoldanskih urah na novomeškem Bregu vlomil v stanovanje Andreja Majstroviča. Pred dnevi je na sodišču prišlo na dan, da je fant to storil v času, ko je bil brez z^^o-slitve, predvsem pa, da bi prinesel k hiši nekaj sredstev za preživljanje, saj je njega in brata preživljala mati. Devize je zamenjal v Metropolu uro in prstan pa spravil v stranišču gostilne na rotovžu. Sodišče mu je za to dejanje prisodilo 10 mesecev zapora s pogojno odložitvijo za dve leti. Ker pa je bil pogojno že kaznovan za odvzem motornega vozila v minulem letu, so mu kazen spremenili: leto dni z^ora — pogojno za dve leti. Poleg tega bo* moral vrniti škodo 1.647,65 din. POD LOKOMOTIVO NA SLEPEM TIRU 35-letni Tone Erpe* iz Gornje Straže je 9. junija ob 13.57 stopil na Novolesov slepi industrijski tir v trenutku, ko je strojevodja vozil lokomotivo proti železniški postaji. Lokomotiva je Erpeta zadela in ga hudo poškodovala. ŠMIHEL: POŠKODOVANA DEKLICA - 9. junija je Martin Jerič iz Šmihela vozil osebni avto pa Smihelski cesti proti mestu. Na nepreglednem ovinku je iz Ulice Milke Sobar nenadoma pripeljal osebni avto Kranjčan Rajko Skok in vožili sta trčili. Pri tem se je laže poškodovala 8-letna Brigita Jerič, gmotne škode pa je bilo za 1.800 din. STRAŽA: SRNJAK V AVTO -Janez Gregorčič iz Gomile pri Mimi se je v soboto zvečer peljal proti Mokronogu, ko mu je v Straži nenadoma pritekel pred avto srmak ter trčil v prednji del vozila. Žival je poginila, na vozilu pa je' bilo za 2.000 din škode. DOBRAVA: BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA - 9. junija je Franc Rodič iz Dobrave pri Šentjerneju, sicer na delu v ZRN, vozil »osebni avto nemške registracije brez vozniškega dovoljenja. V Gradišču < ni mogel speljati levega ovinka, avto je zaneslo na bankino, trčil je v nasip ter se dvakrat prekucnil. Pri nesreči sta se poškodovala Franc Rodič, ki ima pretres možganov, in sopotnica Vera Miklavčič, ki ima zlomljeno nogo. (Jmotne škode je bilo za 20.000 din. NOVO MESTO: OBJESTNA VOŽNJA - V petek zvečer sta se 10-letni Bojan Venta in 14-letni Aleš Fink iz Novega mesta, Kettejev drevored, vozila na pony ekspresu od Kettejevega drevoreda mimo skladišča Petrol. Oba sta se držala za krmilo in dodajala plin, pred skladiščem pa sta na .pesku zgubila ravnotežje in padla. Zaradi poškodb so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. STRAŽA: ZARADI NfEPREVID-NOSTl - 7. junija popoldne je Alojz Turk iz Dol. Straže parkiral svoj avtomobil pri zdravstveni postaji. Ko je s parkirnega prostora hotel zapeljati na cesto, je najprej zapeljal na stransko cesto, po td pa je isti hip pripeljal avto Adolf Zupančič iz Straže. Pri trčenju je bilo za 9.000 din škode. CRNOMFLJ: PODRL PEŠCA -I ranc Medvešček iz Blatnika je 8. junija pripeljal v križišče Kolodvorsko in lllice 21. oktobra v trenutku, ko je nenadoma prečkal cesto pcšec l'erdo MajiTlc (62) iz Bistrice pri Črnomlju, ki se ni prepričal, če je cesta prosta. Mopedist je pešca zadel, ga zbil na tla in tudi sam patici ler sc tako hudo poškodoval, da so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. 1’oškodovan je bil tudi pešec; prvo ponioč so mu nudili v črno-nioljskeni /dravstveneni domu. Skoda; 500 din. (iORMJl SUKOR: Ml D VOŽNJO SLABO - 67-letnemu Adolfu Puhku iz Gor. Suhoija pri Vinici, ki se je 8. junija peljal s kolesom v Staro lipo, je nenadoma postalo slabo, da je zgubil ravnotežje in padel na tla. Pri padcu se je poškodoval in moral v bolnišnico. ŠENTJERNEJ: PADEL NA POKROV - 6. junija zjutraj se je Jože Rabzelj iz Razdrtega pri Šentjerneju pelj^ s kolesom proti Škocjanu. Ko je v Šentjerneju zavijal v levo proti Smalčji vasi, je za njim pripeljal osebni avto nemške registracije Slavko Banič iz Dobrave. Osebni avto je zadel v kolesarja, da je padel na pokrov vozila, od tam pa na tla. Pri nesreči se je Rabzelj poškodoval, vendar mu je zadoščala pomoč bližnje ambulante. Škode je bilo za 2^500 din. DOLE: PREKUCNIL SE JE - 6. junija popoldne je Ivan Maležič iz Metlike med vožnjo po klancu navzdol pri vasi Dole trčil v breg ob cesti, se nato prekucnil nazaj na cesto in obstal na boku. Gmotna škoda: 2.500 din. MARTINJA VAS: OD STRAHU? Terezija Tršinar iz Martinje vasi se je 5. junija peljala z mopedom, vendar brez vozniškega dovoljenja, po cesti 4. reda v Martinji vasi. Na cesto je pripeljal osebni avto Janez Borštnar iz Mokronoga. Tršinarjeva se je zmedla in oplazila že stoječi osebni avto. Pri tem ji je z mopeda padla steklenica z oljem ter se razbila. Tršinarjeva si je na črepinjah obrezala lice in koleno, tako da so jo morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Pri nesreči je bilo za 1.500 din škode. Avtomobila, ki sta ju vozila Franc Ogrinc iz Zlatega repa pri Ortneku in Ivan Smisel iz Sodražice, sta 9. junija ob 10.30 čelno trčila pri vasi Slatnik blizu Žlebiča v ribniški občini. Ogrinčev fičko je bil popolnoma uničen, voznik pa mrtev. Škode je za okoli 25.000 din. (Foto: T. Ožbolt) NOVOTEKS spet vodi! Oba derbija za dolenjski ekipi: Novoteks premagal Maribor, Beti pa Prule! Košarka je zares „zastrupila” Novo mesto! Košaikaiji pa vračajo zaupanje gledalcev, ki se jih na Loki zbere običajno okrog 1.000, z odličnimi Igrami in lepimi uspehi. V soboto je na Loki klonila še neporažena ekipa Maribora, Novoteks pa ji je do vrha napolnil koš. Po lepi predstavi z ljubljansko Olimpijo, ki pa jo je videlo znatno manj gledalcev, kot bi jo lahko — tekma je bila namreč zaradi dežja v telovadnici — so Novomeščani z novo zmago bržkone tudi najbolj nejeverne prepričali, da so med najboljšimi v ligi. Z novo zmago proti Prulam so tudi Metličani potrdili ^dogo prvih favoritov, čeprav je treba zapisati, da se jim zadnje čase zatika bolj, kot bi bilo po nasprotnikih pričakovati. Sicer pa: štejejo le točke in teh imata obe dolenjski ekipi za zdaj največ! Novoteks - Maribor 102:73 Do tega kola vodeča mariborska ekipa je doživela pravo katastrofo na Loki. Čeprav so Novomeščani igrali zadnjo minuto le s štirimi igralci - zaradi petih osebnih so Icto pred koncem zapustili Piletič, Šepetave, Počrvina, oba Kovačeviča in Pirc - so vendar dosegli tudi stotico in tako tudi formalno popolnoma pregazili Mariborčane. 29 košev razlike je pač dovolj za trditev, da je bila zmaga čista in zanesljiva, čeprav presenetljiva. Novomeščani so goste nadigrali prav v vseh elementih košarkarske veščine. Novoteks: Splichal 22, S. Kovačevič 24, Počrvina 5, Ivančič 34, Ž. Kovačevič 8, Kopač 3, Piletič 2, Šepetave 4. Beti - Prule 82:70 Metličani so doleteli na doslej najtršega nasprotnika in so ga premagali šele v fmišu. Gostje so namreč ob polčasu še vodili in tudi v nadaljevanju so se dolgo časa enakovredno borili za zmago. Pri domačinih so vsi igrali dobro. S to zmago so si košarkarji Beti dejansko že zagotovili na^ov spomladanskega prvaka. Beti: Kosovac 9, Dautović 25, Vergot 2, Lalić 8, Rožić 8, Medek 20, Arbutina 4, Popovič 6. M. P. rokomet Brežičani so izpadli O usodi Sevničanov v drugi zvezni ligi bodo odločali drugi - Ribnica druga! z odličnim finišem so si Bre-žičani ustvarili možnosti, da bi le ostali v ugi, vendar so prav v odločilni tel^i izgubili v Radečah in tako izpadli zaradi slabše razlike v golih. Ribničani so sicer izgubili v Slovenj Gradcu, vendar so si že prej nabrali toliko zaloge, da so vseeno obdržali drugo mesto. To je gotovo n^'večji dosedanji uspeh tega prizadevnega kluba. Sevničani so sicer zmagali, vendar se sami skoraj gotovo ne bodo mogli rešiti izpada. Pomaga jim lal^o le prva zvezna liga: če bosta izpadla FAP in beograjski Partizan, bodo Sevničani ostali v drugi ligi, sicer pa se bodo preselili v slovensko. Z novo zmago so si Brežičanke kolo pred koncem zagotovile sedmo mesto v drugi zvezni ligi. Sevnica - Metalac 21:19 Kaj pom^a zmaga, ko pa so zmagali tudi vsi neposredni tekmeci za obstoj! Sevničani so nadigrali Metalca, čeprav je zmaga tesna. Vendar pa so izdatno razijo domačini za-igrali z netočnimi meti na gol. Kljub temu zmaga ni bila ogrožena. Najboljša pri domačih sta bila Šilc in Jurišič. Sevnica: Možic, Papež, Simončič, Jurišič 2, Bizjak, Svažič 4, Koprivnik 2, Krnc, Štojs, Šils 11, Trbovc 2, Sirk. E. R Brežice - Bosna 14:11 Brežičanke so po enakovrednem boju v prvem polčasu v nadaljevanju celo popustile, da so gostje vodile z 9:5. Ob koncu pa so bolje zaigrale in v hitrih protinapadih po zaslugi Molanove in Toplakove p^raz spremenile v zmago. Brežice: Hribernik, Molan 3, Stauber 1, Bah, A. Mišič, Smerkolj 1, V. Mišič 1, Engel, Toplak 8, Lipej, Grahek. V.P. SL Gradec - Ribnica 22:21 Ribničani so bili v prvem polčasu boljši, v nadaljevanju pa so nekoliko popustili in domačini so ob koncu slavili tesno zmago. Kljub porazu pa so si Ribničani zagotovili drugo mesto v ligi. Ribnica: I. Kersnič, Lovšin, Abram, Žuk, Radič 2, J. Kersnič 4, Matelič, Mikulan 1, Andol^k 4, Ponikvar 6, S. Kersnič 4. Radeče - Brežice 22:20 Brežičani so v odločilni tekmi letošnje sezone sicer vodili s 4:1, vendar pa jim ni uspelo presenetiti Ra-dečanov na njihovem igrišču. Zaradi slabše razlike v golih bodo zato morali prihodnje leto igrati v nižjem razredu, medtem ko so se Radečani z zmago vsaj začasno rešili. O njiho- vi usodi bo namreč odločala Sevnica ... Brežice: Mars, Šetinc 2, Štangelj 4, Buzaničič 1, Bosina 2, Božič 2, 2^re, Zagode, Gorišek 1, Vervega 8, Brglez. i U I 11 I d I Selitev Tako Sava kot Jesenice nista uspela na kvalifikacijskem tekmovanju za obstoj v drugi zvezni odbojkarski ligi. Ker sta obe ekipi izpadli, je iz .slovenske odbojkarske lige izpadla tudi ekipa Novega mesta. Tekmovalna komisija pri odbojkarski zvezi Slovenije je namreč prvenstveno tekmo zadnjega kola med Trebnjim in Novim mestom registrirala z rezultatom 3:0 za Trebnje, ker so Novomeščani prišli na tekmo brez potrebnih legitimacij in zdravniških potrdil. Novo mesto bo tako prihodnje leto igralo v drugi slovenski ligi, Trebnje pa bo ostalo v prvi. Novomeške zmage V okviru prireditev ob Zletu bratstva in enotnosti je na prečenskem letališču 38 modelarjev iz Bihaća, Banjaluke, Karlovca in Novega mesta preizkusilo svoje sposobnosti. Rezultati - A 1 - Kolaković (Bi) 571 točk, O.skar in Tomo Zupanc (Nm) po 377; ekipno: Bihać. A2: Birjukov (Bi) 1098 točk, (Grošelj 965, Penca (oba Nm) 925; ekipno: Novo mesto, ('»uinenjaki: Dušan Zupanc 997,2, Prohaska (BI.) 826, Penca 77.1, ekipno: Novo mesto. Penjači: Grošelj (Nm) 633, ekipno: Novo mesto. S. D. ŠPORTNI KOMENTAR Kaj pa po neuspehih? Prevelik osip dolenjskih Športnih ekip v slovenski in zvezni konkurenci! Končuje se tekmovanje v naj-razhčnejših ligah. Za dolenjski šport, vsaj tisti, ki je najbolj .uspešen, je letošnja sezona bolj črna kot prejšnje. Res je sicer, da so uspehi najboljših večji kot prejšnja leta, zato pa smo izgubi- li širino, iz katere je rasla kakovost. Že pozimi so izpadli novomeški namiznoteniški igralci, še prej pa so - sredi tekmovanja ~ vrgle puško v koruzo odbojkarice Brestanice. Ob koncu odbojkarske sezone so se od slovenske lige poslovili Novomeščani, ob koncu rokometne pa iz enake konkurence Brežičani. Slabo se piše tudi Sevničanom, katerih usoda bo znana v soboto po končani prvi in drugi zvezni ligi. Skratka: od deseterice dolenjskih ligašev v slovenskih in zveznih konkurencah jih je skoraj polovica izpadla. Res je sicer, da je druga polovica izredno dobro uvr.^cena: kočevski šahisti pa ribniški rokometaši in brežiške rokometašice, (za zdaj) tudi novomeški in metliški košarkarji so mešali ali pa še mešajo štrene v vrhu, odbojkarice iz Novega mesta pa imajo možnosti, da se na kvalifikacijah uvrste celp v prvo zvezno ligo. Kljub temu pa je boleče, da so dolenjski športni kolektivi, v celoti vzeto, nazadovali. Kaj po porazih? Znano je, da se ekipe, ki nazadujejo v kakovostno slabši razred, navadno težko hitro uvrste nazaj v višjo ligo. Porazi namreč niso samo posledica preprostega dejstva, da so druge ekipe boljše, pač pa navadno tudi opozorilo, da škriplje v lastnih vrstah. Vzrok škripanju pa niso le neuspešni igralci, pač pa tudi druge okoliščine, med katerimi zlasti ne gre pozabiti klubskih uprav. Zato je najbolj pomembno ob sedanjih neuspehih, da se klubske uprave čvrsto postavijo na lastne noge in skupaj z ipalci že v naslednji sezoni skušajo povrniti, kar je dolenjski šport letos izgubil! J. splic;hal BREŽICE — V prvenstveni nogometni tekmi predzadnjega kola v celjski podzvezi so Brežičani doma igrali s Stražo 1:1 (1:1). Gol za domače je dosegel Kandič, Brežičani pa so se že uvrstili v drugo slovensko nogometno ligo. (V. P.) ŠENTJERNEJ — Dokončali so nogometni stadion, ki so ga zraven šole začeli delati aprila. Vanj so vložili za več kot 2.000 dinarjev pro-5 stovoljnih delovnih ur. Stadion ima tudi atletsko stezo. (S. J.) KOČEVJE — Na sindikalnih športnih igrah je v namiznem tenisu zmagala ekipa Elektro, ki je v odlo-čUnem srečanju premagala Itas I. 5:4. (Z. F.) NOVO MESTO — Kar 54 parov je nastopilo nk kegljaškem prvenstvu Dolenjske v disciplini 2 x 200 lučajev. Zmagala sta Hren in Židanek (Pionir), ki sta podrla 3.441 kegljev. Slede: Krušič - Jarc (Krka) 3.411, Rovan - Planinšek (Krško) 3.349, Mrzlak - Turk (Krka) 3.339, Iskra - Kuzmin (Brežice) 3.297, Runovec - Vanič (Krško) 3.382. Teh šest dvojic se je uvrstilo na slovensko prvenstvo. (J. M.) NOVO MESTO — V prvenstveni košarkarski tekmi za i^adince je Novo mesto premagalo Prule 108:59. Po prvem delu so si novomeški mladinci zagotovili drugo mesto za ljubljansko Olimpijo* KOCEVJE - Po 20 kolih občinske lige v malem nogometu vodi Mahovnik s 36 točkami. Slede: Kolodvor A, Rog in Koprivnik po 28, Podgorska 24, Stara cerkev 21, Koblarji 19, Rudar 18 in Kolodvor B4. NOVO MESTO - V občinski mladinski ligi v malem nogometu je v četrtem kolu Pionir premagal Šmaijeto 3:0, Bršlin Novoteks 6:1, Birčna vas - Žužemberk 5:4, IM V - Slatnik 7:1 in Krka Otočec 6:2. , Vodi Birčna vas z 8 točkami; slede: Žužemberk, ki jih ima 6, Bršlin, Otočec, Slatnik in Krka, kijih imajo po 4. (JJ. M.) ^ NOVO MESTO - V nedeljo bodo nogometaši Elana ob 50-letnici kluba pripravili turnir, na katerem bodo i^aJi novomeška garnizija, Grosuplje ter Bela krajina. V predtekmi se bodo pomerili veterani iz Črnomlja in Novega mesta ter mladinski ekipi Bele krajine in Elana. (J. M.) NOVO MESTO — V občinski keglj^i ligi v borbenih igrah je LiJcnja premagala Novoteks II 709:538, Ela izgubila s Starim devet 65S:705, Vseh devet s Pioniijem 706:765, Železničar je premagal Dano 736:663, Krka Iskro 780:767 in Mirna peč - Novoteks I 791:758. Vodita lOrka in Iskra s po 16 točkami, Železničar ima 14, Novoteks I, Pionir in Stari devet pa po 12. (J. M.) KOCEVJE - v prijateljskem šahovskem dvoboju med pioniiji osnovnih šol Kočevja in Komende -Most so v soboto za las zmagali domačini - s 25,5:24,5. (J. P.) BLED - Na mednarodnem tekmovanju ribičev je v nočnem ribolovu zmagal Drago Flis iz Brestanice, v dnevnem lovu pa je bil Novomeščan' Marjan Bračika tretji. V ekipni kon-kiuenci so bili Novomeščani drugi, Kostanjevčani pa tretji. Flis je ujel najtežjo ribo med vsemi 156 ribiči: 2,5 kg težkega soma. (J. S.) 14 DOLENJSKI LIST NOVO V GRADBENIŠTVU! OPAŽNO BETONSKE PLOŠČE IN NOSILCI ZA MONTAŽNO GRADNJO STROPOV STANOVANJSKIH IN INDUSTRUSKIH OBJEKTOV Velikosti: za vse razpone (dolžine), širine od 30 cm do 180 cm in za vse obremenitve Prednosti tovrstne gradnje so: — opaž ni potreben — armatura že vgrajena — varnost pred potresom - hitra gradnja — majhna teža, kar omogoča tudi ročno montažo — ometavanje stropa ni potrebno in zadostuje le pleskarska obdelava — garantiran prihranek 25 odst. v primerjavi z drugimi sistemi gradnje stropov — izdelane projekte vam brezplačno prHagodimo za sistem gradnje vse informacije dobite pri IGM SAVA KRŠKO telefon (068) 71-035 IGM SAVA KRŠKO ZA VAS! nas PROSTA UČNA MESTA Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Hotelu Grad Otočec, Otočec ob Krki razpisuje • v letu 1973/74 prosta učna mesta za IZUČITEV POKLICA KUHAR - NATAKAR. Pi)goj: končana osemletka, dober uspeh. Stanovanje in hrana preskrbljena. Prijave pošljite na upravo podjetja. Osnovna šola v Kostanjevici na Krki razpisuje prosto delovno mesto kuharice (kvalificirana ali vsaj polkvalificirana) In prosto delovno mesto snažilke. Oboje za nedoločen čas. Nastop službe 1. septembra, po dogovoru lahko tudi prej. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Ugodno prodamo šolsko drvarnico. Interesenti naj se oglasijo pri hišniku osnovne šolev Kostanjevići na Krki. Uprava javne varnpsti Novo mesto razpisuje licitacijo za prodajo: 3 OSEBNIH AVTOMOBILOV AUSTIN IMV 1000, OSEBNEGA AVTA ZASTAVA 750, 2 FOTOAPARATOV. BRUSILNEGA STROJA IN VEČ PISALNIH STROJEV. f Licitacija bo v ponedeljek, 18.6.1973, od 8. uri na sedežu UJV, Novo mesto. Jerebova 1. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 odst. kavcijo od začetne cene. ' Gimnazija Novo mesto bo sprejela ABSOLVENTA ANGLEŠKEGA JEZIKA na visoki šoli, da bo od 1. septembra 1973 do 20. jan. 1974 poučeval angleški jezik. Interesente prosimo, da se čimprej pismeno prijavijo v tajništvu šole. fJTI Mercator UČNA MESTA Veletrgovina Mercator, TOZD HRANA, Ljubljana, Tržaška 37/b, ( objavlja naslednja prosta učna mesta: . 1. 12 VAJENK ŽIVILSKE STROKE 2. 6 VAJENK MEŠANE STROKE Kandidatke morajo imeti uspešno končano osemletko. Pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi pošljite najpozneje do 30. 6. 1973 na gornji naslov. ŠTIPENDIJE! Izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto RAZPISUJE štipendije za šol. leto 1973/74 — več štipendij za študij matematike in fizike na pedagoški akademiji, — več štipendij za študij glasbe na pedagoški akademiji, — več štipendij za študij na pedagoški akademiji, oddelku za razredni pouk v Novem mestu, — 2 štipendiji za študij angl. in slov. j. na pedagoški akademiji, — 2 štipendiji za študij na visoki šoli za telesno kulturo, — več štipendij za šolanje na vzgojiteljski šoli, — štipendije za šolanje na pedagoškem oddelku gimnazije, za pridne in nadarjene učence. Pogoji za podelitev štipendije so usklajeni z vsebino pravilnika o štipendijah za izobraževanje. Pravilno izpolnjene prošnje na obrazcu „Prošnja za štipendijo" (obr. DZS 1/65) je treba predložiti Temeljni izobraževalni skupnosti Novo mjesto. Ljubljanska 2, do 30. junija 1973. Prošnji je treba priložiti še: 1. overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih 2. potrdilo o premoženjskem stanju družine 3. potrdilo o osebnih dohodkih staršev 4. potrdilo o otroškem dodatku oz. potrdilo, da družina prosilca ne prejema otroškega dodatka Prepozno vloženih ali nepopolnih prošenj komisija za štipendije ne bo obravnavala. DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26, 4 ' išče nove zunanje sodelavce in vabi interesente, ki bi se želeli honorarno zaposliti kot I N KASANT NA PODROČJU NOVEGA MESTA. V poštev pridejo upokojenci (-ke) in gospodinje. Prednost pri izboru bodojmeli interesenti s prakso. PROSTA UČNA MESTA GOSTINSKO POSLOVNO ZDRUŽENJE LJUBLJANA, NAZORJEVA 2/dv. RAZPISUJE za potrebe gostinskih podjetij ,,Daj-dam", „Figovec", „Ljubljana" in hotelov „Ilirija", „Slon", „Turist" in „Union" 60 PROSTIH MEST ZA UČENCE ZA POKLIC NATAKAR 50 PROSTIH MEST ZA UČENCE ZA POKLIC KUHAR 5 PROSTIH MEST ZA UČENCE ZA POKLIC SLAŠČIČAR Pogoji: Uspešno končana osemletka, veselje do poklica in zdravstvena sposobnost za opravljanje gostinskega poklica. Prednost imajo učenci, stari do 16 let. Učenci vseh navedenih poklicev bodo v času šolanja prejemali nagrade v višini najmanj v I. letniku 150,— din vil. letniku 200,— din v III. letniku 300,— dih Zagotovljena je tudi prehrana po režijskih cenah. Lastnoročno napisano prošnje s kratkim življenjepisom ter navedbo podjetja, v katerem želijo dobiti učno mesto, je potrebno poslati do 25. junija 1973 na naslov: Gostinsko poslovno združenje. Ljubljana. Nazorjeva ul. 2/dv., p.p. 64. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščina Novo mesto obvešča vse občane in delovne organizacije, da bo v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS štev. 16/67 in 27/72) JAVNO RAZGRNJEN predlog zazidalnega načrta zdravstvenega kompleksa v Novem mestu, ki ga je izdelalo podjetje Dominvest Ngvo mesto v maju 1973 pod štev. Z-6/73. Predlog zazidalnega načrta bo razgrnjen od dneva objave do vključno 30. dne po objavi od 6. do 14. ure v prostorih podjetja Dominvest, Novo mesto, Prešernov trg 8. Rok za pripombe je 30 dni od dneva razgrnitve. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri ObS Novo mesto TRGOVSKO PODJETJE NOVOTEHNA NOVO MESTO r RAZPISUJE LICITACIJO ZA TOVORNI AVTOMOBIL TAM 5000, nosilnost 5.000 kg, letnik 1971 Avtomobil je v odličnem stanju in registrirah do februarja 1974. KARAMBOLIRAN KAMIONET IMV SUPER B Licitacija bo 18. junija 1973 od 9. do 10. ure za družbeni sektor in od 10. ure naprej za zasebni sektor pred skladiščem NOVOTEHNE v Bučni vasi, za kamionet pa ob 12. uri na servisvi v Kandiji. MOTEL MEDNO, Ljubljana - Šentvid, razpisuje prosti delovni mesti 2 SOBARIC Nastop mogoč takoj. Nudimo samsko stanovanje. POROČILO o žrebanju blagovno-denarne loterije ODBORA ZA POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE, ki je bilo 8. junija 1973 v Ljubljani 4 1374 Ročna ura Št. srečke: Zadatek: 3894 din. 200.- 0 0510 din 200,- 18074 Zastava 750 7530 din 300.— 73994 Barvni televizor Gorenje 44270 Hladilnik Gorenje 5 56675 Pralni stroj gorenje 75110 Pony ekspres 66665 Hladilnik Gorenje 1 521 din 100.- 6 3336 Radijski tranzistor 9701 din 300,— 8536 Brivnik Iskra Braun 13561 Pony ekspres 06206 Televizor Gorenje 58541 Pralni stroj Gorenje 64146 Zastava 101 2 12 din 50.— 69956 Televizor Gorenje 222 din 100.- 7 6712 din 400.- g 01852 din 1000.- 9 7219 din 200.- 3 04653 din 1000,- 05139 Pony ekspres 41973 din 1000.- Dobitke izplačuje odbor za „Pohod po poteh partizanske Ljubljane", Ljubljana, Komenskega 7/11, soba 61, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja vsak dan od 8. do 13. ure, v Ljubljani dobitke do 100 din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan, razen sobote in nedelje. Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov odbora. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh po dnevu objave žrebanja. LJUBLJANSKE MLEKARNE SKLADIŠČE NOVO MESTO zaposli KV SKLADIŠČNIKA Nastop službe možen takoj! Pismene ponudbe pošljite na Ljubljanske mlekarne, skladišče Trška gora. ŠTIPENDIJE! SLOVENIJALES - STILLES tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA RAZPISUJE štipendije za šolsko leto 1973/74 na naslednjih šolah: — 1 na ekonomski fakulteti — 1 na fakulteti za arhitekturo (interier) — 2 na tehnični fakulteti lesne stroke — 3 na srednji tehniški šoli lesne stroke — 3 na srednji ekonomski šoli (turistični oddelek ne pride v poštev) Interesenti naj pošljejo pismene prošnje na naslov podjetja v roku 15 dni po objavi tega oglasa UČNA MESTA! SPREJEMAMO UČENCE V UK ZA LETO 1973/74 NASLEDNJIH STROK: 1. pohištveni mizar 2. tapetnik 3. strojni ključavničar Pismene prošnje sprejemamo 15 dni po objavi na naslov podjetja. 8t. 24 (1211) - 14. lunijo 1973 DOLENJSKI UST 15 Vezi, ki nas spodbujajo Za športnimi še kulturni dnevi - V prazne šole čez poletje mlade likovne ustvarjalce Kultura ni sama sebi namen. Vsaka njena dejavnost je uspešnejša, če naleti na odziv in če tudi občinstvo spodbudi k sodelovanju. Prav zaradi tega kulturne skupnosti združujejo v svojih vrstah tudi porabnike kulturnih dobrin. Ta vez je še mai^je prešibka, tudi v Brežicah. Ni še dolgo tega, kar je temeljna kulturna ^upnost organizirala razgovor z neposrednimi porabniki, s Eedstavniki poklicnih in amaterskih tltumih dejavnosti. Pogrešali smo Qudi iz delovnih organizacij, toda kljub temu srečanje ni bilo zaman. V nevezanem razgovoru se je porodilo nekaj zanimivih idej: da bi v spraznjenih šolskih stavbah me doma bo za vse občane, tudi zdra-1 ve, neprecenljive vrednosti, saj bodo na majhnem prostoru lah- i ko uredili vse potrebno za svoje zdravstveno varstvo ali zdravljenje. Zdravstveni dom bo vključeval tudi lekarno in bo v neposredni bližini bolnišnice. Šele v novih prostorih bo možno iz-venbolnišnično službo razviti tako, da bo zdravljenje čim krajše, da bo odsotnosti z dela čim manj, da bo tudi pošiljanja v bolnišnice čim manj. V novih prostorih bo možno v vseh službah prej ali slej preiti v dispanzerski način dela. PODRAŽITVE IZ LETA V LETO Program investicij je bil v minulem petletnem obdobju po vrednosti celo presežen. Kljub temu pa ni bilo zgrajeno vse, kar smo nameravali. Hitro naraščanje cen v gradbeništvu je bilo poglavitni razlog za to, da niso povsod prišli na vrsto. Res je, da se je ob tem zbralo tudi več sredstev samoprispevka, kot je bilo prvotno izračunano. Vendar pa osebni dohodki niso naraščali s takšnim tempom, da bi povečan vpliv samoprispevka lahko sledil podražitvam. Lep primer za takšno skokovito naraščanje cen je planiranje sredstev za dograditev in adaptacijp osnovne šole Cerklje. Leta 1968 je bilo predvideno, da bo za kompletno investicijo zadostovalo 128,000.000 S din. leta 1969 smo predvideli že 210,000.000 S din leta 1970 že 400,000.000 S din, dejansko pa bo za investicijo potrebnih 504,000.000 S din. Primer: cena m2 šolske površine se je od približno 100.000 S din v letu 1968 povečala na približno 280.000 S dinarjev v letu 1973. TRI ZLATE LIRE Na zaključnem koncertu brežiške glasbene šole je sodelovalo nad 60 učencev, občinstvo v dvorani pa je z aplavzom nagradilo njihovo prizadevnost. Nastopili so učenci oddelka za ritmiko in ples, solisti na klavirju, klarinetu, kitari, harmoniki, violini in tenorju ter tamburaški in harmonikarski orkester. Zlate lire so letos prejeli trije učenci šestih razredov, Saši Rainer, Darja Teppey in Jožica Sumrek. Vsi kot eden za igrišča in bazen v Brestanici pripravljajo julija referendum o samoprispevku pa bodo imeli pouk,plavanja že med šolskim letom. ^ J. TI-PPLY Zamisel ni nova, samo oživljajo jo. V Brestanici so imeli že 1958. teta odbor za gradnjo plavahiega bazena in začetni znesek, ki ga je obljubila Elektrarna. Potem so namero opustili, ker so si Senovčani ;ami postavili bazen. ■ ■ ■ ‘ . •• • • postavitvi rekreacijskega centra na prostoru ob "Soli. Zastopniki družbenih organizacij v krajevni skupnosti so bili za to, da uredijo v kraju igrišča, olimpijski bazen, bazen za otroke in vse, kar sodi zraven. Zbori volivcev so dali zamisli vso podporo. Referendum bo .sredi julija. Datum še ni dokončen. Krajevna skupnost ga bo razpisala za 1,5-odstotni prispevek od osebnega dohodka zaposlenih, za 3-odstotni prispevek od obrtne dejavnosti in za 2-odstotni prispevek od katastrskega dohodka kmetov. V treh letih in pol bi tako zbrali 500 tisoč do 600 tisoč din. Ce bo referendum uspel, potem bodo prihodnjo pomlad že zastavili delo za bazen, v štirih letih pa uresničili sprejeti program za vm igrišča. Lepa dolina od Brcstanice do Senovega bi tako dobila edinstverio središče za rekreacijo prebivalstva in še tiuiste bi privabila v svojo sredo. Ce se bo v bazen stekala topla voda iz elektrarne, se bo poletje v teh krajih podaljšalo, učenci osnovne šole Iz leta v leto ugotavljajo, da otroci v Brestanici nimajo kje plavati: K)tok je umazan, kr.^i bazen pa od .•ok in vedno natrpan. Tudi odrasli » nimajo kje pohladiti v vročih po-etnih dneh. Vse to je rodilo misel o KRŠKE NOVICE VISOK OBISK - Minuli petek je bila na enodnevnem obisku v kr«i občini Zora Serbedžija, generalria sekretarka zveznega Sveta za vzgojo in varstvo otrok. V spremstvu predsednika občinske Zveze PM Rezike Pirčeve si je gostja ogledala več vzgojnovarstvenih ustanov in krško osnovno šolo. MLADI GOSTJE - Pred dnevi so na povabilo osnovne šole na Senovem gosto^di mladi pevci iz Lyona m skupaj z domačini nastopili na celovečernem koncertu. Otroci so si po nastopu izmenjali darila v znak trajnega prijateljstva. USPELA AKCIJA - Mladi člani Rdečega križa so s pomočjo starejših tudi letošnjo zbiralno akcyo starih oblačil in obutve uspešno zakliu-čili. V Krškem, Kostanjevici, Brestanici in Leskovcu so v enern popoldnevu zbrali več kot 1200 kilogramov materiala, ki so ga že poslali repubUškemu odboru Rdečega križa. PROGRAM 2E SPREJELI -Med 22. junijem in 1. julijem se bodo zvrstile številne prireditve v počastitev občinskega praznika. Uvod v letošnje praznovanje bo otvoritev manjše koncertne dvorane v krSci glasbeni Soli, za zaključek pa bo slavnostna seja odbornikov občinske skupščine v Kostanjevici, ZEMLJAK V TRBOVLJAH -Oanes popoldne bodo v trboveljski osnovni soli odprli razstavo člaria krŠcega likovnega kluba Viktorja Zemljaka. Predstavil k bo s tridesetimi slikami, nastaUmi od 1945. feta naprej, predvsem z olji in akvareli. KRŠKI XEDNIK Kako na letni oddih? Celoletni napori na delovnem mestu in doma teijajo, da človek malo počije vsaj v času dopustov. Za družino s povprečnimi dohodki je postalo letovanje zunaj domačega kraja že predrago. So regresi za vse dose^ namen? ZLATO ZA KRI Danes bodo na Senovem podelili značke krvodajalcem, ki so dali kri najmanj petkrat. V Krškem jc bila podelitev 9. junija, v Kostanjevici 10. junija, v Brestanici pa nekaj dni prej. V vseh štirili središčih je bilo odlikovanih 195 krvodajalcev; v Brestanici 27, v Kostanjevici 22, na Senovem 35, v Krškem pa 111. Več kot petindvajsetkrat so v krški občini darovali kri Anton Novosele iz Kovinarske, Jože Pečnik iz Celuloze in Jože Zičkar iz občinske uprave. REPUBLIŠKA PRIZNANJA Za dvajsetletno delo pri organiziranju krvodajalstva so v Krškem prejeli repubHška priznanja Stane Kodelja, Lojze Mlakar, Staša Soba, Cvetka Kinčič in Rezi Pirc. Zlati znak za delo do 15 let so dobili Meta Habicht, Kristijan Pavliha, Milka Kranjc in Mihaela Dornik. Za sodelovanje do 10 let so podelili še 14 srebrnih znakov. V Dolenji vasi upajo, da se jim bo kmalu pnbhž^ asfalt. Po cesti Brežice - Krfko se pride po štajerski strani samo do Starega grada. Tam Cestno podjetje Siri cesto in ublažuje zavoje. Ko bo cesta dokončana, bo odleglo vsem tistim, ki s* po tej strani vozijo na delo v Krško, pa tudi ljudem, ki stanujejo ob cesti m že leta požirajo prah. (Foto: J. Teppey) |Za skupno stvar Aleksander Rman, Skrovnik: »Še tepen si lahko!« „Vse okoliške vasi imajo vodovod, zakaj ga mi ne bi imeli? “ pravi kmet Aleksander Rman, predsednik gradbenega odbora „po sili", saj nihče drug ni hotel sprejeti te nehvaležne naloge. „Zakaj nehvaležna? Resda terja veliko dela, na koncu pa le prinese zadovoljstvo, da je bilo storjeno nekaj koristnega," smo ga skušali potolažiti. „Obračuna še ni, bo pa manjkalo. Breme denarnih prispevkov smo razdelili po velikosti posestev. Delovne akcije so bile skupne; eni so se izkazali, drugi ne. Kaico prepričevati dalje? Sel sem od hiše do hiše. Minulo soboto bi jo pri neki hiši kmalu skupil. Kot da bi prosil zase!“ Tudi denarni prispevki ljudi niso bili majhni. Pet večjih kmetov je dalo po 4.300 dinarjev, najmanjši prispevk je bil 2.500 din. Voda je že v ceveh. Čeprav je težko, je pa skupna akcija le dala sadove. Kdor je kaj po nergal, bo sedaj videl, da se da le z združenimi močmi narediti kaj velikega! A. Ž i KOPITARNA; V letovišču združenja lesne industrije v Selcah imajo 3 hišice s 17 ležišči. Letovalo bo okrog 42 družin; da bi jih prišlo na vrsto čimveč, so letovanje omejili na teden dni. Težava je v tem, ker bi vsi radi letovali julija. Za hišico na Lisci ni zanimanja. Vsem delavcem so izplačali regres 600 dinarjev, za vsakega, ki letuje, prispevajo še za ležišče, tako da so življenjski stroški za dopustnike celo manjši kot doma. KMETIJSKI KOMBINAT : V Crikvenici so najeli tri sobe z 9 ležišči. Sindikalna org^izacija pomaga tistim delavcem, ki zaslužijo manj kot 1.000 dinarjev na mesec, še pri hrani. METALNA KRMELJ: 28 ležišč imajo v svojem domu v Pacugu. Vsak si lahko kuha sam. Za letovanje vlada veliko zanimanje. Zaradi težav v obratu najbrž ne bodo imeli denarja za izplačilo regresa za dopust. JUTRANJKA; Računajo, da bo letovalo tretjina delavcev. Pomagajo družinam z otroki. Precej je tudi zanimanja za enotedenski izlet planincev na Durmitor. Za prihodnje leto nameravajo prirediti varčevanje, ker malokdo zmore naenkrat tako visok izdatek. LISCA: V Piranu imajo dom s 16 ležišči, delavci imajo ugodnosti tudi na Lisci. Socialna služba je izbrala 11 socialno ogroženih družin, ki bodo imele plačan 7-dnevni penzion. Delavci z večjimi dohodki prejemajo nižji regres. Skrbijo za to, da v času dopustov prihranijo v blagajni samopomoči denar, da lahko pomagajo tistim, ki pridejo v težave. STILLES - Za letovanje z ljubljanskim Atlasom ni bilo prijav. Na drugo akcijo sindikata za letovanje v domu BETI so dobili le dve prijavi. Kot je dejal sekretar Oton Sket, je bil večji odziv za letovanja takrat, ko so za to namenjati poseben denar in so lahko povrnili tistim, ki so res letovali, za vso družino skoraj 60 odst. stroškov. Regres za dopust, kot ga določa samoupravni sporazum, je za oddih na morju premajhen. A. ŽELEZNIK LISCA VODI Po pregledu zaključnih računov -delovnih organizacij v minulem letu je največji delež dohodka odp^el kot ponavadi na industrijo, in sicer kar 87 odst. Med vsemi je največji delež LISCE, ki je znašal lani že 36 odst. Samo izvoz je LISCA lani po-dvojUa, saj je presegla izvozni načrt kar za 73 odst.! Znašal je petino dohodka v podjetju. S PLANINCI \ na DURMITOR | Komisija za skem društvu letošnje poletje i^oo^ 27. julija do 4.aj^u^b^V šli na Durmitor, yozni- si aU celo osebnimi w ^ ki. bi prevozili So*, Ogledali si.bodo tjesko, ItanjonaTarem samostane m druge t,o menitosti. Vrhunec ^ vzpon na Durmitor včena, kopali se bodo v m SEVNIŠKI PABERKI^ DAKDOoRbaffi?a£& ža v Sevnici zbira P1*^-, T organizacij in ob^Lta družino pogorelca Jože* ^ Dol. Orl. Akcija družini, ki je čez no la vse, je nemudoma opeval3. cija JUTRANJKA ^Jotro^ okrog 2.500 . dSfnaro^' oblek, LISCA je iz za 2.000 dinarjev za na nejšega. Vse pohval o\,činske< darnost uslužbence ^ l.. ve: nemudoma so dinarjev. Gradben ^e^ in delavski k°"l'°ga sveta ^ sekretar repubbskeg -sindikatov sJaX£°komisije ** ; Švab, predsednik konu upravljanje. DOBRNIČ: ŠOLA IN ASFALT Minulo soboto so bile v Trebnjem Tina Tomlje, podpredsednica republiške konference SZDL, Ivanka Vrbovšek, sekretarka republiške konfcrence za družbeno aktivnost žensk in Mira Mihevc. S predstavniki občinske konference SZDL so se pogovarjale o proslavljanju 30 letnice ustanovne konference antifašistične zveze žensk v Dobrniču. Prireditve bodo septembra, v Ljubljani naj bi bil takrat zbor samoupravljalk v sodelovanju z eno od delovnih organizacij, v Dobrniču pa sprejem udeleženk ustanovne konference in predstavnic ženskih organizacij iz vseli slovenskih občin. Do slavja naj bi v kraju prenovili osnovno šolo in položili asfalt skozi naselje. POVABILI ŠTUDENTE Minuli petek je upravni odbor štipendijskega sklada Jožeta Slaka-Silva povabil študente na razgovor o štipendiranju, razvoju občine in kadrovskih potrebah delovnih organizacij. Upravni odbor sklada se je obrnil na delovne organizacije v občini z vprašalniki o potrebah po kadrih, kar spada tudi k izvajanju podpisanih sporazumov o kadrov^i politiki. Razgovor pomeni eno od prizadevanj nerazvite trebanjske občine, dapride do prepotrebnih strokovnjakov. V NEDELJO: VAJE GASILCEV V nedeljo ob 14. uri bodo priredili trebanjski gasilci z društvi iz Velike Loke, Dobrniča, Občin, Ponikev, Mirne, Šentruperta in Mokronoga velike gasilske vaje: na Gabrijelovo domačijo v Pristavi bodo izvedli tro-delni napad in pokazali, kako je videti skupna akcija več društev. V tej vaji bodo sodelovala društva z večjimi brizgalnami, povabili pa so tudi druga društva. Sledila bo gasilska veselica. Ta jim je še edina možnost, da pridejo do kakšnega dinarja za nov gasilski kombi. MOKRONOG: PRISPEVKI ZA ASFALT Mokronoška krajevna skupnost se pripravlja, da bi asfaltirali še zadnjo večjo ulico — od šole do obrata za predelavo plastike in kulturnega doma. Cesta je dolga 420 metrov, dela pa bodo veljala 140 tisočakov. Da prispevki občanov ne bi bili preveliki, iiameravajo zbrati denar tudi iz drugih virov. Kyub temu bodo morali tisti, ki Uvijo ob cesti, prispevati po 1.000 dinarjev, tisti, ki jo si^r uporabljajo, a ne živijo čisto ob njej, pa po 500 dinarjev. Ob praznovanju praznika krajevne skupnosti 3. ^ if ^ Ijo po celotedenskih prireditvah sprejeli tudi j|cFi^Vt' VDV. Svečanosti seje udeležil tudi generalpolK«*1 ^ — Rok in komisar brigade VDV Janez Jap6*!: rom člana sveta federacije Viktoija Avblja — Ru J ISKRA na svoje m ----------------------------------- Kako prekiniti nazadovanje mokrofl | rata? Se lanskega novembra smo napovedovali boljše čase, ki se končno obetajo tudi mokronoškemu obratu ISKRE. Slo je za posojilo republiškega sklada skupnih rezerv, za tri milijone novih dinarjev, s pomočjo katerih naj bi začeli preusmerjati proizvodnjo ter bi namesto kondenzatorjev izdelovali elektromotorje za ISKRINO tovarno v Železnikih. Za letošnji 1. julij, ko slavi Mokronog krajevni praznik, je bilo napovedano, da bodo sadovi 2e vidni. Zal je ostalo pri starem in še vedno 70 delavcev le životari. Obljube so deževale, čas je tekel, proizvodnja pa je ostala enaka, z njo pa tudi negotovost, v kateri že dolgo živi ta mokro-noški obrat. V torek sta prišla na obisk sekretar občinskega komiteja Z K Trebnje Tone Zibert in predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivitn Longar. S predstavniki obrata sta se pogovarjala o tem, da je treba izkoristiti delavska ustavna dopolnila ter ustanoviti temeljno organizacijo združenega dela in za obrat izbrati tak proizvodni program, ki bo najbolj ustrezal. In še to: znano je, da vodstvu tovarne Pržanj, kamor spada mokro-noSki obrat, v preteklosti ni bilo všeč, če so sc predstavniki obrata pogovarjali na svojo pest na občini ali z zastopniki drugih tovarn. V Mokronogu težko razumejo, zakaj se z enako prizadetostjo v Ljubljani ntolotiUbistvcnU’^V 1 IZ KRAJAMI av%ebe <22* čini K kar vcćjc ,M \ KOJENCEV svoj^ grf-AK \ cev Trebnje \)0i^ <. po Gorenjski- lO-J^ ,’t \Skif (fA\ SSŽft t*h»JS!fvVV|$; liajo novo L i.watij čuje težave. ^lje-^^H saj bo čezč^^pjHB 16 DOLENJSKI UST 500 novih delovnih mest V industrijski coni bodo gradili: Obrtno komunalno podjetje, Viator, Iskra, IMV in Beti • Nova delovna mesta tudi za vrnitev zdomcev Ob vhodu v Čraomelj iz metliške smeri sd začeli delati v novi industrijski coni. Obrtno komunalno podje^'e je že začelo priprav-|ati vse potrebno za ^dnjo proizvo(&dh prostorov za svoje mizarstvo ter za skladišče. Kot je znano, se Črnomelj v to smer ne bo več širil, zato so prostore namenili industriji. Zraven obrtnega podjetja bo Viator zgradil mehanično servisno ČRNOMAUSKI DROBIR SVET ZA PREVENTIVO in varnost v cestnem prometu je zadolžil ivet krajevne skupnosti v Črnomlju Ka postavitev nove cestne signaUzaci- v mestu. Namestili bodo 21 novih prometnih znakov in označili prebode za pešce ter parkirne prostore, iot ugotavlja svet, je sedanja prometna signalizacija v mestu zelo slaba in zastarela. PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE je sklenilo imeti v juniju kar dve skupščinski seji. Najprej bodo razpravlj^ o gibanjih v gospodarstvu na zboru delovnih skupnosti, nato pa bo skupna seja obeh zborov. Na tej bodo govorili o os-uutku srednjeročnega programa razvoja občine, o delu organov javne uprave ter sprejeli več odlokov. Sprejeli bodo tudi občinski proračun za 1973. KOMISIJA ZA PRIPRAVO občinskega statuta obljublja, da bo osnutek tega najvažnejšega samo-i?)ravnega aJcta prišel v javno razpra- o že konec junija. Delo, ki so ga razdelili na devet skupin, vodi več kot 60 občanov. Sodelovanje je odklonila samo ena oseba. AMD ČRNOMELJ namerava letos razširiti svoje prostore ob Ko-fodvorski cesti. Tu bodo poleg avtomobilskih garaž in društvene pisarne uredili tudi posebno učilnico. V njej fcodo pripravljali kandidate za teoretični del šoferskih izpitov ter organi-sirali predavanja za šoferje. kanižariški opekarni in v Črnomaljskem Beltu.' J. SPLICHAL delavnico. Za Črnomelj, ki ima 3.000 osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov, pa nobene dnižbene servisne delavnice, bo novi servis izredno dobrodošel. Se letos bo začela graditi nov proizvodni obrat v Črnomlju tudi semiška Iskra, ki bo v središče občine preselila del proizvodnje in zaposlila 150 delavcev. Tudi IMV bo zgradila novo proizvodno dvorano; merila bo kar 6.500 kvadratnih metrov. Tako bo modernizirala proizvodnjo in jo tudi močno povečala. Novomeška tovarna izdeluje v Črnomlju lesene elemente. V kratkem bo začela graditi tudi Beti, ki bo razširila črnomaljski obrat, kjer delajo žensko trikotažo. V novem obratu bo dobilo delo 100 parov rok. Prav te dni so začeli preurejati restavracijo Grad sredi Črnomlja. Viator jo bo do novega leta zaprl, po preureditvi pa bo, kot trdijo odgovorni, med najlepšimi gostinskimi lokali v Beli krajini. Tako bo črnomaljska industrija ponudila že letos 500 prostih delovnih mest, prav toliko pa še naslednje leto. Po sedanjih ocenah je delovne sile dovolj, z novimi obrati pa bi radi pritegnili v domače kraje tudi zdomce, ki jih je v tujini po približni oceni okrog 1.000. Delovnih mest pa bo nasploh še več potem ko bodo letos odprli nov konfekcijski obrat novomeškega Novoteksa na Vinici, v načrtu pa imajo tudi razširitve in modernizacijo proizvodnje v KRAJEVNA SKUPNOST ČRNOMELJ je to spomlad uredila več novih zelenic ter nasadila precej novega zelenja in cvetlic. Domiselno so preuredili zlasti park ob Metliški cesti ter začeli enotno urejati okolico črnomaljskega tromostovja. Tuje bilo doslej pravcato smetišče. Prizadevanja krajevne skupnosti pa bi lahko bolj podpirale tudi delovne organizacije, posebno Viator, Kmetijska zadruga, pa tudi trgovski lokali, kjer bi bilo l^ko več čistoče. NESLANA ŠALA V Gradcu je bil 20. maja turnir belokranjskih ekip v malem nogometu. Pet ekip se je potegovalo za pokal. Turnir je minil v razburljivih borbah, prvo mesto pa je osvojila ekipa iz Črešnjevca. ICo je prišlo do slavnostnega trenutka - podelitve pokala, so se nogometaši začudeni in ogorčeni razšli, ker podelitve ni bilo! Ekipam gre za njihovo športno borbo vse priznanje, grajo pa zaslužijo organizatorji, ki so pripravili pokalni turnir, pokala pa niso podelili. DEVET KOMISIJ ZA STATUT Komisija za pripravo statuta pri občinski skupščini v Črnomlju si je zastavila delo za pripravo v devetih komisijah, ki samostojno zbirajo in pripravljajo gradivo. V pripravo statuta je aktivno vključenih več kot 60 ljudi iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Računajo, da bodo osnutek statuta pripravili junija, potem pa ga bodo dali v javno razpravo, ki bo trajala do jeseni. Po javni razpravi bodo nov občinski statut z morebitnimi dopolnitvami sprejeli. ŽENITEV ZADRUGE IN BELSADA Bržkone se bodo delavci v dveh črnomaljskih kolektivih, kmetijski zadrugi in Belsadu, še ta mesec odločali o tem, ali so za združitev teh dveh kolektivov. Če bosta referenduma v obeh podjetjih uspela, bo imelo novo podjetje okrog 150 zaposlenih in bo sodilo med srednje velike gospodarske organizacije. Po neuspelih načrtih za združitev Belsa-da z mirensko Dano in novomeško Krko vidijo v Črnomlju'v sedanjih načrtih lepo možnost za povezavo osnovne proizvodnje s predelavo. Program. Belsadove proizvodnje naj bi namreč ostal nespremenjen. Za še večjo produktivnost! V BETI so trimesečni rezultati gospodarjenja pokazali, da je podjetje zaostalo za planom za 2 odstotka: tudi veliko objektivnih težav Pred dnevi je komite občinske konference ZK Metlika govoril o Sospodaijenju v občini, o delu gospodarskih organizacij pa so spre-liovorili tudi odborniki obeh zborov občinske skupščine. Kakšen je položaj v največji gospodarski organizaciji v občini, v Beti? Številke, izračunane za prvo tromesečje, govorijo o poslovanju, ki je t’eloma pod načrti. Tak rezultat-lipravičujejo v tovarni zlasti z objek-rivnimi težavami. Dohodek je SPREHOD PO METLIKI ZANEMARJENA POT - Poti do gostišča na Veselici nihče ne popravlja, je pa že tako uničena, da marsikdo prav zaradi nje ne zaide v sicer prijazni lokal. ?ot bi morali razširiti, da bi po njej lahko vozili tudi avtobusi. IZLETI - Sindikalna organizacija Beti bo organizirala 16. junija za ivoje delavce izlete na Plitvice, Bled in v Sečo. Med delavci je za izlete zelo veliko zanimanje. ,JCOPALNI“ AVTOBUS - Vsako soboto in nedeljo bo izpred hotela Bela krajina odpeljal „kopalni" ivtobus v Selce. Pojasnila dajejo v recepciji hotela. Cena za vožnjo in kosilo je le 72 dinarjev, podobne izlete pa bodo pripravljali vse poletje. KOPALIŠČE — 2e dobra dva tedna je odprta restavracija v kopali-Iču. Postrežba je solidna, hitra in apamo, da bo ostala taka vse poletje. SPIJO — Mestni mladinski aktiv le zadnje čase bolj posveča spanju icot delu. Morebiti bo delo bolj zaživelo, ko bodo urejeni prostori mladinskega kluba. OBISK - Osnovna organizacija ZK v Beti je imela v četrtek sestanek, na katerem so razpravljali o nalogah po četrti konferenci ZKJ in ZKS, o gospodarsko-političnem položaju v podjetju in o izvajanju ustavnih dopolnil. Na sestanku so bili tudi član sekretariata CK ZKS Vladimir Janžič, Peter Toš, sekretar medobčinskega sveta ZKS Novo oiesto Ludvik Golob in sekretar komiteja OK ZKS Metlika Ivan Škof. metliški tednik namreč za 4 odstotke pod načrtovanim, dobiček pa je celo za 12 odstotkov pod planom. Kreditna mera za občasne kredite se je povečala za 4 odstotke, stanovanjski prispevek je za 2 odstotka večji, osebni dohodki so se povečali za 35 odstotkov, k temu pa je potrebno prišteti še druge stabilizacijske ukrepe. Celotni dohodek v prvem tromesečju je bil v Beti 54,581.578 dinarjev. To pa je le en del težav. V Beti sami poudarjajo: ,Jl.es je, zaradi objektivnih težav nismo dosegli tistega, kar smo pričakovali, a krhri smo tudi-sami! “ Pri tem pravijo, da niso dovolj povečali produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, da so premalo znižali stroSce - skratka: premalo učinkovito so gospodarili. Zal so se — sicer malenkostno -povečale tudi zaloge, prav tako so se povečale tudi terjatve do kupcev. Vse to bo morala tovarna odpraviti. PODATKI O PREMOŽENJU Na občinski seji v Metliki so govorili tudi o družbenem dogovoru, po katerem naj bi občani na javni poziv predložili podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve. Take družbene dogovore bodo sprejeli v vseh slovenskih občinah v skladu z drugo točko dopolnila XXX k ustavi SR Slovenije. SLABA ZABAVA Zlasti ob sobotah in nedeljah prihaja v mesto vse več skupin izletnikov, vendar je za njihovo zabavo ob večerih slabo poskrbljeno. Kaže, da bo poletje minilo brez kakršnih koli prireditev, ki bi zanimale turiste. Gostinci bi lahko bolj izkoristili folklorne skupine, ki bi bile za majhen denar pripravljene pripraviti lep propam. Se mar bojimo pokazati tujcem lastno ljudsko blago? ker bo sicer te težave morala plačevati fz tekočega dohodka. Realizacija se je aprila in maja popravila, tako da se bodo številke ob polletju bržkone popravile, toda po treh mesecih je bilo podjetje za 2 odstotka pod planom proizvodnje, še malenkostno slabši od celotnega dohodka pa so bili dohodek, dobiček, amortizacija in pogodbene obveznosti. In ko že govorimo o tekstilni industriji v občini, ne bo odveč zapisati še misel, ki so jo izrekli na seji komiteja: „Zdaj je čas za premislek o morebitnih združitvah, o poslovnem sodelovanju." Prvi rezultati takih združevanj so pokazali lepe uspehe. Mar ne bi kazalo razmisliti o tem tudi pri dveh podjetjih enake stroke v istem kraju? Morebitno sodelovanje bi gotovo koristilo obema partnerjema, saj bi nujno zmanjšalo stroške prene-katerih služb, ki zdaj delajo vsaka zase. J. S. Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! MANJŠI CELOTNI DOHODEK Ko so odborniki obravnavali metliško gospodarstvo v prvem tromesečju, so se ustavili tudi pri Ko-metovem poslovanju. V prvih treh mesecih letos je podjetje ustvarilo za 8 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je za 4 odstotke manj kot lani v enakem obdobju. Za skoraj milijon dinarjev izdelkov so izvozih; izvoz se je povečal za dobro četrtino. Prav tako se je povečal tudi dohodek, in sicer za en odstotek v primerjavi z enakim lanskim obračunskim obdobjem. Povprečni osebni dohodek v prvem tromesečju je bil v Kometu 1.800 dinarjev. KRVODAJALCI NA PLAN! V občini Ribnica bo 18. in 19. junija krvodajalska akcija. Dosedanje akcije, posebno lanska, so imele lep uspeh. Tudi letos bodo organizacije Rdečega križa in sindikalne organizacije storile vse, da bo odziv med delovnimi ljudmi za odvzem krvi čim ve^i. Vsem dosedanjim krvodajalcem in ostalim priporočamo, da se vpišejo med krvodajalce, -r MANJ KRME, MANJ ŽIVINE Kmetje so že začeli prvo košnjo. Na vrsti je detelja, potem pa bodo kosili travnike. Zaradi neugodnih pomladanskih vremenskih razmer košnja ne bo najboljša, saj je trava redka. Krme pa ne bo manjkalo, saj so številne njive zasejane z deteljo. Razen tega žive na mnogih kmetijah le ostareli — mladi so se odselili ali pa so na delu v tujmi - ki rede manj živine, zato so tudi potrebe po knni manjše. PROSTOVOLJNO DELO Gasilci v Rakitnici pri Dolenji vasi so v nedeljo, 6. maja, začeli s prostovoljnim delom graditi novi gasilski dom. Stari dom ni več primeren, zato bodo zgradili novega. Veliko dela bodo opravili prostovoljno, računajo pa tudi ru pomoč Občinske gasilce zveze. Če bo šk) vse po sreči, bodo letos dom postavili pod streho. Premalo sodelovanja Analiza gospodarjenja v ribniški občini za lani ugotavlja, da je celotni dohodek lani porastel za 34,2 odstotka, dohodek za 16,9 odstotkov in družbeni proizvod za 19 odstotkov. Delitveno razmerje med delovnimi organizacijami in družbo je 71,6:28,4 (lani 73,9:26,1), kar pomeni, da se je kljub raznim lepim sklepom in resolucijam poslabšalo v škodo gospodarstva. To pomeni, da govorimo eno („z novoustvarjeno vrednostjo naj razpolagajo proizvajalci", „spremeniti moramo delitveno razmerje v korist gospodarstva"), delamo pa drugo oziroma prav nasprotno. Na te rezultate je vplivala tudi zaposlenost, ki se je povečala za 12^ odstotke. Celotni dohodek na zaposlenega je bil večji za 19,4 odstotke. K občutnemu porastu celotnega dohodka je največ prispevala povečana proizvodnja, porast cen, razmeroma ugodna prodaja in novi obrati oziroma podjetja. Po panogah gospodarstva je največji porast celotnega dohodka zabeležil promet (novo podjele!) 414 odstotkov, nato industrija 27 odstotkov, kmetijstvo 23 odstotkov, ^ovina in gostinstvo 19,3 odstotke in stanovanjsko komun^a dejavnost 3,9 odstotke. Posdu župniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke in podjetju Kremeni obrat Ravno za pO' darjeni venec. . Žalujoči: neutolažljiva žena Frančiška, sin Polde z družino, hčerki Tončka in Fanika z družinama, sestra Marija z družino ter drugo sorodstvo Smednik, 26. maja 1973 MARTINU MALENŠKU iz Novega mesta za uspešno opravljeno diplomo čestitajo domačL Dragemu in skrbnemu možu, oče tu in staremu očetu LOJZETU JORDANU iz Dobrave pri Kostanjevici želimo za 70. rojstni dan vse najlepše, predvsem pa zdravja, da bi ostal še dolga leta med nami, žena Ančka, sinova Jože in Lojze ter hčerki Mimica in Betka z družinami. Vnučki pa mu pošiljajo koš poljubčkov. Milka Udvanc, Bela ccrkev 10, prepovedujem kakršnokoli vožnjo okoli moje hiše, hojo po parceli št. 229, vsako parkiranje in delanje ka-kršnekoh škode ter pašo kokoši po njivah. .Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. MAMICI^! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetar-.stvu ARMIČ, TRŽAŠKA 52. LJUBLJANA Strokovno popravljamo televizijske, radijske in gospodinjske aparate ter brivnike Braun. Servisna delavnica Iskra, Prekopa pri Kostanjevici. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta, starega očeta in brata MATIJE KASTELCA z Dolža 26 se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in delovnim kolektivom Krka - Novo mesto, Jugotehnika - Ljubljana, Gozdni obrat Novo mesto, SPIZ - podružnica Novo mesto; Gostinsko podjetje Otočec, osnovni šoli Stopiče, Domu Majde Vrhovnik v Ljubljani, župniku za opravljeni obred, za pomoč, vence in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinovi Matija, Floijan in Jože z družinami, hčerke Micka, Anica, Francka, Rezka in Jožica z družinami, sestra Rezka ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgibi naše drage žene, mame, sestre, stare mame MARIJE KLEMENČIČ iz Sel pri Jugoiju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu tovarne Belt, govornikom za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so znami sočustvovali. Žalujoči: mož Janez, sinovi Polde, Ivan, Lojze, Stane z družinami, sestri Katka in Nežka, brata Lojze in Marko z družinami ter drugo sorodstvo V brežiški bolnišnici so rodile: Marija Popijač iz Čateža - dečka; Dragica Jagodič iz Samobora. — Mirjano; Metka Špan iz Krškega — Polonco; Marjana Ivnik iz Sevnice — Doris; Matilda Metličar iz Sp. Libne - Jožeta; Lidija Krošelj iz Obrežja - dečka; Mira Fijolič iz Orešja -Milana;, Dragica Čokanič iz Novakov - Elvisa; Marjetica Fekeža iz Strmca - Renato; Katica Piršič iz Rud — Marjana; Antonija Lahovič iz Jereslavca -r- deklico; Marija Tomše iz Glogočic - dečka; Marija Pavlovič iz Gor. Pirošice — Roberta; Anastazija Mihehč iz Vrbovca — deklico; Mira Librič iz Grdanjcev -Danijela; Dragica Lopatič iz Ključa - Mirjano; Verica Raškovec iz Pokleka - dečka; Olga Mrakič iz Šentlenarta - dečka; Milena Jakovina iz Mihalovec - Marjanko; Marija Medvešek iz Kališevca -Darinko; Bariča Dugan iz Marije Magdalena - deklico; Mira • Matjaščič iz Bregane - Sonjo; Zlata Požun s Senovega - deklico; Marica j Klemenčič iz Kerestinca - deklico; Ana Jazbec iz Sevnice - Melito; Marija Hadjič iz Samobora -Jasmino; Branka Bukovina iz Šenkovca - Gorana; Romana Hervol iz Malega Obreža - deklico; Veronika Vretič iz Črnca - Janka; Magdiča Runtas iz Gregurič brega -dečka; Bariča Dražič iz Brezja -Damira; Frančiška Gregorevčič iz Artič — Aleša; Ana Jazbinski iz M. Jazbine — Darka; Ivanka Zalokar iz Arta - Matejko; Ismeta Mujanovič z Dmova - Abdul^a; Jožefa Kramer iz Podvinja - deklico; Marija Bizjak iz Atra - dečka. - Čestitamo! PROSTA DELOVNA MESTA! KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta: 1. NAČELNIKA ODDELKA NA FINANCE, 2. NAČELNIKA ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE, 3. REFERENTA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE II. POGOJI: pod 1: ekonomska ali pravna fakulteta, visoka ekonomska komercialna šola in 4 leta prakse, ali I. stopnja ekonomske ali pravne fakultete, ali I. stopnja ekonomske komercialne šole, ali njim sorodne šole in 8 let prakse pod 2: pravna fakulteta ali njej sorodna šola in 3 leta prakse pod 3: pravna fakulteta L stopnje, ali višja upravna šola, ali višja šola za socialne delavce, ali njim sorodne šole in 3 leta prakse, poskusno delo 2 meseca Rok za prijave je 15 dni po objavi. DOLENJSKI LIST IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje IZDAJATFI JSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dnigoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenov.šek, Franc I pil,ne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdoluu^ in Ivan Zivič I RFDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon. Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna • naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 3(3 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLliNJSKl LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) ri^KOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: (?ZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk; Ljudska pravica, Ljubljana 18 EB SKI UST St. 24 (1211) - 14. iunija 1973 p t y tj ^ imJ y y 11 ii i wk f j#; Š % S k i / # Ifl MP MMjpJ * tw^ i * k I