' : V • - ' " • v t ■ : •••« - ■ ■ ' • ■ ■ i • - Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c>4merijd. The first Slovenic DaSy in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. t rfDUEFON PISARNE: 1279 KBOTOK. Entered m Second-Cla« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1*7« NO. 101. — ŠTEV. 101. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 29, 1908. — V SREDO, 29. MAL. TRAVNA 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Indijanski poglavar poročen z belo. SIOUX - POGLAVAR "STOJEČI MEDVED" SE JE POROČIL Z GOSPODIČNO HAZEL MORAN. Spoznal jo je na svetovni razstavi v St. Louisu in se v njo takoj zaljnbiL 4* STO JEČI MEDVED" V TRAKU IN CILINDRU. V kratkem se poročita v našem mestu indijanski glavar "Stoječi medved" in Miss Hazel Moran, ki sta se vzljubila na svetovni razstavi v St. Louisu. Oba stanujeta sedaj v New Yorku. Rudečekožca si pa nikakor ne smemo predstavljati kot pravega Indijanca s kožnatimi hlačami in bojno sekiro na rami, temveč kot modernega gospoda v fraku in cilindru. "Stoječi medved" je namreč že zapustil letovišča svojih bratov in se poprijel civilizacije belih. Dasi je njegova koža rudeČa, vendar "Stoječi medved" je že modern gospod. Zvršil je univerzo v Carlisle in je sedaj tolmač Sioux-Indijancev, ktere je že večkrat zastopal v kongresu. Raz v en tega je "Medved" posestnik velikanske farme. ki meri 1500 akrov. Prav rad je tudi igral v raznih cirkusih. Miss Hazel dobi torej jako premožnega moža. Spoznala sta se na svetovni razstavi v St. Louisu. "Medved" je na-čeloval oddelku Indijancev v "Wild West" gledališču in bil zelo razočaran, ko mu je Hazel omenila, da njegovi ljudje ne poznajo nobenih posebnih umetnosti pri jahanju. In res je nastopila tudi gospodična v cirkusu in vzbudila s svojo umetnostjo občno začudenje, tako, da je "Stoječi medved'' • trdil, da se gre lahko meriti z vsako indijansko deklico. Pre-teeeno leto sta se oba slučajno zopet našla v newyorskem Hipodromu in staro prijateljstvo je oživelo, V četrtek se poročita, nakar nastopita skupaj poročno potovanje v London, kje* namerava "Stoječi medved" nastopiti v nekem cirkusu, s kterim je že sklenil pogodbo. Skupno z njim nastopi tudi njegova žena. Indijanec bo peljal s seboj tudi 50 svojih bratov rdečnikov, ki so vsi iz rodu Sioux-Indijancev. Cez nekaj mesecev se povrneta v New York, nakar se podaja na svojo farmo, ki se nahaja v državi Wyoming. Nova Rooseveltova poslanica kongresu. KO JE PREDSEDNIKOV TAJNIK PRINESEL POSLANICO V KONGRES, JE SLEDNJI NI HOTEL POSLTJ-Š ATI. Senatorji so vstali iz svojih sedežev ter se podali domov. SENATORSKE MUHE. Pot našega brodovja okoli sveta, PREDSEDNIK ROOSEVELT JE ODREDIL NAČRT ZA NA-DALJNO POTOVANJE NAŠIH OKLOPNIC Admiralu Evansu se zdravje vrača in v kratkem prevzame zopet vrhovno poveljstvo. CVETLIČNI PRAZNIK V SANTA BARBARA. Washington, 28. aprila. Poslanica predsednika Roosevelta, ktero je že včeraj poslal kongresu, se je v obeh zbornicah prečitala šele danes. Ko je včeraj prinesel poslanico Rooseveltov tajnik v kongres, se za njo nihče ni zmenil. V senatu je moral predsednikov tajnik več ur čakati, ko so se senatorji posvetovali o mornariškem proračunu. Ko je bila debata o proračunu gotova, je ponudil tajnik poslanico predsedniku senata, ki je pričel citati. Pa ni še prebral prvega odstavka, ko vstane senator Aldrich in stavi predlog, da se seja prekine. Za njim je vstalo še nekaj senatorjev, ki so podpirali predlog svojega tovariša in čez deset minut je ostal v zbornici samo še predsednik senata, ki je prenehal s čitanjem poslanice, ker ni bilo nikogar več v dvorani. Nič bolje se' ni «rodilo tajniku v zbornici poslancev. Tudi tu je moral čakati več ur, dokler so poslanci debatirali. Po preteku treh ur se je govornik -Toe Cannon odločil, da prične f-itati poslanico. Postopanje naših po-stavodajalcev je umevno. Letos so čitali že toliko poslanic, da so bili trdno prepričani, da jim predsednik vsaj tekom tega zasedanja prizanese 7. nadaljnim oš te van jem, posebno, ko se prične v kratkem volilni boj. Tudi korfgresmani so takoj ob pričetku či-tanja poslanice vstali iz svojih sedežev. pograbili.svoje klobuke in odšli. Predsednik v svoji najnovejši poslanici priporoča, da se uredi pravna moč zvezinih sodnikov pri "injunction" postopanju, nadalje, da se naloženi kapital velikih podjetij bolje nadzoruje. Značilno je, kar nadalje predsednik v svoji poslanici povdar-ja. da je on konservativna moč v deželi, ker hodi vedno srednjo pot in tako varuje deželo pred vlado pluto-kratije in socijalistične vlade. Konča pa z besedami: "Ameriško ljudstvo je prišlo do prepričanja, da so prošli dnevi vlade velikih korporacij, ki so kljubovale vsem postavajo." ŽELJE PO OČETU. Mlada deklica iz Ohio išče očeta, ki je najbrž utonil. Newyorski koroner je dobil pismo nekega otroka iz Lakewooda, -Ohio, v kterem ga dete prosi, da išče za njegovim zgubljenim očetom. Pismo se glasi: Ljubi gospod:— Prosim Vas, da priobčite moje pismo v newyorekih listih, ker bi jako rada našla mojepra papata, ki je menda v New Yorku. Naš papa nas je zapustil pred dvema letoma in od tedaj ga nisem več videla, ne slišala o njem, toda nekdo je mami povedal, da je videl papata v New Yorku. Mo-fc jemu papatu je ime Fred Christian Bernhard Fisher. Yisok je pet čevljev in sedem palcev, jako belega o-braza in 38 let star. Pred nekoliko dnevi sem brala v elevelanskih listih o nekem C. Fisherju, ki je bil v neki tovarni v New Yorku. Kako naj sirota uganem, če je bil to moj papa. Upam, da boste za mene naredili, kar Vas prosim. Tako rada bi že papa videla. Vaša Nanny Fisher, 5 Franklin St., Lakewood, O. Devet let stara. In sedaj premišljuje koroner, kako bi pomagal otrok«, ker oče je najbrž T resnici mrtev. V koronerjevih knjigah je omenjeno, da so 30. novembra 1907 potegnili i« vode na piern št. 9 neko truplo, ktero so po listinah, ki jih je mrtve« imel pri sebi) spoznali za Fred C. Fiaherja. Opi% kot ga j« poslala njegova hčerka, se popol-strinja * utopljenčevim trup- BANKA ZAPRTA. Italijani v skrbeh, da dobe svoj denar. Zaporedoma propadajo razni italijanski "bankarji" v našem mestu. Včeraj na vse zgodaj se je zbralo okoli 500 Italijanov pred uradom zasebnega bankarja Eliseo Saggese na 2123 1. Avenue, ker je slednji potom plakatov naznanil, da začasno ustavi v»e poslovanje. Na plakatih je Sag-prese naznanil, da mu nikakor ni mo-goče dobiti dovolj denarja, da izplača vse vlagatelje, ki imajo pri njem naložen denar. Saggese se je poleg bankarstva pečal tudi s prodajo voznih listkov in raznimi zemljiškimi špekulacijami, ki so ga minirale. Washington, 28. aprila. Danes je odredil predsednik načrt za nadalj-no potovanje -naših oklopnic okoli sveta. Po tem načrtu zapusti brodov-je 7. julija San Francisco in se napoti proti Honolulu, kamor dospe 16. julija, kjer se pomudi sedem dnij. Dne 9. avgusta pride brodovje Zjed. držav prvič v Avstralijo in sicer naj-prvo v luko Auckland, kjer se pomudi šest dnij, nakar obišče Sidney, koder ostane sedem dnij. Dne 29. avgusta dospe brodovje v Melbourne, koder ostane zopet sedem dnij. Dne 11. septembra pridejo oklopniee v Albany, kjer bodo naložile premog. Dne 1. oktobra priplove brodovje na Filipinske otoke, kjer se pomudi devet dnij, nakar odide na Japonsko v luko Yokohamo, kjer se ustavi za sedem dnij. Tu se bode brodovje razdelilo v dve diviziji, kterih ena od-plove v Amoy. druga se pa vrne v Manilo. Prva divizija brodovja se vrne na Manilo Šele 7. novembra. Na-daljno pot brodovja naznanijo pozneje. Paso el Robles, Hot Springs, Cal., 28. aprila. Kakor se poroča, se zdravje admirala Evansa vedno zboljšuje in morda bo že v kratkem zapustil toplice ter se podal v San Francisco, kjer zopet prevzame nadpoveljstvo ponosnega brodovja. Santa Barbara, Cal.. 28. aprila. V tem mestu se je danes pričel cvetlični praznik, kterega so priredili tukajšnji prebivalci v počast sem došlih mornarjev. Praznik se je pričel s cvetličnim bojem in korzom in sicer na Ocean Boulevardu ravno pred 16 oklopnicami. Vsepovsod so navdušeno sprejemali mornarje, ki so bili v paradni uniformi. Na vozovih, sijajno okrašenih s cvetlicami, so se peljale ovenčane deklice. Središče cele zabave pa je bil s tisočimi cvetlicami posejan voz, kjer so se peljali admirali Thomas, Sperry in Emery. Peljali so se na "dvor", kjer je sedela "kraljica" celega praznika. Zvečer se je vršil na prostem na morskem obrežju ples, kterega se je udeležilo nad 2000 parov. Ob enem je bilo mesto sijajno razsvetljeno. Prihodnji teden odpluje brodovje v San Fran- Portugalski kralj zopet v nevarnosti. NA PORTUGALSKEM PRIČAKUJEJO, DA SE BODE ZADNJA TRAGEDIJA OBNOVILA. Včeraj se je pričelo zasedanje corte-sov in tem povodom so prišli na sled zarote. STRANKE. Grozodejstva Kurdov. Klanje Armencev. V PERZIJSKEJ ARMENIJI SO KURDI NAPADLI ARMENCE IN SO JIH DVA-TISOČ UBILI. • —o— Armenci beže kar trumoma na rusko ozemlje, da si rešijo saj s življenje. V TURŠKEJ ARMENIJI. Metalec bomb umrl v bolnišnici. Selig Silberstein je včeraj umrl v bolnici Bellevue v New Yorku na poškodbah, ki si jih je pridobil, ko je pred štirimi tedni ob priliki demonstracije brezposelnih vrgel bombo na policijo, ki se je zbrala okoli vodnjaka v nion Square parku v New Yorku. Kakor znano, je bila tedaj ubita ena osoba. Silberstein, ki je ob priliki napada zgubil eno roko in oba očesa, je pred smrtjo vse izpovedal in priznal. Branil se je izpovedati, če ima morebitne zarotnike. Predvčerajšnjim se je Silberstein Še precej dobro počutil in izjavil, da mu je jako ž&l, da bomba, ktero je vrgel, ni ubila vsaj 50 polieajev, ker je prehitro eksplodirala. Njegovo truplo izroče njegovim sestram. _ Razstreljen most. Fall River, Mass., 27. aprila. Most countyja Bristol, ki vodi preko reke Taunton v Somerset, je včeraj o polu-iw>ei s pomočjo dinamita zletel v zrak. Most je veljal $750,000. Tvrdka, ki gradi imenovani most, ne dela razlike med unijskimi in neunijskimi delavci in sedaj se domneva, da so unij-ski delavci iz osvete razdejali most in prizadejali družbi na ta način velikansko škodo. Mraz provzročil veliko škodo. Denver, Colo.. 28. aprila. V okolici mesta in v mestu samem je divjal zadnje tri dni izvanreden mraz, ki je provzročil veliko škodo posebno sadnemu drevju. Posebno so občutili mraz v Arkansas in Grand Valley dolini, kjer je prizadjal škode na sadnem drevju za $1,000,000. Qmaha, Neb., aprila. V Nebra-ski je padel toplomer zadnje dni na 29 stopinj nad ničlo in iz vseb krajev se poroča o izvanrednem mrazu. Na več krajih je zapadel debel sneg. Nesreča t tovarnL V tovarni North Shore Electric Light Co. v Chicago, 111., se je naletelo veliko gonilno kolo in pri tem sta bila dva delavca ubita. Ker je sedaj elektrarna razdejana, vlada ▼ mestu in okoličanskih krajih po noSi popolna tema. Lisbona, 29. aprila. Danes se prične tukaj zasedanje novega parlamenta in vse oblasti so v velikanskem strahu, da bi nezadovoljni ljudje ne ustrelili tem povodom tudi sedanjega kralja, kakor nedavno njegovega očeta in brata. Kralj mora namreč prisostvovati otvoritvi zasedanja corte-sov in naznaniti otvoritev. Mesto je polno vojaštva in čete so zasedle vso pot od palače Necessida-des do parlamentnega poslopja. Kralj se bode peljal v parlament v zaprtej kočiji, ktera bode obdana z vojaštvom. Te dni so prišli tukaj na sled tudi zaroti, ktere namen je bil, tragedijo od 1. februarja obnoviti. Vsled tega so zaprli nekega moža imenom Palanque. Ker pa policija ni mogla ničesar dokazati, so ga morali zopet izpustiti. Razne politične stranke, tako republikanci, desidentje in Francoisti, so se pripravili na to, da bodo takoj pri otvoritvi parlamenta napadli vlado. Pred vsem bodo napadli dinastijo, ker je pokojni ustreljeni kralj jemal državni denar za svoje lastne potrebščine in tako zapravil nad milijon dolarjev. NA PARNIKU MARTHA WASH INGTON. Največji parnik parobrodneea društva Austro-Americana, Martha Washington, je danes v prvič od-plul v Trst. Danes je v prvič odplul iz naše lu ke v Trst novi parnik parobrodne družbe Austro-Americana, Martha Washington, kteri je največji parnik imenovane družbe in tudi največji parnik, kar jih pluje pod avstrijsko zastavo. Zastopništvo Austro-Americane je včeraj popoludne priredilo newyor-škim časnikarjem na imenovanem parniku lep banket, po kterem je ka pitan Gerolimic razkazal ves parnik. Martha Washington je bila zgrajena v Glasgowu na Škotskem, iz ktere luke do našega mesta je rabila le osem dni. Parnik je moderno o-premljen, in sicer z najnovejšimi napravami in vsemi udobnostmi za potnike. Pri tem se je v prve j vrsti gledalo na to, da imajo potniki med-krovja kar največ udobnosti. Tako imajo ti potniki na razpolago posebne obedne dvorane in tudi kopališča kar pri druzih parnikih dosedaj še nismo opazili. • V prvem razredu je prostora le za 75 osob in v drugem za 100, kajti, kakor rečeno, predvsem se je oziralo na potnike medkrovja kajti na parniku je prostora za 2000 potnikov te vrste. Ko je parnik danes odplul v prvič v Trst, so bili vsi prostori na njem zasedeni in med potniki je tudi do 200 Slovencev, kteri so kupili vožne listke pri tvrdki Frank Sakser Co. v New Yorku. Družbi Austro-Americana iskreno čestitamo k njenem napredku, o kterem nam najbolj svedoči njen novi parnik, kteri se zamore meriti z vsakim modernim oceanskim parnikom. Iz Avstro-Ogrske. Razne novosti Skrb za Fran Josipa. CESAR FRAN JOSIP JE ŠE VEDNO BOLEHEN IN RADI TEGA BI ZOPET RADI SLAVNOSTI OMEJILI. Cesar bode prisostvoval le dvema slavnostima, dočim je drugim prireditvam odpovedal. IRREDENTA. iz inozemstva, Teheran, Perzija, 29. aprila. V tukajšnjem parlamentu so včeraj poslanci čitali razne brzojavke, ktere so prejeli od prebivalstva v perzijskej Armeniji, in glasom kterih so Kurdi napadli Armence v okolici Urumije. Tam so Kurdi oplenili 36 armenskih vasi in poklali nad dvatisoč Armencev. — Tiflis, Rusija, 29. aprila. Iz turške Armenije se poroča o nepopisnih grozodejstvih Kurdov napram Armencem. V armenskih pokrajinah, ktere meje na Rusijo, so pričeli najbolj divji rodovi Kurdov s splošnim klanjem Armencev. Boji in napadi ter klanja so na dnevnem redu. Armenci beže kar trumoma preko meje na rusko ozemlje. PO TORNADU NA JUGU. Število mrtvih še vedno narašča. Dosedaj pogrešajo 450 osob. Atlanta, Ga.. 28. aprila. Po najnovejših poročilih se položaj na jugu, kjer je tri dni divjal grozni tornado, še nikakor ni poboljšal. Število mrtvecev je narastlo že na 450 in pogrešajo dosedaj 1257 osob. V več mestih je zgubilo življenje desetina vseh prebivalcev. Najhujše je v Louisiani in Mississippiju. Ljudje so brez streh in morajo pre nočevati na prostem. Kakor proro-kuje vremenski urad, nastopi danes izvanreden mraz, kar bode še poslab šalo položaj bednih prebivalcev. Obla stva hite s pomočjo prizadetim. Mesto Hettiesburg, Miss., je ena sama velika bolnica. Ves dan prinašajo nove ranjence, kterih je sedaj v mestu že nad 400. Skupno škodo, ki jo je provzročil tornado, cenijo že nad $10,000,000. V Richtonu je bilo ubitih 45 osob in ena družina, obstoječa iz sedmih glav, je popolnoma zginila. Najtežavnejše je prizadete preskr bo vat i z živežem. V več krajih se ne more dobiti nobene hrane. K sreči nekaj krajev ni bilo po tornadu tako hudo obiskanih in prebivalci se sedaj trudijo, da prinesejo drugim pomoč. Časopisi po južnih mestih so pričeli nabirati darove v pomoč ponesreče- Roparji v Kentuckyju. V Bandana, Ky., so prišli štirje zakrinkani roparji v Cumberland Telephone Exchange, kjer so vslivžbence do nezavesti pretepli in prisilili bla gajnika od Ballard County Banke, da jim je odprl blagajno. Odnesli so $3000 gotovine in neznano kam odšli. Volkovi v Michiganu. Washington, 27. aprila. Drvarji, ki delajo v gozdih severnega dela tukajšnje države, so sporočili gozdarskemu državnemu uradu, da je v ta-moinjih gozdih na stotine volkov. Imenovani urad trdi, da so se Badaj pojavili volkovi t vseh eotmtyjih, kjer bo veliki gozdi, kajti samo tekom mittole zime se j* ▼ severnem Miehi-ganu ubilo nad 600 toDhjt. Oenarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 ............v 60 toon. za. 20.46 .............100 kron. za 40.90 ............ 200 kron. za 102.00 ............ 500 za 204.00 ............ 1000 kros. za 1017.00 ............ 5000 too«. Poitarlna j« všteta prt tak Doma se nakazane vsota popalnoma izplačajo ton vinarja odbitka. Naš• daaarne poSDJatva izplačaj« c. kr. pofttaft toairihri ttrad v 11. 4» 12. daafc. Denarje bm Podali j* naj*xffift-nej« io 126.00 ▼ —towiaf V -- aH - - - Order aH pa K«w York Bank Draft. niuiK flAzm oo„ 1M Omnfak flt, Wm mu at Otatr Am, K & Dunaj, 29. aprila. Tukaj so zopet v velikih skrbeh radi zdravja starega cesarja Fran Josipa, kajti zdravniki vedno povdarjajo, da se mora čuvati, ker je še vedno bolehen in se mu zamore bolezen vsaki čas ponoviti. Sedaj se radi tega zopet uradoma naznanja, da cesar želi, da se slavnosti povodom njegove šestdesetletnice vladanja po možnosti omeje in da se denar raje porabi v dobrodelne namene. Nadalje se tudi naznanja, da želi cesar prisostvovati samo dvem slav-nostim, za ktere se prebivalstvo že dalj časa marljivo pripravlja, dočim drugim prireditvam ne bode prisostvoval. Inomo^t, 29. aprila. Italijanski ir-redentisti so postali v novejšem času zelo živahni in sicer tako na Slovenskem, kakor tudi na Tirolskem. Vee raj so v Solurno ob Adiži, kjer je naseljenih več Nemcev, napravili izlet in napadli Nemce, tako da so nastali veliki nemiri. Oblasti so poslale ta koj na lice mesta orožnistvo, ktero je preprečilo prolivanje krvi, do kterega bi prav gotovo prišlo, ako bi ne prišlo orožništvo. Budimpešta, 29. aprila. V Granu na Ogrskem so priredili pijani vojaki velike izgrede, pri kterih je prišlo tu di do prolivanja krvi. Pod vodstvom nekega narednika so vojaki na ulici napadali pasante. Ko so policaji skušali to preprečiti, so vojaki policaje napadli in pri tem je bilo več ljudi ranjenih. Minolo je precej časa, da je zavladal zopet red. MNENJE NEKDANJEGA GLAVARJA TAMMANYTOV CROCKERJA O PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH. Zopet rekordno potovanje paznika Mauretania iz Amerike v Evropo. O NESREČI VOJNE LADIJE GLADIATOR. PROROKOVANA SMRT. Mlad Danec žrtev prorokovalke. Chicago, 111., 23. aprila. Nels Chri-stensen pričakuje v zaporu v Kenosha, Wis., svoje smrti, ki bode po njegovem mnenju še danes nastopila. Od svojih prijateljev je že vzel slovo. Ko je Christeusen junija lanskega leta odpotoval iz Ivodanja na Danskem, si je dal od neke ciganke pro-rokovati bodočnost. Moderna Kasau-»lra mu je povedala, da bode dne 2G. aprila zaprt in dva dni pozneje u-mrl. Nadalje mu je ciganka proro-kovala. da bode v ječi dobil dva svoja rojaka, kterih jeden bode imel samo eno nogo, drugi bode pa škilil. Nels se pa ni dal prestrašiti, temveč pogumno nastopil pot v Ameriko. 26. aprila so ga v Kenoshi radi podivjanosti zaprli in prepeljali v ječo, kjer je dobil nekega Danca Charles Hansena, ki ima v resnici eno samo nogo, in nekega Ole Hertsbergerja, ki škila na obe očesa. Takoj se je Nels spomnil prorokovanja ciganke in se onesvesten zgrudil na tla. Ko se je zopet zavedel, se je nesrečnik začel pripravljati na smrt. Zdravniki so mi.enja, da je bil Danec tako prevzet prorokovanja, da mu je potemnel duh in da bode najbrž v kratkem umrl. Ekspresni vlak ponesrečil. Chicaški ekspresni vlak Erie železnice je pri Canistoe, N. Y., ko je vozil s hitrostjo po 60 milj na uro, skočil raz tir. Pri tem je bilo kakih 20 osob lahko ranjenih, dočim ni bil nihče ubit. Iz Hornella so poslali potnikom poseben vlak na pomoČ. Roparji t avtomobilu. Roparji, kteri so se pripeljali v avtomobila, so vlomili v poletno hišo Charlesa E. Merrilla v New Canaan, Conn., od kjer so odnesli za $1500 srebrnine. Sosedje imenovane hiše trdijo, da so piifii roparji v dveh avtomobilih. Dublin, Irska, 28. aprila. Semkaj je dospel znani Newyorcan Richard Crocker, kterega so vprašali, kaj misli glede prihodnjih predsedniških volitev v Zjed. državah. Izrazil se je. da vlada vse preveč zasebne agitacije pri vseh predsedniških kandidatih. Vse kar Amerika potrebuje je. da -i ljudstvo izvoli mirnega predsednika take-ra značaja kot je bil MoKinleV. Que ens town, Anglija. 28. aprila. Danes je sem dospel parnik Mauretania in sicer sedemnajst minut po peti uri. V petek je naredil 579 vozlov na dan ter tako presegel svoj lastni rekord, ki ga je imel dosedaj * na svoji vožnji proti Evropi. London, 2S. aprila. Danes so prenehali z iskanjem nadaljnih trupel j, ki so bila ubita, ko je zadel v križar-ko Gladiator parnik St. Paul. Admi-raliteta se je izjavila, da na ladiji ne pogrešajo nobenega mornarja vee. Skupno je bilo torej ubitih 23 mornarjev. Mornarji parnika St. Paul 90 kupili krasen vcn-ec, kterega bodo po--ložili na skupni grob ponesrečenih mornarjev, ktere pokopljejo v Ports-' mouthu. V admiralitetnih krogih se je razširila vest, da namerava vlada parnik St. Paul zapleniti, ktera vest pa še ni potrjena, ker bi imela vlada sama velike sitnosti. Pač pa pride sčasoma gotovo do tožbe, ki bo zelo komplicirana. Tangier, Maroko, 29. aprila. Sedaj se je za gotovo dognalo, da ropar Raisuli, o kterem se je poročalo, da je bil ubit, še živi in da je zdrav. Arabci iz rodu El Kmes so ga sicer v zasedi napadli, toda pri tem se jim ni posrečilo roparja ustreliti. Harwich. 29. aprila. Na višini Kentish Knock je včeraj torpedolovke Kibble zavozila v torpedolovko Gala, ktero je razdvojila v dva komada, tako, da se je Gala takoj potopila. Pri tem je bil nek častnik ubit, dočim se je ostalo moštvo rešilo. Ladiji sta bili pri nočnih vajah. Petrograd, 29. aprila. Povodom velikonočnih praznikov je izdal car Nikolaj veliko amnestijo za politične kaznjence, kterih so vsled tega 20,00© izpustili iz zaporov. Madrid, 2S. aprila. V tukajšnjem mestu bndo praznovali prvega maja stoletnico, kar se je Španska osvobodila tujega jarma o Napoleonovih časih. Slavnosti bodo trajale teden dni ter se kakor običajno zaključile z bi-koborbami. Po končani slavnosti se podasta kralj in kraljica na svoj poletni grad, kjer bode kraljica pričakovala svojega drugega poroda, nakar obišče skupno s svojim možem več mest v vzhodni provinciji. Rim. 28. aprila. Poluradno se naznanja, da bode papež imel začetkom junija konzistorij. pri kterem bode imenoval nove kardinale. Kardinalom bodo imenovani pariški nadškof, lis-bonški škof in neki Nemec. Nastala je tudi govorica, da namerava papež podeliti dostojanstvo kardinala enemu izmed ameriških škofov. Nekteri ugibajo, da postane kardinal bostonski nadškof, dočim so drusri prepričani, da dobi newyorski nadškof Far-lev kardinal ski klobuk. Slovenske novice. Poroča se nam iz West Allis, "Wis., da je 23. aprila skočil pod železniški vlak 171etni Valentin Tratnik, doma iz Gor. Grada na Spod. Štajerskem; bil je takoj mrtev. Rojaki pobirajo sedaj, da mu prirede dostojen pokop. Zopet tornado v Terasu. Austin, Texas. 27. aprila. Tornado, ki je vSeraj divjal v Wood coun-tyju, je razdejal mestece Wagner. Pri tem so bile Štiri osobe ubite, dočim jih je vse polno ranjenih. __________ ____ ^_ / 'Vr - £ ■ "GLAS NARODA" !st0,etnica naše škofi*e- (Slovenic Daily.) Ownad and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (m corporation.} FRANK 8AK8ER, President. VICTOR VALJAVKC, Secretary. LOUIS BEN EDI 1C, Tnwurer. Place of Business of the corporation and addreeHes of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 ,, pol leta.........1,50 „ leto xa mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za met to New York . 2.00 „ Evropo za vse leto.....4.50 .. „ „ pol leta.....2.50 „ ,, „ četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo »kupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemži nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ("Voice of the People") Lnaed every dav, except Sum lays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement onfagrcement. Dopiai brez podpisa in oeohnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri •premembi krsjn naročnikov prosimo, ilo druga leta in tako bode ostalo tudi vse letošnje leto. Kadar imamo pr^ nas predsedniške volitve, ktere pomenja jo za kapitaliste vedno nekako negotovost, tedaj zavlada na našem gospodarskem polju vedno mir, kajti vsakdo čaka s svojimi načrti in cilji, dokler ne ve, kaka bode prihodnja politika. To velja za sedaj še bolj, kor se je depresija pričela z oktobro-vo paniko, koje posledice še vedno čutimo. Kedor misli, da se ,i>odo stari dobri časi z velikim in obilim aaslužkom vrnili pred no%-im letom, ta se gotovo moti in govori proti svojemu prepričanju, ker je najbrže plačan agent volilne kampanje. Ljudje onstran Atlantika, kteri čakajo, da bi zopet prišli v Ameriko po zaslužek, dobro vedo, kake razmere vladajo sedaj pri nas, kajti iz ameriških časopisov, koje si drže tudi v Evropi, kakor tudi iz poročil svojih prijateljev, zvedo vse ono, kar je j aa nje zanimivo. Za te ljudi Amerika ni druzega, nego dežela zaslužka in oni bodo ostali toliko časa v Evropi, dokler pri nas ne bodo slaba leta minola in dokler se Amerika za ■je zopet ne spremeni v molzno kravo. ^ Vsled tega se pa vsakemu izmed aas vsiljuje vprašanje: je-li želeti, da prihajajo k nam TAKI naseljenci, oziroma ljudje, ki prihajajo k nam le tedaj, ko se jim nudi zaslužek, kte-rega potem zopet odneso v Evropo T Amerika je že, prišla do točke, ko ni več odvisna od naseljevanja, v kolikor pride obrt v poštev, dočim so naseljenci, ki nameravajo tukaj ustanoviti svoje domovje in postati Američani, vedno in ob vsakem času dobrodošli, ker na te tudi kriza ne more vplivati. Naseljenci, ki nas obiskujejo le tedaj, ko se nam godi dobro in ko je vsa dežela v prosperiteti, ko nas pa ostavljajo, kadar nastanejo slabši časi, so za našo deželo in za naše ljudstvo brez vsake vrednosti, in za nje je mnogo boljše, da ostanejo doma, oziroma tam, kjer so. Oni vsled svoje nestanovitnosti ne pomagajo pri razvoju dežele niti malo in oni se nikdar ne amerikanizujejo, tako da bi postali pravi člani našega ljudstva. — Pri katoliškem prebivalstvu naše republike je opazovati, da se blagoslov Jehove uresničuje: "... in množite se kakor zvezde na nebu in kakor pesek v morju". Za vse naše prebivalstvo je stoletnica newyorske katoliške škofije velikanskega kulturno - zgodovinskega pomena. Medtem, ko zamoremo ameriški katoličani trditi, da je katoli čanstvo tekom jednega stoletja ne popisno napredovalo, ker je naseljevanje iz katoliških dežel postajalo vedno večje, se vse druge naše krščanske veroizpovesti leto za letom pritožujejo, da med njihovimi pristaši vera vedno bolj izginja, da ljudje njihove cerkve vedno manj obiskujejo in da so v verskem pogledu leto za letom vedno bolj nazadovali. Vzroki, da je na katoliškej strani opaziti tak napredek, dočim istodobno zopet pri družili veroizpovestih o velikem napredku ne more biti mnogo govora, so jasni. Katoliški duhovni žive in čutijo z ljudskimi masami, kar vidimo in slišimo dan za dnevom. Kadar se gre za dobrodelnost, tedaj poslujejo katoliški duhovni z židovskimi rabiftci in drugimi duhovni vedno roko v roki, vedno v najlepšem sporazumu, kajti tu se gre za jedno in isto stvar, za jednega in istega Boga, za Boga ljubezni do bližnjega. Minolo nedeljo je nek katoliški duhoven govoril pri nekem ljudskem shodu in je tem povodom med dru giin tudi dejal: "Prejšnjo nedeljo sem bil v Lougblin. Oval in tam sem £ied«l igro base bali — tako naj se ljudje potem, ko opravijo svoje verske dolžnosti, zaba%ajo." Duhovni druzih krščanskih veroizpovesti pa pošiljajo ob nedeljah policijo na ljudi, ki se zabavajo z nedolžno igro, samo da izposlujejo nesmiselni nedeljski počitek in mir. In skoraj vsi katoliški duhovni so pristaši nauka: "Dajte ob nedeljah Bogu, kar je božjega, in človeku, kar je Človeškega, kajti nedelja je določena za ljudi, ne pa ljudje za nedeljo." In nek naših najvišjih škofov je nedavno naznanil: "Nesmiselna o mejitev svobode ustvarja hlimbo in vzgaja hipokrite." In isti cerkveni knez je izjavil z ozirom na tempe-^renčnike: "Prohibieija ničesar ne zabrani, pač pa vodi do tajne ne-zmernosti." Tako opažamo na strani katoličanov razum in čut za želje ter običaje ljudskih mas, dočim bi duhovni druzih krščanskih veroizpovesti najraje zabranili celo plesne veselice ob nedeljah in drugih dnevih. Mesto, da bi učili religijo medsebojne ljubezni, uče fanatičen puritanizemv Radi tega smo uverjeni, da vsak liberalen sodržavljan v naše j republiki, pa naj že bode katolik, protestant, žid ali pravoslaven, iz srca čestita newyorskim katoličanom povodom stoletnice obstanka njihove škofije. — Kje je moj stric ALOJZIJ ZUPAN-ČlČt Doma je iz vasi Vrhtrebnje, fara Trebnje na Dolenjskem. Pred 7. Ipfi io bil V Tlpro r»GTn. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Aloyaius Zupančič, Box 126, Delagua, Colo. (29-4—1-5) . i 11 11 _r n.-jT-~iJU~-i Kje je moj Bvak FRAN "REBOLJ t Pred enim letom je bil še tu v Kansas in sedaj je nekje v Colo-radu. Č4 se mi ne oglasi, bom pa obelodanil, zakaj ga iščem. — Aloysius Smrekar, Box 153, Flem iflfe Vagabundska anektoda. Spisal Groga Rastihnj. Pozabijiv človek sem; a tudi vedo-ina, tudi iz prirojenega nagnjenja se pogostokrat kregam z resnico. Zatorej, o bralke in bralci, bi vam težko povedal, ali je ta povest resnična ali ne. Prav lahko, da je zlagana, tako na debelo, kakor debel je sneg, ki v nji — ne po božji, temveč po moji volji — pokriva zemljo. In vendar, bogme, — zelo se mi dozdeva, da sem se za resnico nekoč z dvema nepridipravoma klatil po svetu. Trije grešniki smo bili, vsi trije raztrgani, vsi trije lačni in žejni, vsi trije ljubezni potrebni, vsi trije mazil jeni z vso mogočo hudobijo. Be-raške malhe smo nosili na hrbtu in debele palice v rokah. Prosjačili smo, kadar smo hoteli jesti; ker so pa neusmiljeni tisti, ki so siti, in ker imajo psi na kmetih ostre zobe, smo rajši kaj pofulili, če se je ponudila prilika. Če nam je prišlo dolgčas, smo se lagali: lagali, dokler nismo sami verjeli drug drugemu in lažnjivec sam sebi. Ali veste, ljudje božji, kaj je to, če lažnjivec verjame lastno laž t Ej, kajpada veste! Saj ste se tudi vi že lagali; spati ne morete, ako ste ves dan govorili resnico. In če se lažete vi, poštenjaki, zakaj se ne bi bili mi potepuhi T Posebno na tistem potovanju: zima je škrtala nad planjavo, sneg se nam je vdiral do kolen, prezebali smo kakor psi in vsi skupaj smo imeli samo eno steklenico žganja, ki smo jo izpili že prvi dan. Vrag se naj ne laže ob takšnem življenju! Kdo, vprašam vas, bi govoril resnico, kadar je lačen, žejen ter zmrzel 1 Poznejše dni sem večkrat premišljal, kdo je izkuhal tisto, ki M je spočelo med nami neko strašno, dol-gočaano jutro: da ,noaxjo Srni mački v svojem telesu ^oet, ki stori vsakogar nevidnega, kdor jo vzame med zobe. Tisti je moral biti ptič: ali je povedal resnico, da sam ni zaznal, ali se je pa zlagal tako infbnitno, da sta verjela ostala dva in on z njima vred. " T je!" je tlesknil rdeeebradi Šte-fuc z grbastim nosom. "Ta bi bila dobra! Stal bi poleg bankirja v banki in bi mu jemal denar iz blagajne, da me ne bi videl pri delu; čudil bi se, da šteje in šteje, pa ničesar ne prišteje, in vendar ne bi vedel, kdo ima kremplje vmes. Nazadnje bi ga vščipnil za slovo in bi ga vodil pod pazduho, ko bi tekel za menoj." "Za šalo bi se pustil zapreti", je menil stari, kljukasti Rok Frnavkež. "In ko bi bil žandar z menoj pred luknjo, bi sunil njega vanjo; zaklenil bi ga in bi odšel. A prej bi mu še figo pokazal skozi linico." "Mhm" pripomnim jaz, "vse takšne reči bi počenjal, in še vse drugačne reči. Vesta, cigana in podložnika Belzebubova, jaz bi šel v deveto deželo. Tam pravijo, da vlada kraljica, ki nima nič otrok. To bi se ženšče čudiio, ko bi... " JStefnc mi je položil šapo na usta, da so se mi zamajali zobje. Zakaj, tist i lup smo jo primahali do farovža, ki je stal na koncu samotne vasi, tik ob začrneli cerkvi. Vse pusto je bilo kroginkrog; golo drevo je sfalo pred vrati, a mi od mraza nismo mogli pretuhtati, kaj je poleti, hruška ali češplja. Sključili smo hrbtišča, in molke smo privlekli iz žepov. Moj je bil sicer majhen; polovico sem ga bil odtrgal in dal Štefucu, ko je svojega izgubil. Rok Frnavkež se je napotil naprej. Toplo nam je udarilo iz veže v obraze. In z veliko gorečnostjo smo pričeli sredi žalostnega dela: 41 Ceščena si, Mari ja... ki si za nas težki križ nosil___" t Kuharica je pridrsala v copatah. Bila je obilna ženska, prijazno se je zibalo nje,telo, kakor sodeč, ki se trk-lja po strmini; toda oči je imela preklicano divje. "Hvaljen bodi..." smo pozdravili v zboru, z nepopisno žalostnim glasom. "Amen na veke!" Marš odtod!" je odzdravila častitljiva devica; mislim pač, da je bila in da je še danes; kajti pozneje se bržčas ni pregrešila, ker je bila že tistikrat malo zapeljiva. "Nič ne maram takih ljudij; kdor. ne dela, naj ne je.' Štefuc je hotel ugovarjati. "Janez, pojdi, pomeči malharje pred prag!" je zavriščala ženska. Mi smo se umaknili k vratom, ker smo menili, da pride hlapec. Toda po stopnicah je planil z dvema skokoma župnik, silen, koščat, v dolgi spalni suknji, z viržinko v ustih. 'Hvaljen bodi..." je zastokal Rok Frnavkež. "Dominus vobiseum!" so zarjuli gospod in so ga z enim mahom vrgli na prosto, da se je prekopicnil po snegu. Štefuc in jaz sva skočila za njim. Jaz, ki sem bil zadnji, sem dobil še brco v hrbet. Za hlevom smo se zbrali. "Zažgimo mu, da nas bo pomnil, hudič!" je predlagal Štefuc z nad vse resnobnim obrazom. 11 Počakajmo večera, pa mu preiščemo skrinje", sem rekel jaz. "Kdo bi zažigal? Štefuc, Štefuc, kje si pa še zapalil, ko so te metali čez pragove ?' * Tisti hip naju prime Rok Frnavkež za tist9, kar sva s Štefucem pretira-vaje imenovala rokav: "Pssst! Poglejte!" Oči so se mu širile, kakor da se je čudež zgodil pred njimi. "No, kaj t" Ničesar posebnega nisva mogla zapaziti. Rok je iztegnil kazalec. Za kozolcem je stopal župnikov maček: velik, črn in rejen kakor kuharica, s sila premišljenimi koraki. In zdajci smo se vsi trije hkratu spomnili prekinjenega pogovora. Štefuc je stopil proti njemu. "Mucmucmucmucmuucek!" je za-klical s tako ljubeznjivim in zapeljivim glasom, kakor da kliče ljubico. Maček ga je pogledal ponosno ill dostojanstveno; poznalo se mu je nekako, da ni navaden kmetski, tem več župnikov. Nato je obstal in je počakal, da smo ga prišli gladit. Rok Frnavkež ga je prijazno, a trdno zagrabil za kožo na vratu. Tačas sva midva s Štefucom izvlekla najini zanjki iz tenke žice, ka-koršne so nam rabile za kuretino in za druge domače živali, kadar smo si jih bili primorani prisvajati. Rahlo, rahlo sva jih položila mucku okrog vratu. "Mucek, mucek, mucmucmucI" je hvalil Rok Frnavkež, dočim sem jaz počasi štel: "Ena, dve, tri!" Takrat sva s Štefucom bliskoma nategnila. Mite je ob visel ▼ zraka; naježila se mn j? dlaka, razširile so se šape z ostrimi kremplji in zašel je otepati z vzemi štirimi. Ko srn je odleglo, je segel Rok po svoj dolgi nož in mu je rahlo in previdno, tik nad zanjkama odrezal režečo glavo. "Kaj pa zdaj T" Meni ni šlo prav v glavo, kaj Rok namerava. "Tiho bodi, budalo, da nas kdo ne sliši! Odrli ga bomo, kar tukajle; saj nihče ne vidi." "In kje ga bomo kuhali t" vpraša Štefuc. "Pri dobrih ^ljudeh!" se je glasil kratki odgovor. Po opravljenem delu smo zavili rajnega mačka v mojo, njegovo kožo pa v Rokovo malho in'smo se napotili dalje po vasi. (Konec prihodnjič.) m. i i __ ■[__ POZDRAV. Povodom mojega odhoda v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje sirom Amerike, posebno pa one v Collinwoodu in Clevelandu, O., in kličem: Na zdar vsem Slovencem! New York, 28. aprila, 1908. Mihael Kušar. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam jaz kakor moja Žena vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa Josipa Dolenc in njegovo soprogo ter druge znance v Collinwoodu, Ohio. Bilo srečno! New York, 28. aprila, 1908. Fran Stular z družino. Pred odhodom iz Amerike pozdravljam vse Kranjce, posebno pa mojega brata, njegovo ženo > Little Falls, N. Y., kakor tudi vse druge prijatelje in člane društva sv. Barbare. New York, 28. mal. travna, 1908. Fran Pohleven. 01» tej priliki naznanjam vsem a-merikanskim Slovencem v Brockway, Minn., kakor tudi vsem drugim, da odpotujem na Kranjsko, oziroma Gorenjsko, da pogledam rojstni kraj mojih preljubih starišev, ker jaz sem rojen v Ameriki. Zakličem Vam srčni: Z Bogom! Saj se zopet krnalo vidimo ! New York, 28. mal. travna, 1908. A ndrej Peternel. Predno se ukrcam za odhod v staro domovino, pozdravljam še enkrat vse amerikanske Slovence, posebno one v Brockway, Minn., in okolici ter posebej še ljubo mi ženo in otroke. Kličem Vam vsem skupaj: Na veselo svidenje! New York, 28. mal. travna, 1908. Mat. Hudovernik. Na obali h velikega oceana poslavljam se še enkrat od vseh slovenskih amerikanskih farmerjev, posebno pa od ljube mi tu ostale družine v St. Cloud, Minn. Klicem vam vsem skupaj : Z Bogom in na kmalo svidenje! New York, 28. mal. travna, 1908. Primož Skomavc. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno one v Washingtonu, Minnesoti, ter kličem krepki: Na zdar I New York, 28. mal. travna, 1908. J. Škofic. ------------------------------.-.-L-IJU-LT ZAHVALA. Gospod John Weber, 24 Thornton St.-, Brooklyn, N. Y. Poslano harmoniko sem prejel in sem zelo zadovoljen. Narejena je prav po moji želji. Prav res še nisem imel tako fine harmonike v rokah. Srčna hvala Vam in če bom še kaj potreboval, se gotovo na Vas obrnem. M. M. Smith, Kilgore, Kan. Gospod John Weber, 24 Thornton St., Brooklyn, N. Y. Harmoniko sem prejel in moram priznati, da ste me res ravno tako postregel, kakor ste mi pisali. Jaz bom najbrže to harmcfhiko prodal in potem od Vas zopet eno večjo naročil. Če jo pa ne prodam, bom pa Vam doplačal pri zamenjavi s to veliko, kakor bodete zahtevali. S pozdravom John Jane, R. F- D. 22, Fayette City, Pa. (29-30—4) NAJLEPŠA PRILIKA za one, kteri hočejo naložiti denar na ZEMLJIŠČA ali bolje LOTE, naj se obrnejo s polnim zaupanjem na: REALTY TRUST CO., LINDEN, N. J. Omenje'na družba deluje že 20 let in je ustanovila že veliko lepih mest ter naselbin. Sedaj razprodaja lote v Linden, N. J. Ta kraj bode po dogotovljenju vseh projektiranih železnic in tunelov oddaljen samo 35 minut od sredine New Yorka. Tu je sveži zrak in zato jako priporočljiv kraj. Slovenci, ne zamudite lepe prilike ! Obrnite se z zaupanjem na zastopnika za Slovence g. Joseph Mantony, 1027 1st Ave., New York City. (3x v sred) NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društveni seji dne 8. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908: Predsednik Fran Kres se, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik Ivan Boretnar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny. I. tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny. II. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Blagajnik Ivan Art, 79 High St., Allegheny. Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. Odbor: Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road. Allegheny. Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg. Jakob Laurie, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny. Ivan Mastnak, 49 Perry St., Allegheny. Slovensko katoliško Ck podp. društvo o svete Barbare xa. Zjedinjeno države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano Ur.o 31. JanuarJal90J v državi Pennsylvanlji. -o—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bo* 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. » Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, K KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, dock, Pa. FRAN ŠUNK, in. nadzornik, 50 Mill St., Luterno, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIC, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pm. % ■ Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P O Box MIL Forest City, Pa. * Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POZOR ROJAKINJE 1 Štiri slovenski fantje v starosti od 20 do 26 let želijo se ženiti s štirimi Slovenkami v starosti od 16 do 24 let. Na denar se ne oziramo. Oglasite se s slikami. Frank Kanil, R. R. No. 4, Box 142, Girard, Kans. OPOMIN. Tem potom opominjam vseh onih šest, ki mi dolgujejo na stanu in hrani, da mi v kratkem času poravnajo, kar dolgujejo; če ne, sem primoran njih polna imena in rojstni kraj obelodaniti v vseh slovenskih Časopisih. Jakob Belan, 2 Revenal St., , New CasUe^Pa. NA PRODAJ SALOON. Radi odhoda iz Dulutha prodam saloon. Vse natančnosti se izve pri lastniku: Joseph Scharabon, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn. (29-4—1-5) 0 VSEM BOLNIM SLOVENCEM Zjedinjenih Državah, KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveli. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hore v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali. Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo. VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE = BOLEZNI ' ASESMENT, kteri je za plačati 3. majnika, 1908. I. razred.možki oddelek: vsak Član plača po jeden dolar. fIT. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20c. III. razred, otročji oddelek: vsak član plača po 10c. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Fran Keržič, star 24 let, umrl dne 22. februarja 1908 pri postaji št. 3 v Moon Runu, Pa.; vzrok smrti: ubit v premogokopu. Podpora $250. NAZNANILO. Ear se tiče asesmenta za možki oddelek, smo ga morali zopet povišati za 25c, in to zato, ker se je ta mesec zopet več podpore izplačalo kakor je bilo dohodkov. Podpore se je plačalo za mesec april Že čez 2600 dolarjev. Ker pa niso dohodki presegli te svote, smo bili primorani ases-ment povišati. PRISTOPILI. K postaji št. 5 v Denningu, Ark., Fran Drankar star 25 let. K postaji št. G v Clevelandu, Ohio, Ivan Barbič 21 let. K postaji št. 8 v Johnstownu, Pa., Alojzij Krasna 38 let, Štefan Štru-car 29 let. K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Anton Kovač 24 let. K postaji št. 10 v Coketonu, W. Va., Jakob Anželovar 32 let. K postaji št. 11 v Duryea, Pa., Fran Sekol 20 let. K postaji št. 13 v East Mineralu, Kansas, Josip Kampuš 30 let, Ivan Križman 28 let. K postaji št. 14 v Bloctonu, Ala., Fran Oblak 24 let. K postaji št. 18 v Flemingu, Kansas, Alojzij Ivančič 33 let. K postaji št. 19 v Bridgeportu, Ohio, Fran Gregorčič 29 let, Zmaeo-slav Salar 30 let. K postaji št. 20 v Claridge, Pa., Vincenc Seslar 38 let. K postaji št. 22 v Imperialu, Pa., Fran Locnar 32 let, Fran Trušno-vic 28 let. K postaji št. 24 v Soprisu, Colo., Fran Korean 24 let, Ivan Korean 19 let. K postaji št. 27 v Yale, Kansas, Fran Šenk 17 let. K postaji št. 29 v Rock Springs, Wyo., Ivan Oblak 24 let, Ivan Po-renta 22 let. K postaji št. 31 v Calumetu, Mich., Jakob Pajnič 24 let, Ivan Smuk 25 let, Ivan Tisan 25 let. K postaji št. 37 v Radley, Kansas, Ivan Rupan 25 let. K postaji št. 38 v Charlestonu, W. Va., Josip Božič 23 let. K postaji št. 39 v Clarksville, Pa., Ivan A. Germ 39 let. K postaji št. 40 v Cumberlandu,Wyo., Mihael Podobnik 19 let. K postaji št. 41 v Mulberry, Kansas, Vincenc Terdin 17 let K postaji št. 42 v Winter Quarters, Utah, Martin Kos 31 let Josin i Juvan 24 1., Mihael Rihnikar 20 let. y It bratskim pozdravom ____IVAN TELBAV, glavni tajnik. zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se .nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate. Eno Pismo in Konec Jo Vaše Bolezni. ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Piši* te na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na: AKADEM1ČN0 ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO DR. RO0TF Specialist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specialist za notranje bolezni, DR. SPILLINGER Specialist za diagnostiko. ^ AMERIKA EUROPE CO. 2128 Broadway, Na« Yaik POZOR ROJAKI! Podpisani kupili smo farme v južnem Missouriju in smo prav zadovoljni in hvaležni. Kdor želi kupiti farmo, naj se obrne na: International Colonization Agency, Poplar Bluff, Mo. Josip Krall, Fran Napotnik. ^Anton Ule in Ivan Turk, 1246 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Naznanilo, Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, Kje je JANEZ JESENKO? Doma je iz Hlavčje njive, fara Trata nad Škofjo loko, ter biva že kacih 9 let v Zjed. državah. Svoječasno je bil v Rock Springs, Wyo. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Gregory Jesenka,- Box 41, Presto, Allegheny Co., Pa. HWWWW MM MM JOHN VENZ12L. 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland. OhJ* izdelovalec ikranjskih in nemških HARMONIK. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerilo nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najbolISega cinka. Izdelujem tudi ploičeaz aluminija, nikelj« ali medenine. Cena tri vrstnim ]e od $46 dO $80. 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizo Kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrežem Pošilja denarje v staro domovin« najceneje in najhitreje po našem posredovanju; zastopa nas v vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedeta na Um laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSEB 00. w ANGLEŠČINA ▼ 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščini, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna iola, F. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. (10-4—10-5 Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.60! Potn č noge, kurje oCesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c.f da ie to resnica se jamSi $600. Pri na« roCbi blagovolite denarje po Post Moner Order poiiljati. Jakob Wahčič, p. o. Box 69 CL.BVm.AND, OHIO. KOJAKX VAXOdAJTl O "GXJUI NARODA", HAJVBČJI Of KAJGFENRJ&I DtflBf JUKI r. \ Jugoslovanska Katol. Jednota. lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. ' ■ O-O ' URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopnstu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L, BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Bo* 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn- NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-d«xeL, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenne & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Bur dine, Pa. IVAN N. GOSAR, IIL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. I VE C, 711 North Chicago Street, Jaliet, UL Krajevna društva uaj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge 'istine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minu., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožba. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVIČK Ustrelil je v Za-ipu pri Bledu posestnik Anton Borgant, znan divji lovec. Najbrž se mu je zmešalo od preveč pijače. Zapustil je ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Umrl je v Gašteju pri Kjanju znani veleposestnik in pivovarnar Luka Smid, star 73 let. Požar 7 Koprivi. Nedavno je nastal v Koprivi grozen požar. Pogorela so namreč vsa gospodarska poslopja, to je skedenj, senik, hlev. in klet posestnika, krčmarja in zavednega narodnjaka Antona Boleta. Škode je najmanj 1000 K. Zavarovan je pri "Sla-viji". Vino in živino so k sreči rešili. Kako je nastal požar, ni znano. Požar. Pogorelo je v Vinivasi štirim gospodarjem devet poslopij. Imena pogorelcev so: Janez Kovačič št. 2, France Gazvoda št. 24, Jožef Čelič ži. 21. Zažgali so najbrže otroci, ker je ogenj nastal v hlevu Jožefa Janko-viča št. 20, kteremu j© zgorela tudi krava. Pogorelci so zavarovani za nizke svote, škoda pa je velika, zato se 2>riporočajo usmiljenim srcem. Otrok opekel. Dne 10. aprila zjutraj ob polu 7. uri je šla Jožefa Kaps, mizarjeva žena iz Semiča v cerkev. Naročila j-e svojemu možu, naj skuha zajutrk, pogledala po otrocih, ki so spali ter odšla. Njen mož Jože je pa šel delat v delavnico. Med tem se pa zbudi dveletni njegov sinček Henrik, i^ kakor""je že otročja navada, začel stikati po očetovi suknji in v njej zasledil žveplenke. Začel jih je praskati in pri tem se mu je vnela obleka. Na otrokov krik je priletel oče iz delavnice in mu strgal gorečo obleko raz telesa. Otrok je opečen po prsih in nogah in je jako dvomljivo, da ozdravi. — Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Nepoboljšljiv slepar. Ferdinand Kueera iz Kamnika doma, prodajalniški sluga na Selu, je bil pri Pavlu Setini kot zavarovalni subagent. Kot tak je sle-fraril na ta način, da je strankam povedal bolj ugodne pogoje, kakor jih je zapisal v zavarovalne pole, in tir-jal od njih nadplačila, ne da bi o tem obvestil zavarovalno družbo, denar pa zase porabil. Na ta način je oškodoval sedem strank za 125 K 35 v. Kučera, ki je bil že večkrat zaradi goljufije in tatvine kaznovan, je bil obsojen zopet na 15 mesecev ječe. P r i j et tat. Dne 12. apr. je prišel k pleskarju Jožefu Makovcu na Ra-deckega cesti njegov bivši pomočnik Alojzij Redicon, roj. 1869 v Trstu, pristojen v Gorico, in prosil delajoče-ga pomočnika, da mu posodi 40 h za zajutrek, kterih pa ni dobiL Popolu-dne je navedeni pomočnik opazil, da je izginila iz mojstrove mize koverta, t kteri je bilo 16 K denarja. Takoj m je obudil sum, da tat ne more biti nihče drugi, kakor Redicon. Ko je pomočnik tatvino ovadil policiji, je šel • stražnikom iskat tatu po gostilnah v Kolodvorskih ulicah, kjer sta ga faktično dobila./Ko je bil Redicon aretovan, je tatvino tajil, a ko so mu pa obisti natančneje preiskali, so dobili 13 K zašitih v hlačnem robu, tri krone pa je bil. kakor je sam priznal, /e zapravil. Tržaškega uzmoviea so izročili sodišču. PRIMORSKE NOVICE. Iz ljubosumnosti. V Trstu je Lah Peter Croci napadel iz ljubosumnosti z nožem svojo nekdanjo ljubico kmetico Marijo Rava in ji prizadel 25 ran, da so težko ranjeno pripeljali v bolnico. a ni upanja, da bi ostala pri življenju. Enoletnega otroka, ki ga je Rava držala v naročju, je divjak zabodel v srce, da je na mestu izdihnil. Laška kri! Parnik se je potopil. Lloydov parnik "Galatea" je v Šibeniku zadel ob pomol in se potopil. Posadka se je rešila. Petsto trt porezali so v Vodnjanu v Istri nekemu Lovrencu Zanghirelli. Škoda, ki so jo naredili, znaša okolu 2000 K. Govori se, da se je to zgodilo iz maščevanja, ker imenovani posestnik ni hotel dati svoje hčere nekemu mladeniču za ženo. čuden samomor. Dninar Ivan Sue, star 54 let, stanujoč v Barkovljah St. 320, se je zaprl v svojo sobo in je naročil opoldne svoji sestri, naj mu da jesti. Ista mu je prinesla kosilo, in ker so bila vrata zaprta, mu ga je podala skozi okence. Takoj po eni uri sta mati in sestra, v skrbeh radi grobne tišine v njegovi sobici in dobro poznavajoč nekoliko abnormalno naravo Ivana, trkali na vrata sobice in ne dobivši nikakega odgovora, šiloma odprli vrata. Grozen prizor se je nudil njunimi očmi: Ivan Šuc je ležal na tleh mrtev z glavo pogreznjeno v škaf vode. Oblasti so takoj naznanili stvar in prišel je zdravnik, ki je konstatiral smrt. - Z vrelo vodo se je oparila v Trstu triletna Roza Kljun po licu in glavi, da je morala v bolnico. Za opeklinami je umrla v tržaški bolnici štiriletna Amalija Gruden iz St. Polaja pri Nabrežini. Detomor. V Trstu so našli na cesti mrtvo truplo otroka, ki je bil zadavljen. Mati otroku je baje neka dekla. ŠTAJERSKE NOVICE. Kos človeške noge so našli na vrtu ob železnici v Mariboru. Noga je brez-dvomno povožene osebe, 3d so jo kolesa prinesla kdo ve odkod, ker v bližini ni zadnje čase nobena taka nesreča znana. Deset oseb zadela strela. Pri Gleis-dorfu je strela udarila v neko malo kapelico, v kteri je vedrilo deset oseb, ki so vse težko ranjene. Eno osebo, deklico Jožefo Koehauf, je strela ubila. Zadnja povodenj je na Spodnjem in Srednjem Štajerskem napravila mnogo škode. V mnogih krajih je voda tako nastopila, da je bil kraj podoben jezeru. Iz mnogo vasi so morali prebivalci bežati, če so n hoteli rešiti go\o življenje. Mnogo je vsled povod- nji trpel železniški promet. Na nekte-rih progah so ga morali za nekaj časa j popolnoma ustaviti, ker je voda na nekterih mestih raztrgala železnične nasipe. KOROŠKE NOVICE. Velikovec. Aretirali so dva dozdevna vlomilca v posojilnico v Velikov-cu; tozadevni vlom.se je izvršil lansko leto med 24. in 26. aprilom. V koliko sta kriva, bo pokazala sodnijska preiskava. Stavka v Celovcu. V tovarnah usnja Knoch in Neuner so pričeli stavkati jermenarji, ker se jim ni dovolilo ^Oodstotno zvišanje plače. Ustrelil se je v Porečah ob Vrb-skem jezeru 37 let stari Ferdinand Kaufmann, solastnik papirnice v Št. Hipolitu. HRVATSKE NOVICE. Velika morska riba v Kolpi. Nedavno je ulovil Janko Baljak iz Male Gorice pri Petrinji v Kolpi morimo, ki navadno živi v Kaspijskem in Črnem morju. Moruna je dolga dva metra in tehta 130 kilogramov. Ljubice se je hotel rešiti. Ludovik Dineš v Viroviti na Hrvatskem se je seznanil s služkinjo ondotnega .posta-jenačelnika. Hitro se je med njima razvilo ljubavno razmerje. Dekle pa ni hotelo biti "ljubica le za kratek ("as", ampak je zahtevala, da stopi Dineš z njo v zakon, posebno ker ju je že vezala krvna vez. Dineš se je upiral z vso silo, zlasti ker ni vedel, če je res on oče še ne rojenega otroka ; ker mu pa dekle le ni dalo miru, sklenil je, da se je reši* Ko je šla nedavno k vodnjaku po vodo, skočil je k njej, pograbil za noge in vrgel v vodnjak. Ta je meril le dva metra, vode je pa bilo v njem same en meter, tako da ljubeče dekle ni utonilo. Dineš je tekel po postajenaeelnika in mu pripovedoval, da je služkinja v samomorilnem namenu skočila v vodnjak, nakar sta jo skupaj izvlekla iz vodnjaka. Dineša so zaprli in bo še bridko obžaloval ta in druge svoje grehe, kakor že marsikdo drugi. Frankopanski grad v Kraljeviči. Občinski odbor v Kraljeviči je zaprosil amerikanska hrvatska rodoljuba, milijonarja Mihanovica in Šariea, da kupita starodavni grad Franko-panov, da bi isti ne prišel Madjarom v roke. Nesreča s puško. Cvijo Jungič in Pavel Rozina iz Saša pri Kostajnici, sta šla skupaj na polje. Prvi je imel na levi roki ostro nabito dvocevko. Puška se je izprožila in naboj je zle-tel Ružini v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico v Zagrebu, kjer je drugi dan dopoludne umrl. Boj na življenje in smrt. Blizu Zagreba se je dogodila na Savi nesreča, ki bi skoraj stala dva človeka življenje- Ivan Vrtačnik in Florijan Fa-ljer s Štajerskega sta vodila splav Ivana Komarja iz Zadretja na Štajerskem. Kar sta zadela ob mostno kozo s tako silo, da se je splav razbil in oba splava rja padla v vodo. Dasi sta bila vešča plavača, vendar ju je deroča Sava vedno držala v sredi najmočnejšega toka, da nista mogla iz njega. Šli so jima sicer na pomoč, toda na noben način niso mogli do njih. Že ko sta bila oba do smrti izmuežna, se jim je posrečilo, vreči jima iz čolna vrvi, kterih sta se oprijela in se tako rešila gotovega pogina. BALKANSKE NOVICE. Črnogorski knez na Ruskem. Petro-srrad, 14. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da je knez Nikola ponudil carju, da se proglasi sin velikega kneza Petra Nikolajeviča, ki je oženjen z najstarejšo črnogorsko princesinjo, za presumptivnega naslednika v Črni irori za slučaj, da zakon princa Danila ostane brez otrok. Zato pa bi se naj princ Mirko določil za guvernerja v Macedoniji. RAZNOTEROSTI. Zaradi pisemske znamke se je obesil. Posestnik ljudske arene v Buda-pešti, Aleksander Raab, je bil strasten nabiralec pisemskih znamk. Že več let je vareeval, da si je prihranil 480 K ter jih poslal v Lipsko za neko redko švicarsko znamko. Tozadevna tvrdka pa mu je odgovorila, da se je znamka podražila na 750 K. To je moža tako zbegalo, da se je obesil. Duhovniško sutano je odložil na shodu svobodomislecev v Pragi duhovnik Zvejn. Ko se je oglasil za besedo. so vsi pričakovali, da bo začel polemizirati proti svobodomiselnosti, a na splošno začudenje si je iztrgal ovratnik, odložil sutano ter izjavil, da s tem izstopi iz katoliške cerkve, ker mu je vest že davno očitala hinavstvo. Visokost ljudi. Vedno se čita. da so ljudje sedaj manjši, nego so bili v prejšnjih časih. A preiskavanja so dovedla do drugega rezultata. Pri merjenju na egipčanskih mumijah se vidi, da so stari Egipčani bili ravno tako veliki, kakor so dandanašnji. Grobi grških in trojanskih junakov pred Trojo nam podajo celo zanimivo dejstvo, da so bili ti junaki manjši necro so močni ljudje sedaj. Pri rimskih gardistih se je zahtevala visokost 1.725 m. torej ne ravno mnogo. Ko so hoteli Tirolci vprizoriti na čast rajni cesarici Elizabeti srednjeveški turnir, so jim bile vse oprave teda- Poslasaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. ¥. Sbordons od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim erkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v Of f • M i I Že dalj časa se opazuje, da je OlOVenSKl lNd^lOU; potrebno, da se tukaj v Zjedi-njenih državah ustanovi en žavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikiin,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več; nego so sposobni storiti. v ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI. Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem spreje! v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. » TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolhiki obrnite na mene naj si bode za svet ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem matemem jeziku ter pošiljajte na N Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute 30 West 29th Street New York City Uradne ure od 10 do 13 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, t torkih in sobotah od 10 do 12 dopoldne, ter od 3 do 6 in od 7 do 8 zvečer, r od 10 do 1. njih vitezov premajhne. Človeški iod nikakor ni degeneriral, temveč v tem o žiru celo napredoval. Viljemina Adamovič, bivša soproga Leopolda Wolflinga, se je v blaz-nici tako pozdravila, da jo kmalu izpuste. Iredentičen duhovnik. V Arsu na Tirolskem je župnik Mansuy govoril na prižnici proti cesarjevemu jubileju ter poniževal "vladarja. Obsojen je bil v 14dnevno ječo. Tovorni vlak je padel v jarek. Blizu Cremone v ItalijT je zdrknil tovorni vlak s tira, porušil kolodvor ter padel v globok "jarek. Tifus v Galiciji. V rusinskem zavodu v Kolomyji je obolelo 16 gojencev za tifusom. Eden je že umrl, več jih je v smrtni nevarnosti. Knjigarna F?r. Sakser Co.'! 109 Greenwich St., ;NEW YORK. ima| v zalogi poleg raznih drazih tudi sledeče jNOVE KNJIGE: ™ Mir božji, brošir......$1.00 Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo... ".....81.25 Zmaj iz Bosne......—.60 Vohun (Spion)..........80 Tri povesti grofa Leva Tolstoja, ............. Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 Ob Zori broš...........70 Rodbina Polaneških cela izdaja broš......82.50 Rnska Japonska vojska 5 zvezkov skupaj—.75 I>ama z kameljami.. .$1.00 Bncek v strahu šalo-igra................—.35 WINNETOU rci«či gentleman tpotni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00. Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven. Naročilom je priložit;! potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh tel: cenah že všteta. FRANK SAKSER CO. Elegantna ura za $3.75. Pre dno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico, na poskušnjo; če vam ugaja, plačajte C. O. D. $3-75 in ura je vaša, ki je aicer vredna $15. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in premika kazalce, z rubini v kolesju in natančnim časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo za 20 let. Pišite, če želite možko ali žensko verižico. Naslovite: M. G. Farber, 318, Dearborn St., chicago, ill. Kje je FRAN LAURIČT Pred enim letom je bil v državi Pennsylvaniji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Charles Laurie, Box 8, Trenary, Mich. (29-30—4) Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega^zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna za-hvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni * zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: -p-i COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je KLEISY PIV0^4 ktero fe varjeno iz najboljšega importiranega češkega hn^ela. Kndi tejr? naj n^kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastne konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Leisy pivo ie najboli priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveaie pri Geo. Travtrikar-ju 6102 SL Clair Ave. N.Vi. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O* Za vsebino tujih »gant al •{govorno ne upravalitve ae aredmiitv*. AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ->/\2 Najpripratnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: 11 ALICE, LiAUBA, MARTHA WASHINGTON, I ! ARGENTINA V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodorju pridružila ie dva droga nova potniška parnika. Gene voznih listkov iz NEW Y0RKA za ill. razred so do: tBSTA.............................................$28.— LJUBLJANE...........................^..... ......#28.60 REKE...............................................$28.— ZAGREBA......................................... $29.20 JLARLOYCA....................................... $29.26 H. RAZRED do TRSTA ali REKE..........................$52.50 do $55.— Parobrod "ARGENTINA" odpluje 6. maja 1908. Parobrod "EUGENIA" odpluje 13. maja 1908. Phdps Bros« & Co., Gen. Agents, 2 Washington Stmt, NEW Y03JL > j> i* M padlsaHovej -senci. -O- Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. -o- PRVA KINJIGA. _ PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) Zaničljivo se posmeje in položi roko na pas, kjer sta bila dva velikanska revolverja. "Molčati je bolje kot klepetati. Ti si klepetulja; vergi-baši Murad Ibrahim pa raje molči!" "Vergi-bašit Veliki colninar? Ti si velik in gotovo upljiven mož, vendar mi moraš odgovoriti, če te vprašam." "Ali mi hočeš groziti t Sedaj vidim, da sem uganil: Ti si Arab Dže-heine." Arabci rodu Džeheine so ob Rudečem morju poznani kot roparji in tihotapci. Colninar je tudi mene smatral za takega Arabca, raditega se je tako prezirljivo obnašal proti meni. "Ali se bojiš Arab Džeheinovt" ga vprašam. "Bojim? Murad Ibrahim se ni še nikdar bal." Ponosno je izgovoril te besede, vendar na obrazu sem mu bral, da ni tako zelo pogumen. "In če sem jaz Džeheine?" "Ne bojim se te." "Seveda. Pri sebi imaš dvanajst mornarjev in osem slug, jaz pa samo tri spremljevalce. Vendar jaz nisem Džeheine; jaz riti nisem Arabec, temveč prihajam iz zapada." "Iz zapada? Pa si vendar oblečen kot Arabec in govoriš arabsko?" "Ali je to prepovedano?" "Ne. Ali si Francoz ali Anglež?" "Ne, jaz sem Nemec." "Nemec," reče skoro zaničevalno. "Tedaj tsi gotovo vrtnar ali pa kupe«. *' "Nisem. Jaz sem jazmakdši." "Pisar? 0 jacik, o gorje, in jaz sem te štel za hrabrega beduina! Kaj je to pisar? Pisar ni mož; pisar je oseba, ki žre peresa in pije črnilo; pisar nima krvi, ne srca, nobenega poguma, nobenega---" "Stoj!" prestriže mu besedo Halef. "Murad Ibrahim, ali vidiš kaj držim v roki?" Halef je stopil s konja in se postavil z bičem pred Turka, ki ga temno pogleda, vendar odgovori: "Bič." "Dobro. Jaz sem hadži Halef Omar ben hadži Aibul Abbas ibn hadži Davud al Gosara. Ta sidi je Kara ben Nemsi, ki se nikogar ne boji. Prepotovali smo Saharo in cel Egipt in izvršili velika junaška dela; o nas se bo govorilo po vseh prenočiščih in po vseh shodih, in če rečeš ti še eno besedo, ki ne ugaja mojemu gospodu, ti dam poskusiti bič, dasi imaš veliko ljudij pri sebi!" Ta grožnja je imela velikanski učinek. Oba beduina, ki sta me do sem spremljala, sta strahu skočila za par korakov nazaj radi drznega Halefo-vega nastopa; mornarji in drugo spremstvo vergi-bašija skoči po koncu in prime za orožje; ravno tako je vstal vergi-baši; zgrabi za svoje pištole, Halef mu pa že drži svojo nasproti. "Zgrabite ga!" za pove baši, med tem ko sam previdno spusti pištolo iz rok. Ljudje so nas sieer še vedno temno gledali, vendar nikdo se ne drzne položiti roke na Halefa. "Ali veš, kaj se pravi groziti vergi-bašiju z bičem?" vpraša me Turek. "Vem," ;>dvrne Halef. 'Vergi-bašiju groziti z bičem se pravi, ga tudi preirnkastiti z njim, če še nadalje tako surovo odgovarja kot do zdaj. Ti si Turek, suženj sultana. Jaz sem pa prost Arabec!" Stopim iz kamele, ter pokažem vergi-bašiju svoj potni list. "Murad Ibrahim, n vi del si, da se vas manj bojimo kot vi nas. Naredil si veliko napako, ker razžalil si efendija, ki je pod sultanovim varstvom." "V sultanovem varstvu? "Koga meniš s teto?" "Sebe." "Tebe? Ti si Nemec, gjavr--- "Že zopet psuješ!" ga prekinem. "Ti si nevernik, in o nevernikih stoji v kuranu: '0 pravoverni, ne sklepajte prijateljstva z onimi, ki niso vaše vere. Oni vas vedno zapeljujejo in vam žele pogubo!' Kako more biti torej nevernik v varstvu sultana, ki je zaščitnik vseh pravovernih?" "Poznam besede, ki jih govoriš; navedel si jih iz tretje kuranove sure; toda odpri oči in prikloni se pred potnim listom velikega sultana. Tuje." Vzame mi pergament, ga pritisne na čelo, oči in prsa, se prikloni globoko do zemlje in bere. Nato mi ga da nazaj. "Zakaj mi nisi takoj povedal, da si varovanec sultanov? Ne imenoval bi te gjavra, dasi si nevernik. Bodi mi pozdravljen, efendL" "Praviš mi pozdravljen in z isto sapo sramotiš našo vero! Mi kristijani poznamo postave uljudnosti in gostoljubnosti bolje kot vi; mi vas ne imenujemo gjavre, ker naš Bog je isti, ki ga vi imenujete Alaha." "To ni res. Mi imamo samo Alaha; vi imate pa tri bogove, očeta, sina in duha.'' "Mi imamo samo enega Boga, ker Oče, Sin in Duh so tri osebe in le en Bog. Vi pravite: Alah il Alah, Bog je Bog. In naš Bog pravi: 4 Jaz sem močni in pravični Bog.' Vaš kuran pravi na nekem mestu: 'On ne pozna spanja ne počitka; njegovo je, kar je na zemlji in v nebesih.' Naše sveto pismo pa pravi: 'Bog je večen; vse pred njegovimi očmi je odkrito; vstvaril je zemljo in nebesa so delo njegovih rok.' Ali ni to vseeno?" "Da, vaše sveto pismo je dobro, toda vera je kriva." "Motiš se. Vaš kuran pravi: 'Pravičnost ne obstoji v tem, kdor se z obrazom obrača proti vshodu in zahodu, temveč oni je pravičen, ki veruje v Boga, v sodnji dan, v angelje, v sveto pismo in preroke in v ljubezni podarja od svojega premoženja svojim sorodnikom ubožcem in siromakom ter vsakemu, ki ga prosi. Ta je pravičen, ta je v resnici bogaboječ.' Naša sveta knjiga pa uam zapoveduje: 'Ljubi Boga čez vse, bližnjega pa kakor samega sebe.' Ali nam naša vera ne zapoveduje istega kar vaša?" "Vse to ste prepisali iz našega kurana." "Kako je to mogoče, ko je naše sveto pismo dva tisoč let bolj staro kot vaš kuran?" "Ti si efendi, in efendi ima vedno vzroke in dokaze, tudi če napačno dokazuje. — Od kod prihajaš?" "Iz zapadnega Egipta." "Kam si namenjen?" "Proti Torn." "In potem?" "V samostan na gori Sinaj." "Torej moraš eez vodo?" "Da. Kam pelješ ti?" "Tudi v Tor.'^ "Ali me hočeš vzeti s seboj?" "Če dobro plačaš in skrbiš, da ne pridemo s teboj v dotiko." "Brez skrbi. Koliko zahtevaš?" "Za vse štiri in za kamele?" "Le za- me in za mojega Halefa. Ta dva spremljevalca se podasta domov.'' "S čim plačaš? Z denarjem ali z blagom?" "Z denarjem." "Ali boš hrano jemal od nas?" "Ne, dali nam boste samo vodo." "Torej plačaš za se deset, za Halefa pa osem misrov," Poismejem se mu v obraz. Bilo je res smešno od tega Turka, ko zahteva za kratko vožnjo in za par požirkov vode osemnajst misrov, to je 15 dolarjev. "Ti voziš en dan do Najazata, kjer se usidraš v luki?" ga vprašam. "Da." "Potem smo opoldne v Toru?" "Da. Zakaj sprašuješ?" MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTON, F»A. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodoe listke za v stari kraj za vse b< Ijše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr- Marico Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga m-|akom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO* ' Mli Ml Ml M. Ml M'!1 Jt}Mi ftlifr Tiiti' fltm. \ *mii.iwn iffth jmii flitibtrtHi flfrhi ftlir Ml' frl'l' ffilL. Jlii. Wt I IwCIVPI P.V. fKC*. **»»■*. K'.'. f^W KWKCC im PwSKwIw WW 'WK WB*» KV. Mi.'. fw ^ Telefon || Frank Petkovšek 1 720 Market Street, Waukegan, III. j priporoča rojakom svoj' I| ^ SALOON, v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in"whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo! hitro in ceno; v , -3 zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn. ROJAKI, NAROČAJTE SE FA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Gonpgnle Generale Traosatlaotipi! (Francoska parobrodna družba.) OIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBLJANt Poštni parniki so **La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč- ^LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ "Ul Lorraine" „ „ ....................12,000 „ 25,000 „ La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ **La Bretagnc"................................ 8,000 „ 9,000 „ «La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building, Parmiki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oh 10. uri dopolodne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. I •LA BAVOIE 30. apr. 1908. *LA PROVENCE 4. jns. 1066. •LA PROVENCE 7. maja 196« »LA LORRAINE 11. jtta. 1988. •LA LORRAINE 14. maja 1908 *LA SAVOIE 18. jnn. 1986. •LA TOUBAINE 21. maja 1908 *LA PROVENCE 25. jnn. 1998. •LA BAVOIE 88. maja 1908. *LA LORRAINE 2. julija 1988. Parntka s zvezdo zaznamovani imajo po dva vQalt. Mm Kozmlnski, generalni agent za zapad. 71 Deaoorn St., Chicago, JU TLJJ FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vst-h parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnili listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko lOQ Greenwich Street, ' in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, predno se da pregovoriti, da koma vroča denar, T mnenja, da ima opraviti s nami. "Ker za to kratico vožnjo nečem plačati osemnajst misroV.'' "Torej boš ostal tu in se peljal z drugim, ki bo še več zahteval." "Jaz ne ostanem niti tukaj, niti se ne peljem z drugim. Jaz se peljem s teboj.'* "Torej mi daj denar, ki sem ga zahteval." "Slušaj, kaj ti povem! Ta dva moja spremljevalca sta me spremljala peš in mi posodila svoje živali iz el Kahire do sem za dve misri; tebi plačam za se in za Halefa tri misre." "Tedaj ostaneš tn. Moj sambuk ni tovorna ladija; ona je last sultana. Pobirati moram davke in ne jemljem potnike na krov." "Toda, če ti plačajo osemnajst misrov, tedaj jih vzameš! Ravno zato, ker je sambuk last sultana, me boš vzel na krov. Poglej še enkrat v potni list. Tu stoje besede: hep indad vermek, sahilik itčin mešgul, e jerče akd-šesic — vedno mu pomagati, skrbeti za njegovo varnost celo brez plačila. Ali si razumel? Kakemu zasebniku bi moral plačati; sultanovemu uradniku pa ni treba plačevati. Tri misre ti dam prostovoljno; če nisi s tem zadovoljen, ne dobiš ničesar in povrh me boš moral pa še zastonj prepeljati." Mož uvidi svoj neprijetni položaj in prične svojo tirjatev zmanjševati. Konečno po dolgem govorjenju mi ponudi desnico: "Torej naj bo. Ti si v sultanovem varstvu in jaz te prepeljem za tri misre. Daj mi denar!" "Plačal ti bom, ko v Toru zapustim ladijo." "Efendi, ali so vsi kristijani tako skopi kot si ti?" "Oni niso skopi, marveč previdni. Dovoli, da odidem na krov; spal -namreč ne bodem na prostem, temveč na ladiji." Plačam svoje spremljevalce ter jim dam povrh še posebno napitnino. Kljub poznemu večeru so takoj odjezdili proti domu. Nato se podam s Ha-lefom na krov. Ker so tu noči jako mrzle in nisem imel posebne odeje, si zberem mesto za prenočišče pri oni kolibi, ki je bila na krovu, in ktero sem preje omenil. "Sidi," vpraša me Halef, "ali sem prav naredil, ko sem temu vergi-bašiju grozil z bičem ?'' "Nečem te grajati." "Zakaj pa vsakemu praviš, da si nevernik?" "Koga naj se bojim, če govorim resnico?" "Tega ne; toda ti postaneš kmalu pravovernik. Na vodi smo, ki jo imenujejo Francozi "Rudeče morje"; tam leži Medina, in naprej Meka, prerokova mesta. Obe mesti obišeem in ti, kaj narediš ti?" Vprašanje, o kterem sem zadnje dneve že sam na tihem premišljeval, mi je Halef sedaj odkrito stavil; kristijanom, ki se drznejo v Meko ali Me-dino, grozi smrt; tako se bere v turški postavodaji. Ali je res tako hudo? Baje je kristijanu celo prepovedan vstop v mošeje, vendar sem bil pozneje sam v večih mošejah. Vendar gorje kristijanu, ki se drzne v Meko; takoj ko ga zasačijo, ga obsodi ljudstvo. Mikalo je tudi mene neznansko, da enkrat obišČem mesta, ki so sveta vsakemu mohamedancu. Vendar do trdnega sklepa nisem mogel priti. "Ne vem, kaj ukrenem," odvrnem Halefu. " Šel boš z menoj v Meko. sidi, in sprejel v Džidi pravo vero." "Tega ne storim." Na bregu nekdo zakliee. Kapitan je opominjal svoje mornarje k molitvi. "Efendi." reče mi Halef, "solnee zahaja; dovoli, da opravim svojo molitev!" Poklekne in moli. Njegov glas se je pomešaval z glasom Turkov, ki so istotako moli!i. Še ni utihnila molitev, že začujem drug glas. Prihajal je od skalnatih pečin na severni obrežni strani. "Spoštujemo Alaha in krasen je on, naš varuh. Ni je druge moči in oblasti kot pri Bogu. velikemu, veličastnemu. O naš gospod, ia Alah, o od-pustljivi, vsedobri, ia Alah, Alah hu!" Te besede je nekdo govoril z debelim glasom, besedo Alah je pa vedno izrazil za kvinto višje. Poznal sem te besede in te glasove; tako so molili tuleči derviši. Mornarji sambuka se dvignejo ter gledajo proti oni strani, od kjer je prihajal glas. Na morju se prikaže majhen splav, na kterem sedi mož z veslom v roki ter v taktu izrekuje svojo molitev. Imel je bel turban in tudi ostala obleka je bela. znamenje, da pripada oni sekti fakirjev, ki se pečajo z ribištvom, in ktero je ustanovil Abdelkader el Oilani. Ko ugleda sambuk, ostrmi. nato pa zakliČe: "La ilaha. ila lah!" "lla lah!" odvrnejo mu mornarji v koru. S plavom pristane ob sambuku in spleza na krov. Midva s Halefom namreč ni^va biia sama na barki; krmar nama je sledil in derviš se obrne do njega: "Bog te čuvaj!" "Mene in tebe!" glasi se odgovor. "Kako se počutiš?" "Tako dobro kot ti." "Čegav je ta sambuk?" "Njegovega veličanstva sultana, ki je ljubljenec Alaha." (Dalje prih.) 4> U 0) s £ ja o m »»•t > N ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom novembra čez 3 milijone kron. Varnostni zakladi sklepom 1906. čez SO tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov Icron. NAZNANILO. Glavna posojilnica registr. zadruga t, neom. zavezo v LJUBLJ AINI, Kongresni trg št. 15, obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po k 4 Tukaj živečim bratom 81ovencemin Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih aotv za prenočitev. — Vzamem tudi rojake n*. stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam ndani Božo Oojsovič, JohnstoTo, Pa. n Tt hiti * Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti 1 tako dober in fini J 1MPORTIRANI TOBAK 1 za cigarete Ia pipo ali cigare, % kakor pri nas. Pošljite nam na eni j dopisnici vaš naslov in dobite takoj J zastonj našega tobaka za cigarete ^ ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, J da se prepričate o finoti istega. Vsi J ljudje morajo naš tobak poskusiti, £ da se prepričajo, da je najboljši in J najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. a 1 1265-67 Broadway, New,York, f IN A PRODAJ NARAVNA CiALIFORNIJSKAhVINA. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoiL vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JARŠE, Crockett, Contra Costa Co., CaL 4 301 4 I 0 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-^nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4% % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. ___ Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatve za Zjed. države posreduje tvrdka FR- ISAKŠER CO., 109 Greenwich St., New York. N < »< 9» 3 O cr ►-i n c* B o B a> -t JOHN KRAKER EUGUD, O. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! GP Velika zaloga -vina In žganja. ^ Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon ir črno vino po.....*.. 50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za »bllso aaročllo se priporoča ^ ' Marija Orfll, 5308 St. Clair Aye., N. E* Clereland, Ohio. Priporoča rojakom svoja izvrstna, VINA, ktera v kakovosti nadkrilja~ jejo vsa druga ameriška vina. Endeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA "VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.7» galona. — Najmanje posode za žganje so 4y2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KBAKER, Euclid, Ohio. ftojaki, Baroiajt* m ma "<*]»■ Naroda", največji in najcenejii dnovalk. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: . < klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih Ppiperečrm se KV v <*»•"" J obilni '4ugJU obilni obisk. fJL¥ m wj9mLM-gy