Posamezna šfevilka 40 vlnarjev.
ST. 46.                                                       V CELJU, SOBOTA SO, MAJA 1909
LETO I.
lattiala vaah toi»«fe, fietrtek hi
•Oboto. - Csna ¦ Za eel« leto 36IC
M pol leta IS kron, z* četrt Ida 9 K,
za 1 mesec 3 krone. Posamezna
stevllka eta no 30 viaarjev«
Na pismene nareifce brer pošiljatvo
denurja a* na eh or cm o ozirati,
Maročniki naj p*ši!]aj« naročnin»
jpo   poštni    uakaziwci.    Reklaniacije
flcde lista  so p*štnt&e proste.  N«-
•anklrani dopisi se »te sjpivjemaj«.
Na dopisc brez podjiisa a« ne ozira.

Oradaiatva   in   upravniatvo
8C nahaja v Zvezni tiskarni v Ceiju,
Schillerjeva  casta  ötev. S.
Oglasi se računajo po porabljene«
prostoru in sicer: za navadne ogtasc
po 30 v od 1 mm, za poslana, na-
gnaniU občnih zborov, naznnnüa o
amrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za
reklamne notice med tekstom L K
Od vrste, Mali oglasi (najvcč 4 vrste)
4 K. Pri Tečkratnlh objavah popust
Rokopisl se ne rračajo. Telefon žt.«.
IZOAJA'IN TBSE1A ZVEZNA TiSKARWA V CELJU.
0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER.
Kdo je kriv?
Piše poslanec dr. V. Kukovec.
Kakor beremo, je izjavil v zboru
aastopnikov zmagovitih držav predsed-
nik Clemenceau Nemcem: Prišla je ura
«bračuna. Določil jim je rok, v kterem
se bodo imeli izjaviti, ali sprejmejo
naložene jim mirovne pogoje. Kmalu
pride čas, ko bodo tudi avstrijski in
todi koroški Nemci imeli ob uri obra-
<una sprejeti pogoje mini, ki bodo trdi
'kakor so jih zaslužili tudi — zadnje
dni. Ker so pa dogodki zadnjih dni z
•zirom na Koroško kljub temu udarec
aa slovenski narod, pretresti narn je
•dkrito in jasno vprašanje: Kdo je kriv?
Moj odgovor je: krive so sloven-
s*e politične stranke. Ne bom izvzel v
«•ki meri činiteljev lastne stranke, ako-
ravno n« "ioja naloga opravljati toza-
devno obdolževanje, ker ne manjka
•btožiteljev od drugih stranij. Glavna
krivda iz naše strani tiči v tern, da
nismo z zadostno odločnostjo nastopili
20Per nasprotnike državne misli v kro-
8'h socijalistov in slovenske ljudske
'stranke ter morebiti tudi v lastnih vrstah,
kar se pa bode dalo Se popraviti.
Najmanj so opravičeni staviti vpra-
«anje, kdo je kriv, naši socijalisti, ker
80 oni ß'avni krivci med narni. Vsakdo
se je zadnje dnl mogel prepričati, da
SO tudi zadnje dni naši socijalisti, se-
Veda ob neodkritosrčnem zatrjevaniu,
«a bodo tudi oni in še bolj nego mi
»ranili domačo grudo, naravnost na iz-
dajski način v naprei zabranjevali oster
nastop zoper nemške sokrivce koro-
Skega vpada. Ščuvali so zoper orožne
vaje, zakrivili zahrbtnost v Velenju,
kar je v vsakem položaju, te dni je pa
bilo tudi po vseh načelih svetovne de-
mokracije — veleizdajstvo. Štiri leta
krivične vojske proti Avstriji niso imeli
tega poguma. Zdaj ko se čutijo varne,
so si upali, obenem pa tudi formalno
sodelujejo v ljubljanski deželni vladil
Vendar je tudi v vsem njihovem
dosedanjem nastopanju rudeča nit —
vzbujati nezadovoljnost zoper naredbe
12 Beograda, vzbujati neko slovensko
»moljubnost in žalibog z uspehom za-
vajat. na stranska pota tudi velik del
«esoajiLrtiCnega prebivalstva, neiz-
vzems.poht.ke drugih slovenskihstrank.
Ta moja obdoliitev izvira iz mojega
.pazovan.a  neštevi.nih   dejstev,   to   je
rZ 8        k° Prepričat^.   katero sem
pnpravljen braniti.
Qlavna krivda pa zadene ne ljud.
«vo,ampak politico vodstvo sloven-
8 e ljudske stranke. Ne vseh činiteljev,
ampak gotovo velik del vcdstva te
Stranke in njeno časopisje. Kako re-
«nogoče demagoško stalifiče so ti krogi
Wvzemali, je najsijajnejši dokaz mari-
*orska »Straža«, ki je nedavno prinesla
*el° poziv, naj se Ijudstvo up re p I a-
evs»nju krivičnih davkov. Ker
.a ^° rad verjame, da je njemu pred-
ni davek krivičen, izprevidi se sa-
držS de'o te stranke zoper
h *Vn° oblast takoj v polni
Vge ' Ha ti višini je vse ali večina
It st* delovanja celo odločilnih krogov
•aJodl7    ¦ ln k||ub temu ima stranka
Ltvu     nej5eLa  zastopnika v predsed-
*t2eln«miSterskega   sveta  in   na 2elu
vlade v Ljubljani.  Ta stranka
je tudi ona, ki §c danes ljubimkuje z
republikanstvom, ko je večina naroda
že drugače odločila, in ki se brati s
socijalisti za dosego guile avtonomije,
ki bi cepila skupni narod, da dela tež-
koče stvarni konsolidaciji države. To
moralo je razumelo, kakor je videti, v
tern smislu tudi demoralizirano moštvo
na koroški fronti. Glasen memento je
ta dogodek, da mora biti naša politika
drugačna, ali smo pa zaigrali pravico,
da se nas spoštuje.
Razprava radi nep aviino-
st: pri sladkorni družbi
„Union4' v Celju.
V četrtek 8. t. m. se je vršila pred
okrožno sodnijo v Celju razprava proti
poslovodji sladkorne družbe „Union" v
Celju, Teodorju Wagnerju, ki je odpro-
dal od za prebivalstvo namenjenega
sladkorja 6V2 vagonov, pri čemer se je
posluževa! pomoči nekaterih železniških
uradnikov, katerim je zato izplačal de-
loma zelo mastne svote. Razpravo je
vodil nadsv. dr. Bračič, obtožbo je za-
stopal dvorni tajnik drž. pravdnik Do-
miniko. Scdišče je obsodilo Wagnerja
zaradi pregreška veriženja na 6 mese-
cev zapora in 150.000 K denarne kazni,
bivšega postajenačelni<a v Celju, Sto-
parja, na 3 mesece zapora in 100.000 K
globe, bivšega postajenaČ. v Laškemtrgu,
Berghofa, na 14 dni zapora in 50 000
K denarne kazni, bivšega uradnika j. I.
v Celju, Pourja, na 1 teden zapora in
20.000 K denarne kazni.
ODtoženi postajenačelnik Mohorko
je bil oproščen, ker se je izkazalo, da
je instradiral iz poslaje Ponikva 3 va-
gone sladkorja na novi naslov, ne da
bi vedel, da se gre za kako nekorekt-
nost, temveč v dobri veri, da je stvar
popolnoma korektna in v redu. Ravno-
tako je bila oproščena uradnica družbe
»Union« Mastnak, ker je sodišče sma-
tralo za dokazano, da pri krivih vpisih,
katere je izvršila po Wagnerjevem
naročilu, ni vedela, da se gre za ne-
pravilne posle, temveč je storila samo
svojo dolžnost kot uradnica na zah-
tevo predstojnika.
POLITIČNE VESTI.
Narodno predstavnišivo je imelo
po velikonočnih počitnicah dne 6. tm.
svojo prvo sejo. Med vlogami je za-
konski predlog za varstvo dece in
otroškega zdravja. Ker ni bilo dovolj
poslancev za razpravo 0 dnevnem
redu navzočih, se je seja zaključila in
sklicala druga za 9. tm. Čuje se, da
se namerava zasedanje za 10 dni
odgoditi.
O koroških dogodkih se je po-
svetoval 5. in 6. tm. ministerski svet v
Beogradu.
Proti prekoračenju štajerske meje
s strani nemško-koroških tolp je —
kakor izvemo — protestirala štajerska
deželna vlada v Oradcu.
Boljševlškl polom na Ogrskem,
Bavarskem in v Slblrijl. Bela Kun je
na Madžarskem doživel popoln poraz.
Njegova rdeča armada beži pred čeho-
slovaškimi in rumunskimi četami. Ko
je Bela Kun videl, da je ogrožena Bu-
dimpešta, je prosil entento zj milost.
Vse pogoje entente je brezpogojno
sprejel; njegova vlada kapitulira, izroči
orožje in municijo, Budimpešto zase-
dejo er.tentne čete. Ogorčenje madžar-
skega delavstva proti Bela Kunu je
veliko in narašča. — Monakovo na
Bavarskem je očiščeno boljševikov.
Vrhovnega poveljnika rdeče armade,
21-letnega momarja in vojnega be-
gunca Engelhoferja, so ustrelili, ko je
hotel pobegniti. — V Sibiriji je doži-
vela boljševiška armada velik poraz
na celi fronti in se umika v velikem
neredu. Ofenziva admirala Kolčaka od-
ločno napreduje.
Mirovna oogodba je bila nemš-
kim delegalom izročena 7. tm. Obstoji
iz 15 odstavkov. V njih so določene
nove meje Nemčije, tudi napram Čeho-
slovaSki in Poljski. Zahteva se, da
pripozna Nemčija neodvisnost Nemške
Avstrije. Nemčija se mora odpovedati
kolonijam. Obseg nemSke armade in
mornarice se omeji. Odpravlja se vo-
jaäka dolžnost v Nemčiji. Sedrqi člen
govori 0 odgovornosti, kazni in kazen-
skem postopanju proti bivšemu cesarju
Viljemu. Osmi o povrnitvi vojnih škod
in popravi poškodb.
IZ KOROTANA.
Lopovska  nemška  zvijača.   Tik
pred nemško ofenzivo na Koroškem so
nemški letalci metaü v naše vrste le-
take, v katerih neki «letovodja Oblak
naznanja, da je v Ljubljani izvršen po-
litiČni in vojaški prevrat, da je dobil
moč v roke vojaški svet, ki ima sedež
v šentpeterski vojašnici, in poziva vo-
jaštvo, naj odloži orožje, češ da „cela
koroška dežela nima toliko zavednih
Slovencev, da bi za te koroške rene-
gate le eden gorenjski ali dolenjski
kmet svojo kri prelil". Navedena je
bila tudi kot kraj tiska „Učiteljska ti-
skarna". Tiskani pa so bili v resnici
v Celovcu in je bila vse skupaj le nem-
ška zvijača, ki pa se je pri nezaved-
nosti naših fantov žal posrečila. Mnogi
so verjeli in brezumno bežali, ko so
Nemci napadli.
Nemci hočejo pogajanja na Ko-
roŠkem. Dne 7 t. m se je sporočilo iz
uradnega vira, da je avstrijski državni
tajnik za vojsko dr. Deutsch posetil
poslanika kraljevine SHS na Dunaju,
Pogačnika, in mu ponudil, da bi se pri-
čela v Celovcu pogajanja zaradi pre-
mirja in začasne demarkacijske črte
na Koroškem. — Istega dne se je spo-
ročilo iz uradnega vira, da se je dr.
Deutsch odpeljal v Ceiovec in da je
prepovedal nemškim četam, prestopiti
štajersko mejo.
Hrvatske Čete so se, kakor poro-
čajo iz uradnega vira, v bojih na Ko-
roškem junaško držale in so se lirvati
borili kakor levi Tembolj Žalostna je
bila   uloga   mnogih   slovenskih fantov.
Kje |e krivda? »Slov. Narod«
piše: „Krivda z naSe strani ni bila
politična, ampak vojaška. Ni bilo do-
volj municlje, dovolj točne izvidne
službe, dovolj topništva, dovolj dis-
cipline v moštvu, dovolj sposobnlh
Častnikov. Glavna krivda pa leži v
nas samih. Gluhi smo bili vsi skupaj
nasproti   svoji   ^esti in sedeli smo za
.      ,           -4
pečjo takrat, ko je nemškim Korošcem
bila edina misel organizacija naroda."
Pogajanja v Celovcu. Ustavitev
sovražnosti na koroški tronti. Dne
8. tm. je avstrijski vojni državni tajnik
javil dunajski vladi, da je na vsi
koroški fronti izpcsloval ustavitev
sovražnosti proti Jugoslovanom. —
Delegati Dravske divizijske oblasti so
v noči na 8. tm. odpotovali preko Ma-
ribora v Celovec na pogajanja z Nem-
ško Avstrijo.
MARIBORSKE NOVICE
Nova slovenska notarska plsarna
v Mariboru. Notarskim namest ikom
odslovljenega drja. H. Wiesthalerja je
imenovalo celjsko okrožno sodišče (št.
Praes. 620/13/19) notarskega kandidata
Franjo Krišperja.
Dr. Ljudevit Pivko, znani povelj-
nik jug^slovanskega bataljona, se je
6. tm. vrnil v Maribor. V kratkem od-
ide v Črnogoro, kjer vrSi njegov bata-
ljon službo.
Ruška koča se otvori koncem maja.
Bilo je treba mnogo popravil vsled
vlomov.
ToČenje alkoholnih pljač je po-
licijski komisarijat v Mariboru in oko-
lici pre ovedal.
Porotne razprave v Mariboru se
prično 11. iunija.
CELJSKE NOVICE.
Na naš Članek 0 ravnateljskem
mestu   na   celjski državni glmnazlji
nam izjavlja «-. prof. Jarc, da se on ni
nikdar potegoval za to mesto pri po-
verjeniku, da bi ga bil sicer lahko
dobil, če bi bil hotel, da pa noče no-
bene službe doseči nelojalnim potom.
Vzeli smo to izjavo z zadovoljstvom
na znanje ter le želimo. da bi se za-
deva   končno   pravilnim potom reŠMa.
Pozor pred hujskači na vlakih
Velenje — Celje! Piše se nam: Pot-
niki so mi pripovedovali, da so razni
plačani agentje s Koroške v zjutraj-
šnjem savinjskem vlaku dne 6. t. m.
grozovito zabavljali in hujskali proti
Jugoslaviji in njenim novejšim vojaškim
odredbam, da bi tako vojake odvračali
od predpisanih zglasitev ter napravili
splošno zmedo med na5im že tako
čisto zbeganim ljudstvom Svetoval bi,
da bi se vozil z vsakokratn;m savinj-
skim vlakom kak detektiv, ki bi take
elemente kratkomalo vklenil ter oddal
kazenski oblasti, da si tarn ohlade svoje
dolge jezike.
BHzu 300 srbskih legijonarjev
je prišlo v Celje, kjer so zacasno
nastanieni v šemalni vojašnici.
K celjski prostovoljski legl|l Je
dozdaj pristopilo do 100 mož in rnla-
deničev iz Celja in okolice.
Sram |.h bodil Nekai na§ih juna-
kov, ki so zbežali s koroške fronte,
je šlo te dni skozi Vojn k, kjer je
kampiral oddelek Srbov. Naši »junaki«
so od gerenta zahtevali, da jih sepa-
rira od Srbov, češ da nočejo ž njimi
skupaj biti. Seveda, saj tudi vredni
niso bili s Srbi skupaj biti. Srbi gredo
reševat, kar se je z naš*» strani po
brezprimerni lahkomiselnosti pokvarilo.
O tern bomo se razpravljali — svet
bo strmell
ütrar *
?.% f-. v a  t* <% n '**
Stev. 46
»Gott sei dank, die Deutschen
kommen baldl« (Hvala Bogu, krnalu
pridejo Nemci!) Tako je klicala 7. tm.
raz okna svojege stanovanja neka Roth
(koje mož je baje v ujetništvu!), ki
stanuje v Karolinski ulici v hiSi gospe
Breischka. Kaj ta ženska še sploh tu
dela?
Seslanek vojnih Invalldov se
vrSi v nedeljo 18. maja ob 9. uri dop.
v Narodnem Domu v Celju. Pridite
vsi od blizu in daleč! Vstop imajo iz-
ključno samo invalidi. Vsi na delo za
naSo organizacijol K obilni udeležbi
Vas vabi — brivec Köstomaj v Celju.
S »pasjo zalego hlapcev in tep-
cev« je počastil pristaše naše stranke
celjski duhoviti dopisnik „Napreja" dne
7. tm. Sapo nam je zaprlo! Konec nas
jel Z bogom, svet! — Ti pa, brumna
duša, ki se hočeš izšolati v dostoj-
nem političnem boju, potrudi s*e k
celjskemu dopisniku „Napreja"[ „Les*
se pojd' učit"!
Iz šolske službe. Za učitelja na
Ljubečno je začasno premeščen Simon
Petrovič iz Sv. Miklavža nad Laškim,
za učitelja v Teharjih Franc Srebrnič
z okoüske sole v Celju.
Odpuščeni nemškl profesorjl Še
— kakor se nam poroča — vedno do-
bivajo hrano v uradniški kuhinji. Mnogo
naših uradnikov pa jo je dobilo šele
po velikih težavah. Čudimo se, da se
daje še vedno neke predpravice ljudem,
ki bi imeli Že davno izginiti iz Celja.
Morda se pa tudi zanje zavzema soc-
demokratični »komisar«, da imajo pri-
liko mu »izkazovati hvaležnost«?!
Ne bodlmo pretolerantnl. »Mar.
delavec« piše: Na Korcškem more in
obešajo naše kmete, naše šolske sestre.
Po Mariboru pa hodijo in se šopirijo
nemški hujskači, se zbirajo po raznih
fostilnah, kjer sklepajo razne zarote
za vsak slučaj. Med temi je pretežna
večina odpuščenih nemških uradnikov
in nastavljencev. Morda bi bilo vendaiie
dobro, da bi se ti elementi spravili čez
mejo.« — Velja v veliki meri tudi za
razmere v Celju.
Zanlmlvol Dne 7. tm , ko so celj-
ski Nemci glave tako pokoncu nosili,
fllso v trgovinah Zamparutti (delikates-
nica) in Weiner (trgovina s steklom)
več hoteli razumeti slovenski. Naj se
potolažijo. Ne bo dolgo, pa jirn nemško
«nati ne bo več — treba. BoŽji mlini
meljejo počasi...
Zanimlva intervencija. Za inter-
nirane in deportirane celjske Nemce
je pri politični oblasti — kakor se
govori — interveniral vodja tukajšnje
goc. demokracije. Seveda, čemu bi se
fiicer imeli celjski nemški hujskači iz-
kazovati hvaležne naši soc. demokraciji,
kakor je pisala ,,Deutsche Wacht"?!
Razglas. V soboto, dne 24. maja
1.1. se vrši pred gostilno Skoberne v
Celju za celi politični okraj celjski
klasifikacija onih vojaških konj (last
bivSe armade), ki dosedaj še niso bili
od pregledne komisije klasificirani. Po-
sestniki, ki imajo vojaške konje in se
ne morejo izkazati s» potrdilom kake
pregledne komisije za konje, oziroma
oni, ki konj trdovratno niso hoteli
peljati k razredovanju (klasificiranju,
plačali bodo globo in se jim bodo vrhu-
tega odvzeli konji.
Razvoj prostovoljskih leglj. V
Celju je bilo minoli četrtek 90 članov,
večinoma dijakov, dočim se mnogo
¦tarejših ljudi, ki bi bili v prvi vrsti
poklicani, varovati tudi svoje imetje,
dozdaj še ni prijavilo. Upamo da se
zgodi to te dni. —- V Žalcu Steje legija
do danes 9. tm. 92 članov; na čelu so
domači častniki; legija ima 2 strojni
puški. — Organizirajo se legije v Št
Jurju ob j. ž., Št. Petru, Št. Pavlu, na
Dobrni, v Brežicah in v Krškem.
Razglas. V soboto dne 17. rraja
tl. se bode pri vojaškem oskrbovališču
v Celju prodalo na javni dražbi 21.770
kg kokolja in pa 20.363 kg kopiha
po dnevni tržni ceni. Blago se lahko
ogleda vsaki dan v vojaškem skladišču
v mestnem mlinu. Blago se odda
tudi v partijah in je kupnino takoj
plačati. Kupec mora blago na svoje
stroške v 5 dneh odpeljati in potrebne
vreče seboj  prinesti.
Izgubljene In najdene stvari:
12 K denarja. Shranjeno pri mestnem
magistratu.
DNEVNE NOVICE.
Zvišanje  cen poštnlh gcllc.  Ker
presegajo cene za papir in tisk za
obrat potrebnih tiskovin do s^daj vel-
javne cene za posamezne gol'ce, bila
je poštna uprava primorana, zvišati
ceno nakaznicam na 6 v z veljavnostjo
od 15. aprila naprej in denarnim ku-
vertam na 16 v ter brzojavnim golicam
na 4 v z veljavnostjo od 5. maja tl.
Rok za podpis vojnega posojila
je finančni minister podaljšal do 20.
maja.
Velike goijufije in verlženja so
se razkrile pri „Voini zvezi" v Ljubljana.
Zaprli so ravnatelja Franca Žalarja in
uradnika Ivana Bolha. Pri obeh so za-
plenili velike vrednosti v denarju in
blagu, zavsem za 340 do 360 tisoč K.
Oba sta krivdo priznala. V afero je
zapletenih še več oseb.
V preiskavi je glasom poročila
„Slov. Naroda" notar Štupica v Št. Le-
nartu v Slov. gor., ker se je napram
davkarju Vodlaku izrazil, da bo regent
Aleksander sfrča!, nakar ne bo imel
nikogar, ki bi ga dal v okvir. Štupica
se je že pred vojno obnašai zelo dvom-
ljivo in neznačajno, 1. 1914 pa je celo
ovajal naše ljudi kot srbofile.
Naš podlistek »Albanija« je moral
danes zaradi pomanjkanja prostora
izostati in se nadaljuje prihodnjič.
Dve novi kraj. org. JDS y mari-
borskem okrožju sta se ustanovili za-
dnjo nedeljo po ljudskih shodih poslanca
Voglar-ja pri Mali Nedelji in v VerŽeju.
IZ JUGOSLOVANSKE
DEMOKRATSKE STRANKE.
Zbor zaupnikov JDS v
Ljubljani je zaradi nastalih poli-
tlčnih dogodkov preložen na uedo-
ločen čas.
Shod JDS na Ponikvi je
zaradi nepričakovanih ovlr preložen.
Ljudskl shod JDS pri Mali Ne-
delji na Štajerskem. V nedeljo 4. maja
se je vršil tukaj po večernicah izvan-
redno dobro obiskan ljudski shod JDS.
Govoril je poslanec Voglar o politični
situaciji, o agrarni reformi, o valuti,
vojnem posojilu, o programu in orga-
nizaciji JDS in o važnosti sodelovanja
krmeškega ljudstva pri vseh političnih
vprašanjih. Ko je govoril o naših bra-
tih Srbih, o njihovem trpljenju in
preganjanjuinnjihovem junaškemkralju,
je bilo marsikatero oko rosno. Ponovno
ploskanje je bilo znak, da je nad 200
ljudi obsegajoča množica z velikim
razumevanjem sledila govornikovim
izvajanjem.
DOPISI.
Gospodarski shod v  SI. Bistrici.
Slovenjebistriški okrajni zastop in okr.
hranilnico so bivši komisar dr. Kramer
in nemčurski hranilnični odborniki
tako obremenili z vojnimi posojili, da
so ju gospodarsko popolnoma uničili.
Okrajni zastop ne more popravljati cest,
ker z dohodki komaj obresti plačuje,
hranlnica pa ima vojna posojila in
nič denarja. Novi slovenski odborniki
pri okrajnem zastopu in hranilnici so
torej že od začetka prevdarjali, kako
kako bi radi tega najlažje rešili okraj
gospodarskega    poloma.     Dr. Florijan
Kukovec je zato sklical na belo nedeljo
vse župane in občinske odbornike iz
pkraja radi gornjih posojil na gospo-
darsko posvetovanje. Naše ljudstvo
se tako zanima za javna vprašanja, da
je dvorano okrajne hranilnice napolnilo
in z vso pozornostjo poslušalo čez 2
uri izvajanja govornikov. Predsedni-
korn shoda je bil na predlog dr. Flo-
rjana Kukovca izvoljen g. župnik Med-
ved, ki je poročal o stanju „Okrajne
hranilnice", dr. Florijan Kukovec pa okr.
zastopa. Nato je podal drž. poslanec
dr. Vekoslav Kukovec v poljudni obliki
temeljtie nasvete, kako bi se okrajni
zastop in okrajna hranilnica najlažje
rešila svojega mučnega bremena, in
obenem poročal o svojem predlogu za
upeljavo obširne saniouprave. Dr. Flo-
rijan Kukovec je ljudstvu tudi razložil
velik pomen Zrinjskih-Frankopanov
ki sta se pri nas v gradu Freisteinu
na Sp. Poljskavi shajala z Erazmom
Tatenbachom. — Debate so se udele-
žili poslanec Peter Novak, drž. poslanec
PiSek in več kmetov. Zborovalci so
končno odklonili prevzeti odgovornost
za vojna posojila, ki so jih neupravi-
čeno najeli nemški odborniki, in so
upravičeno zahtevali, da jih plačajo
slednji.
V Slov. Bislr ci so že štiri leta
prazna nadučiteljska mesta na obeh
ljudskih šolah, ker prejšnji vladni sistem
ni našel za ta mesta pravih poturic.
Dr. Verstovšek je grofa Clarija radi
tega kulturnega škandala ponovno
interpeliral. Sedaj pa isti dr. VerstovSek
pušča šoli že pol leta brez pravega
vodstva, Čeprav je v Ljubljani ie davno
terno-predlog za obe mesti. Nam se
zdi stvar sumljiva.
PoljČane. Minil je prevrat. Življen-
je   prihaja  sčasoma  zopet v normalni
tir. Naši nemškutarji so se od začetka
potuhnili,    ker    so   mislili,    da   bomo
planilt    po   njih,    kakor oni leta 1914
na nas.    Ker so pa videli,    da se jim
ne bode nič hudega zgodilo, so začeli
spet s starimi   navadami.    NemSkuta-
spet s starimi navadami. Nemškutarenje
cvete    bolj    kakor   nekdaj.    Različne
frklje,    ki   ne   znajo   nemški,    govore
izzivalno nemški; zabavljajo očito proti
Jugoslaviji.   Enkrat je moka predraga,
drugič  je zopet Jugoslavija kriva,    da
ni  sladkorja  in  petroleja.   Vse boljše
je    v  nemški  Avstriji.    Po lokalih se
nemškutari, da je veselje.    Slovenskih
napisov ni od vraga odnikoder,   razen
enega: Fran Bregar. Mož je namreč v
naglici hitro zmazal iz napisa z (Fran-z)
toda v duši se ni prelevil, marveč upa,
da   bodo spet prišli časi, da bo  lahko
isti    ,z* zopet primazal.    Mož se sicer
bridko inoti in z njim vsi pangermani
Wouk, Schweiz itd. Čakamo  nestrpno,
kedaj se bode Pekel spraznil — kajti
svoj čas se je vse pridušalo, da odide
na    Nemško,    če   postane Jugoslavija.
In danesl vse je še tukajl Še prišli so
k   nam!    Iz    Hrastnika   nas je osrečil
zloglasni   Leiler.     Skrbeli bodemo,   da
mu    postanejo   i pri nas tla prevroča.
G Machoritsch, tisti, ki je trdil, da so
Slovene! in farji zakrivili vojsko, je Se
tudi pri nas. G. Koblischek, ki je romal
na Dunaj nas tožit, se počuti naravno t
izborno.  In naSega ljubega Schmucka,
vzgojitelja    „nemške"    dece,    bodemo
menda morali s silo izgnati. Gospodje
so   se napravili čisto tako,    kakor da
med narni sploh nič ne bi bilo.   Toda
motijo se. So gotove stvari, v  katerih
ne bodemo poznali nobenega kompro-
misa in če gremo do  skrajnosti. Mar-
sikaj bodemo pozabili in se  poravnali,
toda da bi prizanesli prodanemu   zna-
čaju   in denuncijantu Schmucku,    ble-
betavemu tovarnarju Koblischku, nikoli
ne. Machoritschu bo pa treba sčasoma
preiskati    obisti    v   točki  rekviriranja
živine v dravinjski dolini,    kjer je on
živinorejo   uničil.   Sedaj ga pa ne bo
5čitil več dr. Kramer, ki je hodil pijati-
čevat v Poljčane, kjer so ga nemšku-
tarji Mahorič, Grundner itd. zalagali
z vinom, moko in mesom. Dolžnost
vseh pri nas v poštev prihajajočih
strank pa je, pridno prirejati shode
in poučna predavanja, da se Ijudstva
izobrazi.
Šentjanž   pri   Zlbiki.   TukajSnja
kraievna   organizacija   JDS   priredi   v
nedeljo  18. maja 1919 pri OrehoSkem
v   Šentjanžu  ob   15.  uri  (3. uri   pop.)
veliko ljudsko slavnost, pri kateri igr»
odsek bivSe celjske narodne godbe,   s
sledečim   vsporedom:    igra   „Ne   kllči
vragat",   katero   igrajo   prvokrat  na5i
domači    fantje    in   dekleta;  srečolov;
šaljiva poSta;   skakalna tekma  v vre-
čah    itd.    Med   posameznimi   točkami
bodo peli tudi domači pevci in pevke.
Ker  je  slavnost v  mescu maju in na
krasnem  gričku,   se nadejamo  obilne
udeležbe.    Vstopnina  za  osebo  60  v.
Začetek točno ob 15. uri (3. uri pop.)
Št. Jurij ob juž. žel. Za v nedeljo
dne 27. tm. so sklicali socijalni-demo-
krati  shod v gostilno Hermana Kind»
in  tudi pred cerkvijo razglasili.    Radi
tega   je   došlo   na   shod   tudi   veliko
pristašev JDS kakor tudi SLS,   15 fa-
bričanov iz Štorja in 7 domačih želez-
ničarjev. Ob določenem času je otvoril
sklicatelj shoda zborovanje, nakar se je
na zahtevo zborovalcev volil predsed-
nik in zapisnikar. Predsednikom je bil
izvoljen z veliko večino župan g Josip
Ratej,    ki   je   takoj   prevzel    vodstvo
shoda    in    podelil   besedo   govorniku
JDS, kateri je po pozdravu vseh zbo-
rovalcev   ter   gostov   iz   Štorja  in  g.
Marn-a  \z Celja konštatiral,   da Sent-
jurske socijalne-demokrate lahko pre-
šteje na prstih ene roke; rekel jim je,
naj pustijo šentjursko kmečko ljudstvo
8   svojimt   idejami   pri  miru,   ker ni
in   tudi   nikdar   ne   bo   dostopno   zi
socijaldemokratična   stremljenja.    Med
klici   „živeli  Karagjorgieviči" in „živel
kralj Peter" ter petjem narodne himne
je zaključil predsednik shod,  ki se je
brez  vsakega  izzivanja  mirno  razSel.
Socijalni demokrati so dobtli utis,   da
v Št. Jurju ni polja zanje.
Iz Vojnlka. (Zdaj pa adljo Jugo-
slavijal) Nemčurski zrr.aj v trgu je
otrpnil groze, ko se je porodila na5a
narodna država. Ledena sapa je zabrila'
zanj pod svobodnim jugoslovanskini
so ncem. Ležal in trepetal je do zad-
njih dni. Zdaj pa je začutil od Koroške
toplo sapo, in stegnil je zopet svojo
hudobno glavo. Wilhelma Zottla žena
je koroške razbojnike ob njih prihodu
v Vojnik hotela spremljati v trg s
frankfurtarico. Neko deklinče, doma
pri obč. tajniku Kocipru, je kazalt
pesti na Slovence: zdaj vam bomo
pokazali. — Na narodno hiäo so nabili
lepak: zdaj pa adijo Jugoslavija. —
Skrbljeno je, da se krivei občutn»
kaznujejo in da bo naS nemčurski
zmaj zlezel v svoj brlog nazaj, kjer
bo strohnel in zginU.
Trbovlje. 4. tm. so naSli v gozd»
nad Gabrskim proti Podmeji v hrbet
zabodenega in oropanega posestnika
Iv. Platnarja mrtvega. Tu okrog se
klati   veliko   boljševiških rokomavhov.
TRGOVINA, OBBT IN NA-
RODNO GOSPODARSTVO.
lzplačevanie sena in slame, ka-
tera je bila oddana pod staro državo
potom rekvizicije in je stara država
že ni plačala, se doslej ni moglo pri-
četi, ker niso možna preodkazila de-
narja h Nemške Avstrije. Ob državnerti
prevratu so ostale iz poslovanja Poa-
lovalnice za krmila v Eggenbergu pri
Gradcu po Spodnjem Štajerskem po
nekaterih krajih ve$je zaloge sena in
slame, katere je nova SHS Posloval-
nica za krmila v Celju (Zadružna Zve-
St?v  46
»fti A L   &     n ¦**  «   *,

za) razprodala za vojaške in civilne
potrebe v naši novi državi. Izkupiček
teh zalog pa za popolno izplačilo sta-
rlh rekvizicij sena in slame po celem
Spodnjem Štajerskem ne zadostuje.
Ne more se namreč tako postopati, da
bi 8e izplačali producenti samo tarn,
kjer so ostaie zaloge, drugod pa bi
«stall kmetovalci brez plačila. Vsled
tega se je graška Poslovalnica za
krmila pogodbeno zavezala, da manj-
kajoči znesek doplača. Tozadevna po-
godba je bila izgotovljena in podpisana
Že začetkom marca. Takrat je bil ne-
«adoma ukinjen denarni promet z
Nemško Avstriio, ki še do danes ni
•dprt. Poslovalnica za krmila v Celju
(Zadružna Zveza) se je obrnila na
Deželno vlado v Ljubljani (prehodno-
gospodarski urad) s prošnio, da se
«a izplačilo gori omenjenega zneska
zavzame. To se bode sedaj zgodilo.
Kakor hitro bo zadeva z izplačilom
Kakor hitro bo zadeva z izplačilom
"rejena, bodo dobili, kakor je že bilo
naznanjeno po listih, vsi kmetovalci
«E Celja po pošti nakazan ves denar
za seno in ^lamo, ki so jo oddali pod
«taro državo. Ustne ali pismene inter-
vencije pri Zadružni Zvezi v Celju v
tej zadevi so torej brezpomembne ter
povzročajo le stroške in zamudo Casa.
Prosimo zlasti županstva, da svojim
občanom v navedenem smislu zedevo
pojasnjujejo. Zadružna Zveza v Celju
kot dosednnja SHS Poslovalnica za
krmila v Celju.
Davek na samce hoče upeljati
flaS finančni minister in sicer na vse
od 25. do 60. leta. Vsakteri bi brez
sazlike plačeva! po 240 dinarjev. Izven
tega bi morali plačevati na leto doklade
k vsem direktnim davkom. Minister
vloži v kratkem tozadevno zakonsko
predlogo.
Shod vseh zadruZnih organiza-
^J naše države skliče v kratkem
vlada. Izdelal bi se naj skupni načrt
z* povzdigo poljedelstva.
Invalidske dome po angleškem
vzorcu osnuje vlada v Beojjradu, Za-
irebu in Sarajevu.
Književnost
Novo delo. Kulturno socljalna
revija. Št. 3. Stane letno (12 zvezkov)
14 K. — NaroČi se na naslov: Novo
Öelo, Sarajevo.
Bratje Slovene! smo. Mala jugo-
slovanska koračnica. Po narodnem
aapevu za klavir in harmonij in dvo-
flasno petje priredil Stanko Premrl.
Založila Jugoslovanska knjigarna v
tjubljani. Cena K 1 50.
RAZNE VEST!.
Tovarno perlla so ustanovili v
Eagrebu s kapitaiom en in pol mili-
jfcna krön.
OroŽarne na Francoskem, Angle-
Sfcetn in v Ameriki so izdelale od 1.
»prila do novembra 1918 6 in pol mi-
V'jona pušk, 40.000 stroinih pušk in 9
^«"iard nabojev.
Zasežen boljSevlški plen. Ogrski
boljSeviki so zaplenili budimpeStanskim
^eSČanom zlata, draguljev in drugih
"fagocenosti za krog pol milijarde krön.
«ela Kun je hotel to po svojih starših
Spraviti čez mejo v Rusijo. Romunske
Oblasti pa so jih na meji prijele in pre-
tekale ter vse zaplenile.
Llstnlca uredništva.
Menlna: Vaše stališče se nam ne
Mi opravičeno. Ne gre se za nikakšen
boj proti trgoveem, ampak kvečemu
*a solidno gospodarsko konkurenco.
Povsod, kjerkoli so konsumna društva,
5e trgovci vkljub temu dobro prospe-
vajo. Izstop iz posojilnic pa se mi zdi
najslabSi korak, ki bi ga mogli trgovci
Storiti. Naravni gospodarski razvoj gre
svojo pot naprej, in ga tudi s takimi
— po našem mnenju — nepremišlje-
nimi koraki ne böte mogli zadrževati.
Zdravo!
Zadnja porocila
Na Koroškem mir.
LDU. Ljubljana, 9. maja. (1z urad-
nega vira). Položaj neizpremenjen. Vče-
raj ni bilo bojev. Sovražnik ni preko-
račil koroško-štajerske meje. Naši
vojaški pooblaščenci so se danes od-
peljali v Celovec k poga;anjem.
Pogajanja v Celovcu.
LDU Celovec, 9. maja. (DKU)
Olasom poročila dunajskega poslanika
države SHS Pogačnika je beogradska
vlada privolila, da se prično pogajanja
v Celovcu. Koroška deželna vlada in
politične stranke v provizorni deželni
skupščini pošljejo svoje zastopnike.
Amerikanska pomožna akcija za
prelirano  revnih  otrok v   Slovenlj!.
LDU Ljubljana, 9. maja. (Iz urad.
vira.) Kakor po drugih pokrajinah na-
šega kraljestva, namerava amerikanska
misija za prehrano tudi v Sloveniji uve-
sti akcijo v svrho izboljšanja prehrane
revnih otrok. V poštev pridejo otroci
do 14. leta. Dobavil bo se sladkor, ka-
kao, kondenzirano meso, riž. V poštev
pridejo mesta ozir. kraji Ljubljana, Ma-
ribor, Jesenice, Ptuj in Celje s pred-
mestji, dalje Zagorje, Trbovlje in Hrast-
nik. Pcšiljatev ,za prvl mesec je že v
Trstu in pride tekom prihodnjih dni
v Ljubljano. Živila prevzame žitni za-
vod in jih razdeli po ključu. Naša vlada
namerava akciio nadaljevati tudi po-
zneje, ko bo izostala ameriška pomoč.
Soglasje z mirovno pogodbo, pred-
loženo Nemčijl, v ententnem Časopisju.
LDU Rotterdam, 9. maja. Angleško,
francosko in amerikansko časopisje je
z malimi izjemami sprejelo mirovne
pogoje z zadovoljstvom in soglaša z
izjavo, da zadene Nemčijo xasluzena
usoda.
Italljanl se bojijo.
LDU Lugano,.9. maja. Italijansko
časopisje izjavlja, da je klmvzula mi-
rovne pogodbe glede Avstro-ogrske
naperjena proti Ifaliji, ker žene Nemško
Avstrijo v roke bodoče podonavske
zveze, o kateri je vnaprej znano, da
bo skušala uveljaviti zahteve Jugoslo-
vanov napram Italiji.
Mirovna pogodba za Nemčljo ne-
znosna.
LDU Berlin, 9. maja. V mirövnem
odseku nemške narcdne skupščine je
predsednik Fehrenbach oznanil v so-
glasju z vsemi strankami mirovno
pogodbo kot nezno^no in neizpol-
njivo. Narodna skupščina je sklicana
na 12. tm. ob 15. uri v Berlin.
Hiev za kokoö), poraben tudi za svinje,
razložljiv, močne in masivne stavbe, se po-
ceni proda. Naslov: Celje, Hugo Wolfova
ulica 8.                                               661 1
Prodajo se volnent zastori s karnisami
iz trdega lesa. Pogleda se od 9.—12. urc v
Novi ulici 7, pritličje. levo.                 660 1
Proda   se    dobro    ohranjena   salonska
oprava (zofa, 4 stoli In miza) za 1400 K-
Ogleda se  pri   g. Ivan Ferlež,   Narodni
dom.                                               594 -5
KINO GABEBJE
Sobota IO.,nedelja II., pondeljek 12.
Tabopadekoc&aživljenja
Krasna drama v 4 dejanjih.
Za mladino neprlmernr»
Torek 13., sreda  14.
Ü dhji gpozi pusrinje
Za mladino primerna zanimiva drama iz
Džungle v 4 dejanjih.
Mala zidanf hi&a, hlev in 33 arov zernlje,
10 minut od kolodvora, je naprodaj. Vpraša
se pri A. Močnik, Celje, Zavodna št. 89.
647 5-3
V nedelj* zvečer 4. tm. je bil izpred go-
stilne Planinšek p. d. Neuwirt v Levcu
ukraden konj vprežen v vnz. Kdor bi našel
krivca, dobi 200 K nagrade od Franca Ko-
šeca, Drešinjavas, p. Pettovče.         649 2—2
Slaščičarna Petriček, Celje išče dva pridna,
mocna fanta iz dobre hiše za učenje. —
Vstop takoj.                                610 6-6
läLem   maii mtln   z  malim posestvom.
IvanuSa Ivan, Mozirje.                    656 5—1
Dobro obstoječ harmonij je po ceni za
prodati, vpraša se vsak dan od 10 — 12 ure
dopoldne Karolinska ul. 8, I. nadstr. desno.
659 1
Restavracljo v najem se odda v Narod*
nem Dotnu v C^-lju. Ponudbe na Poso-
jilnico v Celju do I. junija 1919     655 3—1
Tvornica
Išče se Objekt, kateri bi bil pri-
meren za tvornico lesnih izdelkov. —
Tvornica mora imeti vodno moč in
mora ležati v neposredni bližini želez-
niške postaje.
Pbnudbe z natančnim opisom in
ceno se naj pošljejo na naslov „Javor
d. d." poprej 1. hrvatska stolarska in
tapetarska zadruga Zagreb.
I™«
Qostilna
Plevčak
Gaberie
priporoča
svojo izypstno
toplo in mrzlo
tiuhinjo ter
najholjča,
pristno
domsca ulna.
240 52-18
NÄZNÄNIX-O.
Slav, občlnstvu naznanjam, da
sem spremenil naslov gostilne
pri  »Lastovki«  v   gostllno  pri
„Jugoslovanu"
Trgovina s špecerij-
skira biagom in dež.
pri del ki
Ant. Kolencijai
Ant. Ermenc
2«      Celje    «-is
Oraška cesta 22
Pristna ljutomerska vina, stara in
nova se točijo v gostilni
Razpošiljajo   se   tudi   po železnici nad
56   litrov.   Cene   zmerne,  blago  prvo-
vrstnol Za obilen obisk in naročila se
priporoča           519 6—5
Josip Božič
trgovec z vinom in gostilničar
Breg—Celje.
Mm MM posiiiifi!
Mladenič star 29 let, mizarski mojster e
10.000 K premož?nja v blagu, 2eli znanja v
svrho takojšnje ženitve, s hčerjo obitnika,
ki bi imela primerno hi^o, kjcr bi se data
urediti mizarsvka obrt. Mlajša vdova (z enim
otrokom) in urejVno mizarsko delavnico ni
izključeria. Prednost imajo tiste, ki so vbll-
žini žel. postaje v kakem trgu v Posavju ali
ob Savinji. Denar postranska stvar. Cenj.
ponudbe, če le mogoče s sliko, ki se na
zahtevo vrne, pod šifro »Obrtnik 888* poštno
ležeče, KrSko.                                648 2-2
Fran STRÜPI Celje
Zaloga stekla,
porcelana, svetilk,
cg'edal, okvirjev In
raznovrstnih sip
P«*evzetje Ste-
lilarsRih del
Graška   cesta
81-9S Z9Z
Miši,
podgane, sle-
nice in ščurkl
ler ves mrčes
mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz-
kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva,
kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane In
miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice
2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K,
unifevalec moljev 2 K, prašek proti mrče-
som 2 in 4 K, tlnktura proti u5em pri ljudeb
3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek z«
uši v obleki in perilu 2 K, tlnkiura za bolhc
pri pseh K 150, tinktura proti mrčesu na
sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksporl
M. Junker,           85 —35
Zagreb 37, VeirJtnlsHa  ultca  3.
Mospstno mlnerolno YQdo
razpečava tvrdka
Ivan Rovnibap
167 104-42        LßJJß
trgovina a špecerijskim
blagotn3  barvami  in de-
Le8nimä pr&deBki.
Änt. Koser
mchan.stavbcno ključavničarstvo
želez.   konstrukcijska   delavnica
sodno zaprisežen zvcdenec
CELJE
Graška cesta 47
Telefon Lt 10 rlmska VIII
Uradno koncesijonlrana
insfalacija vodouodov.
Prcvzetje vseh
vodovodnih naprav, oprema kopalnih
sob in klosetov.
Izdelovanje   žičnih   mrež
za ograjo vrtov, travnlkov, gozdov, parkor ltd.
Popravila avtomobilov.
Izdelovanje mostnih tehtnic.
Popravila decltnalnih in centimalnih tehtnic.
Preizkušnja
vseh tehtnic in uteži.       457 —4
Za obilna naročiia se vl judno priporočam.
Stavbena in golsnt. hleparsha obrt
A. Jošta nam.
pranjo Qnlirill
243 104-37
Celje,   Graška  c. 8
(nasprots ,sbelega vola")
Prevzema  vsa  v  to  stroko spadajoča
dela.   Postrežba točna in solidna.
Strati 4.
»NOVA   DOBAi
Stev. 4§
Ts   sK  ^SPiHI^I^TT Y^^^^I^JV** regisirovana  kre-W ?  ^^HD^V    WYT »prejema hranllne vloge 1«
ff A^X-aLI^ JL «l^iJfc JL^^JrJLYJL         ladruga z otti. zav.   W      ^^" 1 lit ¦ 4 J Tl T   po Iri od sio \«C&   /O>
Rofovška nlica št. 15.
Tpgovci mešane
stroke, drogist!, krarnarji ltd. sijajno zaslužijo
a Drodajo Mastina pri kmoiovalcih. — Za
pojasniia treba pisaii dopisnioo na naslov:
lekarnar Trnköczy, Ljubljana (Kranjsko) na
•ledec! način: „Pošljite mi tiskovine, cone,
navodila za porabo Mastina brezpl .čno"-
591 10-7
Karbldne
svetilke na
stenj (daht)
razpošilja V. Simonie, Sv.
Urban pri Ptuju. Cena 30 K
za komad Znesek semora
poslati vnaprej! Prekupci
653     dobe  popust.     3-2
Zsdružna Zveia v GeIju
644         naznanja, da je došla       3—3
G A LIC A
Naročniki naj jo čimpreie odnesejo,
oziroma odpeljejo. Za posiljatve po
železnici inia Zveza Zcboje. Za koli-
čine pod 75 kg se naj pošijejo   vreče.
HOfEliRMiffil
BALKAN
priporoča dobro kuhinjo in izvfstna vina
ter   ima   dnevno   pivo  v   sodčkih.  —
Na razpola^o je klubova soba.
usatsdDnaolZ.ureponoMotSprto.
177 104-26
Qd\Mnikdr.J©s.JpučiniIIk
naznanja, da je otv>oril s^ojo                   652 2-2
odVetniško . pisarno   \l   Slo^enski Bistrici.
llDIHl Mils lic in rok Plitiese mnogo prednosti tako v zdravstvenem
HivflU PUII kakor v društvenem oziru. Felierjeva popolnoma ncškod-
ijiva preizkušena »Elza« pomada za obvarovanje in negovanje ko2e,
odstrani nečistost ko2e, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim
pegam, bori, raskavosti, velosti ko2e. — Lonček močnejSe vrste 6 K.
Ovoj in poštnina se ra- nflmflffn ^"'ifiillDflfl HlÜfl V7.t:inimo za lice
tuna posebej najceneje. «ullUJilU dllUiIIJIVCyii 1111111 Fellcrjevo lilijino
mlečno inilo »Elza«, katero je danes še zelo drago ali ima še iste
dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za ne-
govanje kože v današnjem ča- Dnjnn {fiep se more doseči Samo s
su si niti misliti ne moremo. DUillC luCw Feilerjevo »Elsa«-Tanobina
pomado za rast las. Okrepi kožo 11a glavi, preprečuje plešavost in
prezgodnjo osivelost. Lonček močnejse vrste k kron. Ovoj in po5t-
nina se računa po- 2n ntnhAtmm nßtthMW fplPW so FeilerJtVe »Elza«
sebej najceneje. L» VJUnllUilJC lHjyüvUIljß lllWU toaletne pastilje za
umivanje telesa, otrošlce kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar-
tonu 1 K 50 v. — S seboj wret> in povsod v žepu nositi se more
bol »blažujoč, hladeč, osvežujoč Fellerjev »Elza« mentolni migienski
črtnik. V leseui cevki 1 K 50 v. Izvrstcn proti glavobolu in migreni,
rabi se tudi prcti vbodljaju in ranitvi. Veda aa oči (collyrium)
2 K 50 v. Kanljce proti xoboboiu 2 K50v. PravS 7-aor>ki
prsni sok proti    feaš!jis   ste-
klenica 3 K. Fra   cowo žganje
v stekl. * K 80 v in 12 K 80  vin.
Za želodcc, prava švedska tink-
tuia, vel. stekl. 7 K 50 v,   balzam
^inelen) mala stekl.   1   K   60   vin.
Kuria očesa odstrani  brez   bo-
lečin    Felierjeva    turist.   tinktura
»Elza« (tekočina)   skupaj s karto-
nom 3 K in tvoin. obliž po 3 K in
1 K 50 v  Profi poti nju telesa
in nog je Fellerjev »Elza« prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni  praSek za živino
davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K- Ovoj in poštnina se idčuna posebej in naj-
ceneje. Kdor naroci več, mnogo prihrani. Narodli je treba pri lekarnaiju
Evgen V. Felier, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje).
Zdravilišče Rogaška Slatina
ItlililllilH^^
Zacsteli zdroyilishB sezlje IS. moja 1919. Vsizdrauilishi pripomočfti so nnrazpolago.
609 4-2             Živila so preskrbljena.
iiiiiiiniiiiiiiininifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnniunimnini
Prospekte razpošilja in na vpražanja odgovarja
Raunateljstuo držaunega zdrauilisča Rogaška Slaiina
Otvoril sem s 1. aprilom   1919
svojo staro     446 52—7
cevljorsho o'irt
Priporočam se slav. občinstvu
za mnogobrojen obisk. Prevza-
mem vsa v to stroko spadajoča
dela. — Koišeh Martin, GrašHa cesta.
Delo solidno!       Dnevne cene!
Pravo pesno seme, rudeöe in
rumeno, lucerna ter vsa druga
semena se po nizkih cenah
dobiva v trgovini s specerijo
in z deželnimi pridelki
FR. KOLENC
213          O-biJUel i*J        52-17
NARODNI DOM
fl-mW»&> Sibečico, kraste, liSaje uniČi
Vacs I J^j prj človekuin živini mazil»
zoper srbečico. Brez duha in ne maze peril».
1 lonček za eno osebo 5 K- — Po pošti 6 K
poštnine prosto. Prodnja in razpošilja 3
pošto lekarna Trnkdczy v Liubljani.
Kranjvko.                               615 34-5
VelBtpgavfno in rozpoSiljalna
fi. Sfermeclii9 Celje
priporoča    popolnoma
sortirano zalogo manu-
fakturnega    blaga   za
ženske in moške obleke,
raznekonfekcije,čevlje,
modnega.  kratkega in
galanterijskega   blaga,
ter pošlje na željo
vsakemu cenike
in vzorce
zastonj.
214 52—18
Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno.
zTeplom Varaždinske topliče <^4
jŽelezniška in poštna postaja, telefon, brzojav. — Nov Zdravillr.Ki   liolel.
[Blelifrična razsve Ijava? Staroznano, radioaktivno zdraviliSče z žveplom
+ 58° C. Pri- npofjnil rBBHiatiZIHU isinSU itd- Zdravjenje 3 pit 0 vodo pri bo-
poročeno proti: »JiU»»"» ¦^»«"a'lz.iHU, lamau lehnJh y ^^ g^       .^ .^^
želodcu in čreveznih bolc-znih. Elckt-. masaza. Blatne, o j iično kiseie
in eolnčne kopeli Odprto celo leto. Krasna okolica. Moderna oprema.
Novi hoteli., Prospekti b rezplačno! Zdraviliški zdravnik: Op. J.Loichr rt.
12-3
katere si Vi sami naložite, nastanejo, akt
si pri kupovanju neoprezno izberete la-
vor. -- Gubite denar in še povrh tega
iniate neprijetnosti. Poizkusite enkrat z
ilustrovanim cenikom tvrdke H. Suttner
(lastnik tüenri tfizire) Lfubljan»
«t. 903, kateri Vam svetuje glede res
dobrih ur, Specijalne znamke »!KO« iz
lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih
dobrih žepnih ur, zapestnic z urami,
svetlečih in stenskih ur, verižic, prstan»v,
zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, da-
ril za krst in sveto birmo ter vseh osta-
lih zlatih in srebrnih predmetov. — Pa
tudi druge potrebSčine n. pr. škarje, nože^
biitve, doze za cigarete in smotke, dija-
mante za rezanie stekla, nažigalce in
denarnice  kupite  dobro  in za zmerne cene pri  tvrdki H. Sülinjr (lastuiKH. Mil) Ljubljana SlEY.98;.
Potrti .nepopisne žalosti, si usojamo javiti vsem smrt našega
FRANCA MALOAJA
nadporočnlka v rez. in stud, iur,
kateri je preminul v boju za domovino pri Guštanju dne 6. tm. v naj-
lepši mladostni dobi 24 let.
Tiuplo najdražjpga se pripelje ob ugodni priliki v St. Jur, da se
položi na njegovo željo v rodbinski grob.
Bil je predober sin in brat ter vzor vojaka in je padel kot junak.
Slava njegovemu spominu!
Št. Jur ob juž. žel., dne 8. maja 1919.
Žalujoči ostali.
PodruMca Ljubljanske kreditne banke v Celju
Detni&k • glavnica »5,00u.00u kron.
-     CENTRALA U LJUBLJANI     -
Poslovalnica avstrijske razredne loterije.
Recervn< fondi nad 4,000.000 kron.
Podružnice v Splitu,  Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Manboru.
Sprcjema
vloge na knjižice in tekoči račun
p»-oti ugodnemu o^^estovanju.
Kupuje    n   prodaje vse vrste «rredmrstnih
papi^jev, financira vsako *rst«e dobave in
dowoiittje aprovizacijske kredite.
266