AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI 
F R. ŠTELE 
Dr. R. Nahtigal, 
prvi predsednik 
Akad. znan. in uinel. 
Dr. Al. Ušeničnik, 
predsednik društva 
Akad. znan. in umel. 
V Službenih Novinah je bila dne 81. avgusta 1938. 
objavljena v ministrskem svetu dne 11. avgusta 1938. 
sklenjena uredba z zakonsko močjo, s katero se usta 
navlja Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 
kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija. Glob 
lji smisel te uredbe je, da je jugoslovanska država 
priznala in pred vsem svetom proglasila enakovrednost 
slovenskih znanstvenih prizadevanj s srbskimi in 
hrvatskimi. Za Ljubljano pa ima to dejstvo še prav 
poseben pomen, ker je s tem dobila njena kulturna 
vloga med evropskimi mesti tisto naj odločnejšo iz 
kaznico, po kateri hrepeni vsako narodno središče. 
Toda še več od tega pomeni nova slovenska akademija 
za naše mesto: Vidni dokaz za to je, da se v njem 
niso zastonj od 16. stol. dalje zbirale kulturno aktivne 
sile, katerih najvišji ideal je bil vselej, ko so se sku 
šale sprostiti v pomembnejših dejanjih, izražen z be 
sedo akademija. L. 1693., ko je legel v grob zadnji 
kranjski polihistor J. V. Valvasor, se je ljubljanska 
inteligenca po daljših pripravah prvič združila v Aka 
demiji Operosorum. Prosvetljenci so jo skušali v 
2. pol. 18. stol. oživiti, ob čopu in Prešernu v 1. pol. 
19. stol. je vztrajno brnela misel ljubljanske akade 
mije in ko so po zgledu drugih slovanskih narodov 
Slovenci 1. 1863. ustanovili Matico Slovensko, so imeli 
kot končni cilj pred očmi slovensko znanstveno aka 
demijo. Z isto vztrajnostjo, s katero se je v Ljubljani 
pojavljala misel univerze, je proti koncu 19. in na 
začetku 20. stol. vedno naraščala želja po akademiji. 
In ko smo po svetovni vojni dobili končno univerzo, 
si bodočnosti našega znanstvenega razvoja nismo 
mogli misliti brez akademije. Da jo vsaj deloma na 
domesti in pripravi njen filozofsko-filološko-zgodovin-
ski razred, je bilo 6. oktobra 1921. po prizadevanju 
R. Nahtigala in I. Prijatlja ustanovljeno Znanstveno 
društvo za humanistične vede. 
L. 1925. sta se Znanstveno društvo in Narodna ga 
lerija združili za skupno akcijo, da ob pomoči Matice 
Slovenske in drugih znanstvenih društev, posebno 
Pravnika, razširita med narodom misel akademije 
in galerije in zbereta potrebni fond. Ker se je zadeva 
državne akademije vlekla, so dne 19. junija 1929. po 
velikem županstvu v Ljubljani potrjena pravila omo 
gočila začasno ustanovitev akademije kot znanstvene 
ga društva po predpisih društvenega zakona. Prve 
člane je imenoval dne 8. dec. 1937. rektor R. Kušej. 
štiri dni nato je ustanovni občni zbor poveril upravo 
starostnemu predsedniku A. Ušeničniku in tajniku M. 
Kosu. Po objavi zak. uredbe 1. 1938. je ta prva akade 
mija, ki prav za prav niti ni stopila v aktivno živ 
ljenje, prenehala in je njeno nalogo prevzela po tej 
uredbi ustanovljena državna akademija v Ljubljani. 
Ta ima po čl. 6. uredbe 4 razrede: 1. filozofsko-filo-
loško-zgodovinski, 2. pravni, 3. matematično-prirodo-
slovni, ki obsega tudi tehnično stroko, in 4. umetniški 
razred. Po čl. 8. so člani redni, dopisni in častni. 
Rednih članov sme biti skupaj 30, dopisnih 60. S kra 
ljevim ukazom z dne 17. okt. 1938. so bili imenovani 
prvi člani: 1. Za filoz.-filol.-hist. razred A. Ušeničnik, 
R. Nahtigal, Fr. Kidrič, M. Kos, Fr. Ramovš, 2. za 
pravni razred M. Dolenc, L. Pitamic, G. Krek, J. Polec, 
R. Kušej, 3. za matem.-prirodosl. razred R. Plemelj, 
J. Hadži, R. Župančič, 4. za umetn. razred O. Župančič, 
M. Jama, J. Plečnik, F. Finžgar in R. Jakopič. Dne 
4. jan. 1939. je bilo objavljeno imenovanje R. Nahti 
gala za prvega predsednika. Dne 28. jan. 1939. pa se 
je uprava akademije takole določila: Preds. Nahtigal, 
glavni tajnik G. Krek; načelniki razredov: 1. filoz.-
filol. - histor. Fr. Ramovš (namestnik Fr. Kidrič), 
2. pravni M. Dolenc (nam. R. Kušej), 3. matem.-prir. 
J. Hadži (nam. R. Župančič), 4. umetn. Fr. S. Finžgar 
(nam. M. Jama). 
20 
Posebne zasluge za ustanovitev akademije imajo 
poleg R. Nahtigala in Fr. Ramovša Ivan Hribar, A. 
Korošec, D. Magaraševič, M. Natlačen, ki so kot po 
krajinski namestnik in senator, ministri in ban akcijo 
vsestransko podprli. 
Z ustanovitvijo Akademije znanosti in umetnosti je 
Ljubljana kot kulturno središče Slovencev v glavnem 
dograjena. Napačno pa bi presojal položaj, kdor bi 
mislil, da kulturne ustanove žive same iz sebe in da 
je z njih ustanovitvami ustvarjen že tudi pogoj za 
njihov napredek in uspeh. Ta uspešni razvoj je kul 
turnim ustanovam zagotovljen samo, če se narod za 
veda njihovega pomena in zanje tudi žrtvuje. Kajti 
le od tega, kar narod zanje žrtvuje, te ustanove žive 
in le, kolikor zanje žrtvuje, toliko veljata tudi njegova 
lastna mednarodna cena in ugled. 
V zavesti, kolikega pomena je za prvo med sloven 
skimi mesti Akademija znanosti in umetnosti pa tudi 
v zavesti svojih dolžnosti do nje ji želimo: Vivat, 
crescat, floreat! 
21