DOLENJSKI GOZDAR I ^msm t® mm^y i\y'j »S*’'** ' t ** k q Glasilo delovnega kolektiva Gozdnega gospodarstva k III. NOVO MESTO k. ' D O L E N J S I- I O Z D A R GLASILO KOLSKTI A C-OZDNEGa GOSPODARSTVA NOVO M . STO Novo mesto, decembra J 966 Številka 6 Letnik III I ZDA J A TLI J: DELAVSKI S VE 3 GOZD' P GA GOSPODARSTVA NOVO FESTC UREJA UREDNIŠKI ODBOR, ui dnik ing. Jože Petrič in člani ing. Danica Dele avlo' ’ č, Franc Markovič-, ing. Konrad Mehle in Jade Jože VSEBINA Stran 1. Srečno Novo leto! 1 2. Sklepi organov upravljanja 3 3. Šesti republiški seminar iz gojenja gozdov v Kočevja 8 4. Analiza dela z motornimi žagami v 1.1965 18 5. Pravilnik o delovnih razmerjih 25 6. Potovanje v Severno Italijo 48 7. Vrnili smo obisk slovaškim lesarjem 52 8. 0 službi za urejanje gozdov 56 9. Ob zaključku tretjega letnika 61 L v v i ' ' SREČNO NOVO LETO 1967! NAVADA JE, DA SE OB KONCU LETA OZRIMO NAZAJ, DA BI SEŠTELI SVOJE USPEHE.IN NEUSPEHE TER NAPREJ, DA BI PRESODILI IN PREDVIDELI MOŽNOSTI ZA NAPREDEK V NOVEM LETU. DNEVI OKROG NOVEGA LETA SO PRAZNIČNI IN SVEČANI, V NAŠIH SRCIH IA JE BOLJ VESELO KOT PONAVADI. ČLOVEK SI ZAČELI SPROSTITVE OD VSAKODNEVNIH SKRBI. NA ŽIV LJENJE GLEDA BOLJ VEDRO, ZAKAJ V PRIJETNEM SPOMINU SO MU OSTALI PREDVSEM LEPI IN USPEŠNI DNEVI PRETEKLEGA LETA PA TUDL PREHODNE TEŽAVE, K.L SO ZA NJLM, GA NE ZADOSTIJO VEČ, ALT GA CELO NAVDAJA JO S PONOSOM LN Z ZAUPANJEM V SVOJE SPOSOBNOSTI, V TEM, KO OD NOVEGA LETA PRIČAKUJE LN ŽELL VSEM VSE NAJBOLJŠE LN NAPREDKE V VSEH DOBEL H STREMLJENJIH ČLOVEŠTVA. BLAGLNJA VSAKEGA ČLANA NAŠE DELOVNE SKUPNOSTL JE NEPOSREDNO OD-VLSNA OD USPEŠNEGA POSLOVANJA PODJETJA. LN OBRATNO s USPEH PODJETJA JE ODVLSEN OD PRI ZADEVEN J A VSAKE GA OD NAS. ZATO JE POVSEM RAZUMLJIVO, DA V TEH DNEH PRIMERJAMO, KAKO SMO V PRETEKLEM‘LETU IZPOLNILI ZASTAVLJENE NAČRTE ZA GOSPODARJENJE IN KAKŠNE NALOGE SI BOMO ZASTAVILI ZA PRIHODNJE LETO. NIMAM NAMENA, DA BI OB TEJ iRILIKI PODROBNO ANALIZIRAL NAGE DELO NITI RAZPRAVLJAL O NAČRTIH ZA BODOČE. O VSEM TEM SMO SE ŽE IN SE x£ BOMO POGOVARJALI NA SESTANKIH DELOVNE SKUPNOSTI, na SEJAH SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN NA STROKOVNIH SESTANKIH. kratka, Celotna ocena podjetja v letu 1966 je dobra in lahko REČEMO, DA SMO POSLOVALI US UK NO. KO TO UGOTAVLJAMO, IA -TUDI VEMO, DA BI BIL TA CELOTNI USI H LAHKO SE POVO LJNEJŠI, ČE BI NE BILO PRI DELU TUDI ŠE VRSTO MALIH N-i.USPEHOV, SPODRSLJAJEV IN NAPAK, OD KATERIH SO BIL-. MNOGE ODVISNE OD NAS SAMIH IN NE SAMO OD STVARNIH RI ZMER. SKORO V VSEH BISTVENIH POSTAVKAH SMO NAŠ NAČRT V LETU 1966 IZPOLNILI. TO VELJA PREDVSEM ZA GOJENJE V DRUŽBE! IH IN- ZASEBNIH GOZDOVIH IN ZA IZKORIŠČANJE V DRUŽBENIH GOZDOVIH. NEKOLIKO POD PRIČAKOVANJEM SMO USPELI PRI GRAD- 2 NJAH, KAR FAS OBVEZUJE, DA BOM0 MOBALI V PRIHODNJE TEJ DEJAVNOSTI POSVETITI V_G POZORNOSTI. ENEGA NAŠIH NAJVEČJIH USPEHOV SMO LETOS DOSEGLI V POGOZDOVANJU. POGOZDILI SMO 550 HA POVRŠIN, KI DOSEDAJ NISO. DAJALE NIČ ALI PA PRAV MALO PRIRASTKA. TOLIKO POGOZDITI NI MAJHNA STVAR. TO 30 VELIKI IZDATKI, TO JE OKROG 1.8 MILJONA SADIK, KI SMO JIH V PINOMA VZGOJILI V LASTNIH DREVESNICAH, TO Jx, OKROG 20.000 DNIN, KAR VSE ZAHTEVA POŽRTVOVALNO IN DOBRO ORGANIZIRANO DELO. VKLJUB VSEM, POSEBNO TEŽAVAM ZARADI POMANJKANJA DENARJA, SMO V TEM USPELI. HVALA ZA TO GRo VSEM ČLANOM KOLEKTIVA. 550 HA JE DOSEDAJ REKORDNA POVRŠINA, TOLIKO ŠE NISMO NIKOLI POGOZDILI, PA TUDI DRUGA GOZDNA‘GOSPODARSTVA NE;- PA VENDAR 550 HA NI V. LIKO V SORAZMERJU NA POTREBE, KI JIH KAŽEJO VjALIKE POVRŠINE DEGRADIRANIH GOZDOV IN OPUŠČENIH KMETIJSKIH POVRŠIN. DOKAZALI SMO, DA SMO KOS VELIKIM NALOG, M IN DA BI OB DENARNI PODPORI ZMOGLI POGOZDITI V PRIHODNJIH ISTIH PRAV TOLIKO ALI Pa CELO VEŠ . TO PA SO ŽE PREDVIDEVANJA ZA NAPREJ, POGLED V LETO 1967. ČE BOMO ODVISNI SAMO OD LASTNIH DENARNIH VIROV, BOMO SICER MANJ POGOZDILI VEČ PA BOMO PORABILI ZA OPREMO V SPRAVILU IN TRANSPORTI T^R ZA GRADNJO CEST. OPRAVLJENO DELO Jo REZULTAT PRIZADoV. NJ VSEH 800 ČLANOV DELOVNE SKUPNOSTI. PRiiV GOTOVO PRIZADEVANJA ŠE NISO IZKORISTILA VSEH NA šIH SPOSOBNOSTI, ZATO SMEMO PRIČAKOVATI OB BOLJŠEM DELU TUDI LEPŠIH USPEHOV. OD USPEHA PODJETJA JE ODVISNA BLAGINJA VSEH DELAVCEV IN NJIHOVIH DRUŽIN. TO' PA POMENI, DA KO ŽELIMO IZPOLNITI VSE NAČRTE V PODJETJU ZA LETO 1967, S TeM OBENEM ŽELIMO VSEM ČLANOM SKUPNOSTI IN DRUŽINAM TUDI V NJIHOV M ZASEBNEM ŽIVLJENJU POLNO USPEHOV, ZALO VOLJSTVA, ZDRAVJA IN SREČE. xXx SETJPI ORGAFOV UPRAVLJANJA Upravni odbor je ra 5. seji, rine 26. 11.1966 razpravljal in sklepal c naslednjih zadevah; 1. Za letni popis je na predlog obratnih delavskih svetov imenoval naslednje popisne komisije: v GO Hov o me s to ; 1. Kopane Prane, revirni gozdar - predsednik 2. Ba j Mirko, ref. za go j. gozdov - elan 3. Garbi e teter, revirni gozdar - elan GO Straža: 1. Turk Karel, revirni gozdar - predsednik 2. Zelenko Jože, revirni gozdar - član 3• Zupančič Bogdan, revirni gozdar •- član GO Po d z urn; - 1. Ro ir. Metod, revirni gozdar - predsednik '2. .male Jože, revirni .gozdar, član 3. Markovič Prane, kurjač, član GO Črmo sn.jice; 1« Hal" r zmest, ref . za izkor. - predsednik 2. Knez Prane, revirni gozdar -'član 3. Vidi? e Matija, revirni gozdar - član GO Cm .melj: 1. Rade- Jože, ref.za izkor. - predsednik 2. Butala Jože, drevesni car, član • 3. Sve Ličič Jože, revirni gozdar - član GO Metlika: 1. Grab 1 jan Andrej, revirni gozdar - predsednik 2. Nemanič Stane, revirni gozdar - član 3. bvajger Jože, gozdni delavec - član 4 GO Trebnje; 1. Veselič Alojz, ref.za odpremo - .predsednik 2. Pavlin Marjan, revirni gozdar - član 3. Bukovec Janez, revirni gozdar - član 4. "piletič Bo ris, revi mi gozdar - član 5. Ing.Mlakar Damjan, ref.za go j.- član Gradbeni obrat< 1. Krapež Alojz, delovodja, predsednik 2. letretič Martin, delovodja - član 3. ‘krbec Stane, delave.c-tesar - član Obrat za gozd, načrtovanje: 1. Krampelj Jure, tehnični risar - predsednik 2. Kopič Franc, ref. zagozd.kataster - član 3. SaŠek Janez, geometer - član 4. Belopavlovič ing.Danica,taksator - član 5. Ing.Starič Ludvik, taksator - član Skladišče Straža: 1. Berkopec Franc, manipulant, predsednik 2. Gril Ivan, naklad, vagonov - član 3. I ose Ivan, naklad, vagonov - član Skladišče "rnomelj: 1. Krakar Martin, del. na sklad. - predsednik 2. Lovšin Milan, del. na sklad. - član 3. Kočevar Franc, del. na sklad. - član Skladišče Povo mesto: 1. Vrhovšek Milan, delavec - predsednik 2. Božič Franc, delavec - član 3. Ovniček Jože, delavec - član Uprava: 1. Ing. Petrič Jože, vodja službe za go j. - predsednik 2. Žagar David, knjigovodja OD, član 3. udarnic Danijel, vodja sl. za drevesniČ. - član Komisija za terjatve in obveznosti: 1. Ing. Kalinovič Rade, vodja sl. za izk. gozd. - predsedni1® 2. kufca Stane, vodja služb, za .lan in analize - član 3. Vidmar iavla, strojepiska - član - 5 - Ivomisi,ja za popis stan.hiš' in investicij v teku; 1. Ing. Kure Danilo, projektant - predsednik 2. Kovačič zlo jz, knjigovodja - član 3« Ing. Hočevar Tone, taksa tor - član Komisija za počitniški dom; 1. Gregorčič Face, socialni delavec - predsednik 2. Štirn Prane, upravitelj gradb.obr. - Slan 3. Spile tič Bogo, varnostni tehnik - Član / lopis se mora opraviti v času: Osnovna sredstva od 12. 12. do 15- 12.1966 lopis materiala od 16. 12. do 31. 12. 1966 Zaradi popisa se po sklepu upravnega odbora ukine vsa nabava materiala, razen če gre za stvari, 'ki so nujne. Popisne komisije prejmejo pisjnena navodila, za predsednike komisij pa bo organizira enodnevni seminar. 2. Na podlagi pooblastila delavskega sveta je določil režijo za les, ki jo plača lastnik gozda, ki ni mmet in lastnik gozda-kmet, Če podari les svojemu sinu ali hčeri za gradnjo stanovanjske hiše. Rezija znaša 40 f/, od predpisane biološke amortizacije. 80 fj režijo od biološke amortizacije pa plača lastnik gozda, če Ifes proda ali podari mimo GG oziroma če izvrši črno sečnjo. 3. Odobril je posojilo v obliki štipendije tovarišema Blažič Janezu in Zunič Stanislavu, ki sta vpisana v III. letnik gozdarske fakultete in Brazumerič Mitu, ki obiskuje IV. le trik srednje gozdarske sole,. Odobril je delno p3.ač.ilo šolnine za tovariša Dežman Naceta in Veselič Alojza ter tovarišicama Zupančič Cilki in !pelič Mari ji,, vsem iz GO Trebnje. Navedeni študirajo na višji šoli za organizacijo dela Kranj, posebni, oddelek v Trebnjem. Prav tako je odobril plačilo šolnine za tovariša Krampelj Jureta, ki študira na srednji lesno industrijski šoli.. 4. Upravni odbor je razpravljal tudi o svane vanjski probi.ema tiki predvsem o tem, kako st.novu.lci plačujejo stanarino. Pri tem je zadolžil računovodstvo, da opozori vse stanovalce, da plačajo najemnino po odločbi, ki so jo_ prejeli od občine. V kolikor stanovalci ne bi plačali zaostale najemnine od 1.1. 1966 dalje, bo Gozdno gospodarstvo to izterjalo preko 6 sodišča. Plačevanja stanarine so oproščeni revirni gozdarji, ki stanujejo v logarnicah Temec, Padež, Eadoha, Fidlerji, Planina in Gorjanci. Najemnino v zne-sku 500 do 2.000 din mesečno plačajo stanovalci, ki stanujejo v logarnicah Pogorelec, Paleč hrib, Brezova reber in Tribuče. Stanovanja, ki niso še ocenjena, mora občina Se oceniti, ^rav tako je treba oceniti tudi poslovne prostore pošte v Straži, da bo mogoče določiti stanarino. 5. Upravni odbor je razpravljal tudi o nekaterih kadrovskih vprašanjih ter na predlog gozdnih obratov sprejel SI.I-EP, da začasno ostanejo na delu delavci, ki bi jim morali 1.12.1966 izdati odločbe o prenehanju dela. Ta ukrep je potreben zato, ker še niso vsa dela (obračun delavcev) prenesena na upravo GG. : rzv tako je sprejel sklep, da štipendisti ostanejo na praksi še po 31.12., ko jim bi moralo po sklepu upravnega odbora delo prenehati. 6. Upravni odbor predlaga, da se zaradi pretirane sečnje domačega oreha s strani kmetov, naredi vloga na sekretariat za gospodarstvo v kateri se zahteva, da se posek domačega oreha omeji. 7. Upravni odbor priporoča vodjem gozdnih obratov, da se udeležijo seminarja o igiensko tehnični zaščiti in upravnem postopku. Seminar organizira Zavod za izobraževanje oziroma občina Novo mesto. 8. Na predlog obratnega delavs ega sveta GO Todtum, je dodelil stanovanja, ki so v novozgrajenem bloku v Dol. Toplicah, naslednjim delave m upravitelju ing. ; lančičarju, drevesničarju Jarc Alojzu in gozdnim delavcem Nurn Jožetu, '.e ti na Drago tu, lire Antonu in Dakar Jožetu. 9. Določil je ceno uslug za Žaganje drv in sicer: za delavce GG 550 din/prm za ostale 700 din/prm 10. Na delovno mesto'revirnega gozdarja v revirju Gradac na GO Metlika je razporedil Gr brijan Andreja, gozdarskega tehnika. 11. Osnovni organizaciji zvez' slepih je odobril kot pomoč za ustanovitev centra za rehabilitacijo 100.000 S din* n { 12. Za organizacijo "Fricovega pokala" je Smučarskemu društvu odobril 40.000 S din. 13. Upravnemu odboru je bilo ,.ostavljeno vprašanje, ali pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka, če je p klican na zdravniški pregled. Upravni odbor je v tej zvezi sprejel sklep, da delavcu pripada nadomestilo OD, če je poklican na zdravstveni pregled. len 48. točka 2. temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju namreč določa, da pripada nadomestilo osebnega dohodka zavarovancu, če zaradi določenega zdravljenja ali medicinskih preizkusov, ki jih ni mogoče opraviti izven zavarovančevega delovnega časa, ne more delati. 14. Za Novoletno jelko go GG prispevalo: SZDL Novo mesto PPM Trebnje DIM Jmomelj SZDL Metlika GO Ormošnjice 350.00 N din 25 ,00 N din 250.00 N din 100.00 N din 350.00 N din 15. Upravni odbor potrdi razdelitev nagrad delavcem, ki so našli najdebelejše in najvišje drevo v znesku 120,00 F din. 16. Reševal je nekatere prošnje o oprostitvi gozdne takse. xXx - 8 - ČISTI R ^ PUBI I v KI S-FIN AR Iž G OJ N JA GOZDOV V EGČivJU V dneh od 27. - 30. septembra 1966 je bil v Kočevju šesti republiški seminar iz gojenja gozdov« Naslov letošnjega seminarja je bil "Premena v grmiščih in degradiranih gozdovih Slovenije". Seminar ja organiziralo Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij SR Slovenije, strokovno pa ga je pripravil in vodil docent dr. ing. Dušan Mlinšek iz Biotehnične fakultete v Ljubljani. Zanimanje za seminar je bilo izredno veliko, saj so vsa gozdna gospodarstva iz Slovenije poslala po nekaj udeležencev. Zaradi velikega števila udeležencev se je seminar ponovil v dneh 5. do 8. oktobra. V prvem turniru je bilo 26, v drugem pa 32 gojiteljev iz cele Slovenije. Iz našega podjetja so se seminarja udeležili Firko Bajt (GO Novo mesto),^ing. Damjan Flakar (GO Trebnje), ing. Jože Vidervol (GO Jmomelj) in Jože Petrič (uprava GG). V uvodnih referatih so predstavniki IGF Kočevje kot gostitelji najprej orisali splošne, rastiščne in gozdnogospodarske razmere na 6.kočevskem gozdnogospodarskem območju, nato pa je vodja seminarja podal nekaj podatkov o grmiščih v Sloveniji in orisal način, kako so z gojitvenimi ukrepi lahko taka grmišča najbolj ekonomično prevede v gospodarske gozdove. V Sloveniji je okrog 200.Od' ha grmišč in degradiranih gozdov, kar predstavlja obsežen in težak gozdnogospodarski problem. Samih grmišc v ožjem.smislu besede je v Sloveniji okrog 75.000 ha, kar pomeni, da znaša izpad najmanj 250 - 350.000 m3 lesne mase letno (3,3 - 4,7 m3 letnega etata po hektaru). Že te skope številke dovolj zgovorno pričajo kako velikega zivljenskega pomena je za slovensko gozdarstvo premena grmišč. Za premeno grmišč je dal'kočevski seminar v marsičem nove smernice, ki prvenstveno basirajo na bioloških in gospodarskih analizah grmišč. Osnovni pogoj za takoimenovano indirektno premeno grmišč, kjer se v glavnem z gojitvenimi ukrepi (redčenje, čiščenje) in brez velikopoteznega pogozdovanja, z razmeroma nizkimi stroški v doglednem času grmišče lahko prevede v gospodarski gozd, je spoznavanje grmišč. Ob temeljiti biološki analizi izgubi grmišče v marsikaterem primeru manjvrednostni prizvok. 9 Pri gojitvenem načrtovanju jo treta upoštevati razvojni staai grmišča. Najbolj zanimiv je pri tem tisti, kjer se v imigra-cijskem procesu že javljajo gospodarsko pomembne drevesne v±• ste. Pri.upoštevanju tega naravnega potenciala, je delo pri premeni mnogo cenejše in racionalnejše. Glavni momenti, k: so pri načrtovanju premene grmišo pomembni so rasti ,čna osnova, dostopnost in celovitost. Pri razvrščanju grmiče glede na kakovost rastišča služi za izhodišče naravna rastiščna osnova. Pri sestojni zasnovi cenimo direktno uporabnost sestoja kot osnovo za bodoči gospodarski sestoj. Ocenjujemo prisotnost drevesnih vrst, njih udeležbo, vitalnost, razvojno sposobnost in kakovost. Ocenjevanje dostopnosti se nanaša na pristopno st do objekta, možnosti gibanja na objektu, skratka prisotnost prometnik naprav in reliefne prilike, lo'đ celovitostjo je razumeti pomembnost objekta glede na sosedne objekte, ki so predvideni za preme:;:-, ali pa so že gospodarski gozd. Pri ocenjevanju se poslužujemo šifer, ki izgledajo takole: 1. Rastiščna osnova: 4. Celovitost - odlična l.OOO - srednje dobra 2,000 - revna 1.000 2, Šestojna zasnova: - prav dobra 100 - zadovoljiva 200 - slaba 300 Dostopnost: - odlična 10 - srednja 20 - slaba 30 - zelo pomembna 1 - pomembna 2 - nepomembna 3 če smo pri ocenjevanju nekega določenega objekta - ubili n . ,vu. šifro 1.232, to pomeni, da je rastišče odlično ohranjeno (ohranjena tla), da j-e sestojna osnova zadovoljiva (prisotne drevesne vrste je možno s pomočjo nege s pridom uporabiti v bodočem sestoju, pri Čemer bodo potrebne le dobre spopolnitrda je objekt težko dostopen in da je celovitost pomembna , v- lo Ob upoštevanju take sheme pri kategorizaciji grmišč pridemo do zaključka, da naj kodo grmišča brez gospodarsko zanimive zasnove na prioritetni lestvici premene zadnja. Najbolj interesantna so tista grmiiča, ki imajo najnižjo šifro, tista pa, katerih ,-ifra se približuje vrednosti 3*333 pa kaže odložiti za kasneje, kajti v daljšem razdobju je pričakovati, da bosta osvajalni potencial grmovnih in drevesnih vrst in velika imigracijska' moč gozdnih drevesnih vrst omogočila racionalnejšo premeno. Z drugimi besedami to pomeni, da je treba premeno načrtovati tako, da bodo izkoriščeni vsi prirodni potenciali, s čimer bodo tudi stroški močne znižani. Po teh kriterijih bi konkretni objekt s -ifro 1.232, pri katerem so vsi znaki razen "dostopnosti" ugodni, spadal v prvo polovico prioritetni lestvici, odvisno pač od tega kako obsežno področje grmišČ nameravamo zajeti s premeno. lo končanem teoretičnem delu seminarja, so nam predstavniki KGl Kočevje že prvi dan popoldne razkazali svoja obsežna grmišča, ki se razprostirajo v glavnem na bivših kočevarskih posestih ('a-hen, področje gozdnega obrata Stara cerkev in Kočevje). Splošen vtis, ki smo ga pri tem dobili je bil ta, da je pojem grmišč precej širok in da je v. nekaterih primerih sestojna zasnova že tako dobra, da bi skoraj lahko govorili o gospodarskem gozdu. V večini primerov so to odlična rastišča, ki pripadajo družbenemu sestoju lastništva. Brez dvoma je pri takih pogojih, posebno še zaradi lastništva (steljarjenje je izključeno) z metodo indirektne premene lahko z razmeroma nizkimi stroški izvesti premeno. V glavnem bi prišlo v poštev redčenje, kjer pa so skupine podmladka iglavcev pa reševanje le-teh, če bi uporabili termin, ki je pri nas udomačen. Posebno nam je padlo v oči, da je jelov podmladek povsod zelo močno poškodovan po divjadi. Pogrizeni so vršički, obgrizene veje, skratka divjad dela gozdarjem velike preglavice in zato ni čudno, če se jezijo na lovce (v sklopu KGI Kočevje je tudi poseben obrat gojitveno lovišče "Rog", kateremu pripadajo tudi obsežna lovišča na naši strani Roga). Za zaščito jelke pred divjadjo morajo uporabiti prxej sredstev ( za 1 ha premaza porabijo 20.000 S din), če- pa bi hoteli lepa jedra ograditi, bi stroški še narasli. Kako lahko smo veseli pri nas, da je stalež divjadi tako nizek, da ne povzroča večje škode. Korda gre zahvala na. im aktivnim lovcem in divjim lovcem. lo orientacijskem vpogledu v problematiko grmiš5 na kočevskem smo se udeleženci seminarja razdelili na delovne skupine (4-5 udeležencev) in Že takoj prvi dan proti večeru do bili prvo praktično nalogo. Fa vnaprej pripravljenih in označenih ploskvah je morala vsaka skupina na hitro določiti cilje in ukrepe za premeno na konkretni ploskvi. E er seveda še nismo poznali širšega koncepta za premeno celotnih kočevskih grmišc, je bilo določanje gozdnogojitvenih ukrepov "ad hoc" (postavili smo se v vlogo padalca, ui pristane sredi grmišča) zelo zanimivo, zlasti potem, ko smo izdelane predloge primerjali z vnaprej določenimi cilji in ukrepi v okviru gozdnogojitvenega načrta, Tako smo n.pr. na ploskvi, ki je bila delno zaraščena s travo, na kamnitih mestih pa z panjevskimi listavci predvideli direktno premeno s smreko in macesnom, tako, da bi na skalnatih mestih listavce samo delno proredčili in odstranili koše. V nasprotju s tem pa je imel v elaboratu objekt šifro 3311? kar pomeni, da v naslednjih 20 letih, na objektu niso predvideni nobeni cilji in ukrepi. Iz tega primera je lepo razvidno, kako je gojitveni načrt upošteval prioritetno lestvico in dal v obso-.nam kompleksu grmisč prednost grmiščem na dobrih tleh z dobro sestojno zasnovo, le bi imeli opravka samo z majhnimi površinami .grmišč, potem bi brez dvoma prišla v poštev tudi direktna prerana na opisanem objektu. Naslednja naloga, ki je bila precej obsežna in je zahtevala ves dan časa, je bilo biološko in ..koncmsko vrednotenje grmišč s pomočjo posameznih vzorcev. V ta namen je bilo na terenu pripravljenih 6 ploskev velikosti 0,006 - 0,9 ha, na katerih je bilo potrebno izdelati podrobno biološko analizo v pritalnem, srednjem in zgornjem sloju, ri čemer smo ugotavljali točno število osebkov po drevesnih vrstah in jih ocenjevali z ozirom na vitalnost (velika, zmerna, majhna), razvojno težnjo (napreduje, spremlja, zaostaja) in občo kakovost (odločna, dobra, slaba) Delo je bilo zelo precizno in zamudno. Tako smo na ploskvi po vzorčni metodi n. pr. v pri talnem sloju polagali po tleh late in na vsakem kvadratnem metru točno prešteli vse osebke (tudi klice) in jih po vitalnosti, razvojni težnji in kakovosti uvrščali v ustrezne manuale, Podobna analiza je bila izdelana tudi za srednji in zgornji sloj. Vzporedno s' štetjem in ocenjevanjem osebkov smo odkazali tudi tisto drevje, katerega bi bilo treba iz goji venih razlogov odstraniti. 12 Po končani analizi smo dobijone podatke kabinetno obdelovali, za kar smo dobili na razpolago pomožne podatke o površinah ploskev, stroških izdelav^, sortimentov, stroških spravila, prodajnih cenah sortimentov in o cenah posameznih vrst gozdnogojitvenih del. S pomočjo vseh teh podatkov smo terenske rezultate reducirali na hektar ir dobili zelo interesantne podatke.' Tako je biološ'a analiza pokazala, da je v vseh slojih izredno veliko število osebkov gospodarsko interesantnih drevesnih vrst, ki so po vitalnosti, razvojni tendenci in kakovosti zelo dobri. To število se je giba-,o na posameznih ploskvah, upoštevajoč seveda tudi pri talni sloj, od 4.842 do 308.173 osebkov na hektar (reducirano). Zares fantastične številke,ki potrjujejo, kako velik je prirodni potencial, katerega je z negovalnimi ukrepi mogoče vključiti v premeno. Še bolj interesantni so bili podatki, ki smo jih dobili pri vrednostni oceni grmišč in stroških premene. Pri tem smo za vsa' ko ploskev izdelali kalkulacije stroškov za osnovanje novega sestoja v primeru, da izkoristimo staro zasnovo (indirektna premena) in kalkulacijo stroškov za osnovanje nove kulture v primeru, da se grmišče poseka na golo (direktna pr .mena). Za ilustracijo naj navedem tako kalkulacijo za eno od ploskev, ki smo jo obdelovali o Površina ploskve: 0,0223 ha A. Stroški za osnovanje novo kulture v primeru, da so grmišče poseka na golo (direktna premena) a - posek drevja (nad 3* deb.stopnjo) b - priprava tal za pogozdovanje c - stroški pogozdovanja 19.214 975 8.920 S S S din din din STROŠKI SKUPAJ: 29.109 s 7 din d - izkupiček za les 12.955 s din Končni izdatek: (a + b + c - d) 16.154 s din Končni izdatek na hektar 723.699 s din B. Stroški za osnovanje nov-ga sestoja v primeru, da izkoristimo staro zasnovo (indir-ktna premena) a - stroški nege 11.760 S din b - spopolnitve - c - vrednost posekanega lesa 8.250 S din Končni izdat-k (a + b - c) 3.480 S din Končni izdatek na hektar 155.904 S din Številke lepo pokažejo, da bi v primeru indirektne premene prihranili na izdatkih po hektaru kar 567.735 din. loleg tega prihranka pa ima indirektna premena tudi prednosti, ki se ne dajo izraziti v številkah. Te sj kažejo v ohranitvi naravnosti gozda, manjšem riziku in hitrejšemu vključevanju površin v proizvodnjo. Seveda ne smemo pri tem pozabiti, da je taka primerjava na konkretni ploskvi mogoča samo zato, ker so za to dani prirodni pogoji. Tako je biološka analiza za hektar pokazala, da imamo opraviti s 4.842 osebki, ki so močno in zmerno vitalni (od tega 1076 smreke, 180 javorja in hrasta, 1972 lipe in 1.614 ostalih listavcev). Ti osebki so bili tudi po slojih razporejeni zelo ugodno. V takih primerih sta za premeno res potrebna samo sekira in vejnik, da se odstrani tisto, kar kvalitetni podmladek ovira pri rasti. Tretji dan seminarja smo imeli- praktično nalogo izdelave načrta • premene na določenem objektu. V ta namen je bil na terenu izbrar. okrog 1,8 ha velik objekt, na katerem so se rastiščne in ses- tojne prilike zelo menjale, tako, da je bil to pravi mozaik. Na priloženih prilogah, kjer je bila vrisana skica objekta (na terenu so bile meje vidno označene s črkami in številkami) smo najprej, po temeljitem rekognosciranju seveda, vrisali ras- tiščne tipe (trije tipi gra dnov ega gabrovega gozda in sicer: na meji bukovega rastišča, z večjim deležem javorja in z voji-častim Šašem). Moram priznati, da je pri tem marsikateremu od nas manjkalo fito cenološkega znanja, ki je osnova za racionalno gozdnogojitveno načrtovanje. Zaradi tega smo morali večkrat iskati pomoč pri vodstvu seminarja. Naslednja naloga je bila izdelati podrobnejši načrt premene za celotno ploskev in vrisati na skice vse negovalne enote, ki pridejo v poštev. Kot sem že omenil je bil objekt pravi mozaik in smo morali zato temeljito preštudirati vsak del površine prodno smo se odločili za ta ali oni ukrep. Za vsako negovalno enoto, ki smo jo vrisali na skico, smo določili dejansko stanje, cilj in potrebne ukrepe. V ta namen smo uporabljali praktične formule;, ki v zgoščeni obliki povedo vse potrebno. Naj navedem primer za eno od negovalnih ploskev velikosti približno 50 a: Heterogen letvenjak: trop. , srn. , ja. ,bu. ,ga^.z lesko Stan j e : ________________________________________;_______ , Številne srn. in je. v vraščanju Cilj: 1) mešan dro go vn jak trc-r. , bz. , ja., li . , srn. s po d st., sm. , je. 2)>maksimalne izkoriščanje trep. in bz. s) v končni obliki sestoj sm., je. in plam.list. Ukrepi: Redčenje (posebna skrb negi mehkih listavcev). Omogočiti postopno vraščanju iz sp. in er.sloja v zg. sloj (pri redčenju upoštevati sp. in sr. sloj.) \ V tej kratki obliki je prikazano in povedano vse potrebno. Iri stanju je v števcu ulomka mišljen zgornji sloj v imenovalcu pa srednji. Pritalni sloj bi prišel pod črtkano črto. Pri načrtovanju smo površino 1,8 ha velikega objekta razdelili na 9 enot in za vsako predvideli drugačne ukrepe (od redčenja, spopolnjevanja, zavarovanja jelovega mladja itd.). Tak način dela je zelo temeljit, vzame pa precej časa. Brez dvoma pa je zelo koristen in gojitelji bi ga morali bolj pogosto uporabljati . • Z namenom, da bi tudi praktično pokazali, kako je treba na posameznih negovalnih enotah ukrepati, smo na posebej označenih ploskvah znotraj objekta, odkazovali drevje in grmovje, ki bi ga bilo potrebno odstraniti. Zanimiva je bila potem primerjava med predodkazilom in odkazilom posameznih skupin. Pri tem je imelo vsako drevo in osebek v grmu svojo številko. Po končanem odkazilu smo s krep papirjem v različnih barvah označili drevesa, ki jih je odkazala ta ali ona skupina. Zadnji, to je četrti dan seminarja, nam je žal vreme močno naga jalo' tako, .* da smo bili pošteno premočeni. Kljub temu pa smo si ogledali primer izvajanja gozdnogojitvenega načrta na Gozdnem obratu. Stara cerkev, lokazali so nam izvajanje del na rahlo valovitem vrtačastem terenu s humoznimi, svežimi rjavimi gozdnimi tlemi, na apnencu pri taki sostejni zasnovi, kjer je mnogo dobrih skupin in kakovo strih osebkov v vseh slojih (skupine smrekovega mladja, bukov.; gošče, skupine javorja). Objekt je imel šifro 1.111, njegova površina pa je znašala nekaj nad 8,5 ha. Celoten objekt so razdelili na 15 enot in predvideli najrazličnejše ukrepe. Na celotni površini so posekali 336 m3 lesne mase, s prvim redčenjem zajeli 1,50 ha, s sproščanjem mladja 1,20 ha, s pripravo tal in pogozdovanjem pa 0,90 ha (smrekove sadike), iodatok o posekani lesni masi zgovorno priča,. da je pojem grmišč vzet res zelo široko. Ob zaključku seminarja smo poslušali še referat o gozdnogospod? kem konceptu za grmišča in kočevske gozdove na gozdnem obratu Stara cerkev, kjer so po načelih, podanih na seminarju, izdelali generalni načrt za prevedbo grmišč in slabo gospodarskih gozdov v gospodarske gozdove« Ob tem same nekaj podatkov! Gozdni obrat Stara cerkev gospodari z gozdovi na površini 9.2cT ha. Od te površine odpade na zasebne gozdove samo 457 ha, kar predstavlja komaj slabih 5 V strukturi lesne zaloge je 38 $ iglavcev in 62 tfo listavcev (razmerje za celotno področje KGP Kočevje je 51 : 49 v korist iglavcev). Ti skopi podatki kaže jo. da je na tem obratu struktura lastništva zelo ugodna in da je obrat v primerjavi s celotnim področjem KG1 Kočevje po lesni zalogi in njeni strukturi v znatno slabšem položaju. Zal zaradi hitrosti podajanja referata nisem mogel zapisati ostalih podatkov, ki bi bili zanimivi. Ne glede na to pa se mi zdi« da so podatki o lastniški strukturi zelo značilni, zlasti če jih primerjamo z našimi razmerami, ki so bistveno drugačne (od celotne površine 74.566 ha gozdov, c katerimi gospodari GG Novo mesto, odpade na družbeni sektor 24.&60 ha ali 33 1= na zasebni sektor pa 50.106 ha ali 67 ?<>)-» Na gozdnem obratu Stara cerkev so za vsa grmišča in slabo gospe rske gozdove izdelali gojitveni načrt premene po kriterijih ras tišča in sestojne zasnove ter dostopnosti' in celovitosti. Z upi rabo že omenjenih šifer so vse površine, razporedili na grafi kor: (na ordinati površine v hektarih, na abcisi šifre) in tako dobili prioritetno lestvico zaporedja za premeno., Izračunali s:, da bi za premeno grmišč rabili 20 let, pri čemer bi letno zajeli 370 ha (od tega SO ha pogozdovanja), povprečna cona za 1 h-i premene pa bi znašala 270.000 S din. Zaključek tega referata je bil, da bi se iz združenih, sredstev, ki. bi jih prispevala poleg gozdnogospodarskih organizacij še lesna in papirna industrija, morala financirati tudi dela na.takoimenovani indirektni premeni, ne pa samo dela na osnovanju intenzivnih nasadov, pri čemer je mišljena sečnja na golo in pogozdovanje., V malo obsežnejšem sestavku, ki je tu pa tam ilustriran z nekaterimi podatki, sem skušal prikazati, kaj je prinesel novega šesti republiški seminar iz gojenja gozdov. Brez dvoma je nakazal racionalnejšo pot premene, ki je hitrejša, cenejša in bližja naravi, kot pa sekanje na golo m pogozdovanje. Somma.v jo bil temeljito pripravljen, za kar gr^ zahvala vodstvu in gostiteljem, ki so žrtvovali precej časa, da so pripravili objekte in, ki so poskrbeli, da smo se udeleženci seminarja zelo dobro počutili.1 Pri tem je treba omeniti tudi lepo organiziran družabni večer v tradicionalnem gozdarskem stilu. Za spomin na udeležbo smo dobili tudi značko z medvedom ter vej-' nikom in'sekiro kot simbolom gojitvenih del v grmiščih in degradiranih sestojev (izdelek ribniške suhe robe). Čeprav je vsebina prispevka že malo obširna in dolgočasna, bi kljub temu ob koncu hotul potegniti nekaj vzporednic in prim jati naše delo na premeni z načeli podanimi na seminarju v . Kočevju. Mislim, da delim mnenje z vsemi štirimi udeleženci iz našega podjetja, če rečem, da smo bili po končanem seminarju kar nekako razočarani, pa čeprav je bilo večkrat poudarjeno, da taka metoda indirektne premene ne pride v poštev za predele Primorsko, Bele krajine in Suhe krajine. Ali je naš koncept premeno v celoti zgrešen? Ali res ustvarjamo monokulture, ki so podvržene vsem mogočim škodljivim vplivom in škodljivcem? Ali ne znamo izkoristiti pri-rodnega potenciala pri raš_ premeni? Taka in podobna vprašanja so nam rojila po glavi in nam v prvem trenutku povzročila malodušje. Ali je tako malodušje upravičeno? Prepričan sem, da ni in, da je naša pot, ki smo jo ubrali in tudi še v precejšnji meri ostvarili, za nase prilike pravilna, načela podana na seminarju pa nam lahko samo koristijo za pravilno orientacijo pri na daljnem dolu. Spravim, da je ■ naša'''pot pravilna, nikakor nočem zanikati, da pri nas ne delamo napak.. Kdor dela, ta namreč tudi groši in kdor dela več, ta lahko tudi več greši. Najlažje je tistemu, ki nič ne dela in nič ne greši. Jakih pa je v Sloveniji precej, vsaj v pogledu premene, oziroma osvajanja novih površin v smislu razširjene reprodukcije v gozdarstvu. Če pogledamo stvari do dna in jo osv tlimo z več zornih kotov, bomo ob upoštevanju doseženih rezultatov lahko mirno spali in nadaljevali z že postavljenimi koncepti Je pogledamo lastniško strukturo gozdnih površin pri nas in na Kočevskem, je le-ta precej različna. Spomnimo se samo na to, koliko prepričevanj, sestankov in navsezadnje tudi vroče krvi je bilo potrebno, da smo posamezne zasebne lastnike prepričali, da so privolili v pogozditev njihovih drobnih parcel. Izdelani so bili načrti po vseh sodobnih gozdarskih principih, toda zaradi izvajanja teh načrtov je neredko nasta] celo politični problem. Kmetje so se bodisi iz- nevednosti, bodisi iz trmoglavosti upirali, da bi njihove parcele pogozdili. Kljub vsem težavam smo le uspeli, da smo v glavnem na zasebnih površinah v razdobju 5 let osnovali preko 1.300 ha intenzivnih nasadov iglavcev in tako v marsičem spremenili mentaliteto našega dolenjskega kmeta. Dosegli smo namreč to, da je tudi kmet spoznal predipsti, ki jih bo imel pri povečanem hektarskem donosu, če bo namreč njegova sedaj skoraj gola parcela, kjer so tla sicer dobra a praktično brez vsake sestojne zasnove, dajala ob intenzivnih gojitvenih ukrepih, med katere je treba v prvi vrsti šteti tudi fertili zaci jo, mnogo večji hektarski donos kot Sedaj. V to se je kmet lahko prepričal, ko je videl, kako bujno rastejo smreke, bori in druge drevesne vrste na, njegovi parceli. Hkrati s spremembo mentalitete našega kmeta pa smo ae približali tudi cilju,ki ga postavlja novi republiški zakon o gozdovih, ki predvideva enotno gospodarjenje z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo« S torni dejstvi sem hotel poudariti samo razliko v pogledu lastništva, ne da bi se pri tem spuščal v to, koliko so n.pr. v 20 letih storili na področju premene na gozdnem obratu Stara cerkev, kjer je glede lastništva, ki po izkušnjah ni lahek problem, zadeva popolnoma urejena. Morebitna kritika z ozirom na. obseg izvršene premene v 20 letih bi bila povsem krivična, kajti le-ta je bila v prvi vrsti odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, za katera pa vemo, da so se pred leti koristila tudi v druge svrhe, čeprav so bila ustvarjena z biološko amortizacijo iz gozdov. Primerjava naj služi kot primer zgolj zaradi težav v zvezi z lastništvom. Druga primerjava, ki bi jo kazalo osvetliti, so sami prirodni pogoji. Govoriti o kakšnih sostojnih zasnovah n.pr. na belokranjskih steljnikih ali suhokranjskih gmajnah, bi bilo odveč. Iz enostavnega, razloga bi bilo povsem brez vsake perspektive na takih površinah, kljub dobrim rastiščnim pogojem čakati, da bo narava opravil, svoje, kc pa je znano, da vsako leto kmet na svoji parceli dobesedno s koso pobrije vso praprot in vresje in tako onemogoči se tako agresirno moč grmovnih in drevesnih vrst. Taka tla sc zakisana in degradirana, z radi česar je edina rešitev v tem, da se pogozdijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, pa čeprav gre za "drago in širokopotezno akcijo pogozdovanja". Kjer koli na so bila prirodna jedra, smo jih vedno vključili v novoosnovano kulturo in s tem omogočili večjo biološko stabilnost novih kultur (mešanost). Na žalost na je na naših grmiščih bolj malo takih prirodnih jeder, kakršne smo videli in spoznali na Kočevskem. Samo ti dve primerjavi, lahko bi jih navedel še več, naj podkrepita trditev, da smo tudi pri nas na pravi poti, nimamo pa takih prirodnih pogojev, kakršni so na Kočevskem. Pri našem delu pa je seveda še veliko napak, katere bi lahko odpravili s podrobnim načrtov, njem gozdnogojitvenih del (prioritetna lestvica) in s temeljitim proučevanjem vseh prirodnih faktorjev, ki imajo odločilni pomen pri premeni grmišč. Regionalne načrte imamo že izdelane; prodno pa se bomo lotili konkretnega objekta, bomo morali izdešLati tudi podrobnejši načrt remene in vključiti vse razpoložljive naravne potenciale v novoosnovane sestoje ob upoštevanju vseh kriterijev za prioriteto. je tako gleda o na problem premene ghnišč, lahko pridemo do zaključka, da je kočevski seminar samo podkrepil naša dosedanja prizadevanja in nakazal pravilno pot pri nadaljnih naporih za osvajanje novih površin in njihovo vključitev v gozdno proizvodnjo. Ing. Jože Petrič xXx ANALIZA DELA Z MOTORNIMI ŽAGAMI v h 1965 V tej analizi sem skušal prikazati dejansko potrošnjo goriva, nekaterih najvažnejših delov motorke ter učinek in trajanje motork pri našem podjetju. Za primerjavo sem se posluževal podatkov Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki so v tabelah vedno navedeni pod kolono "normalno". Da bi bili podatki mod obrati primerljivi, sem upošteval strukturo poseka iglavcev, listavcev in drv po posameznih obratih tako, da sem srednje vrednosti ugotavljal po tehtanem aritmetičnem povprečju (A = L z,p. ) 1» Potrošnja goriva Iz tabele št. 1 je razvidno, da trošimo v povprečju za celo podjetje 24 $ preveč goriva po m3. Najbolj prekoračujeta ' potrošnjo goriva po m3 GO Črnomelj in Trebnje in tudi GO Novo mesto se jima precej približuje. Popolnoma nemogoče pa je, da bi bilo to odstopanje, ki ga kaze tabela lahko tako veliko. Po vsej verjetnosti jo iskati vzrok v površni evidenci o izdaji goriva. 2. Potrošnja verig Iz tabele št. 1 je razvidno, da so naše verige izkoriščene le s 43 i», da je torej potrošnja verig za 57 # prevelika. Med posameznimi obrati sicer ni v.likih razlik, vendar pa je ta zaključek tak, da delavci v celoti, kljub vsem tečajem in opozarjanjem, še v,.dno premalo pazijo na nogo in vzdrževanje verig, kar se odraža močno tudi v stroških za verigo. e vzamemo, da jo bilo ootrošenih le 50 % verig preveč (7 1o naj gre na račun slabe kv .lit.te verig, potem znaša ta strooek za celo podjetje: 92 verig x 16000 = 1,472.000 S din) 3. Potrošnja pogonskih vre ton in okroglih pil je sicer nekoliko manjša od verig, vendar je se vedno prevelika. 4. Letni učinek motork V koloni letni učinek motork je prikazana količi na povprečno letno posekanega lesa v m3. Pod kolono "normalno" so za . vsak posamezni obrat in tudi za podjetje kot celoto izračunane povprečne letne količine lesa. matere mora30 posamezne mo torke v času enega lota narediti, da bode še rentabilne. Pri tem pa je kot spodnja meja rentabilnosti vzeta na podlagi podatkov Inštituta letna količina 700 m3 (iglavcev in listavcev), ali 900 m-3 iglavcev in 500 m3 listavcev. Količina letno posekanega lesa, ki odpade na eno motorko je v zadnjem času v upadanju tako pri nas, kot tudi pri drugih podjetjih. Vzrok je v tem, ker se formirajo manjše skupine delavcev, kot bi odgovarjalo zmogljivosti motorko s cimer pa se zelo zmanjša kvarni vpliv, tresenja in ropota na motorista in ppveča okretnost delavskih skupin. Iz tabele je torej razvidno, da so naše motorko v povprečju za podjetje (158 io) kot tudi po obratih nad minimalno količine letno posekanega"lesa, ki naj odpade na eno motorko., ce ho- .. čemo, da je motorka Se rentabilna, 5. Materialni stroški motornih žag V tabeli 2 so vrednostno prikazani materialni stroški, ki odpadejo na 1 m3 posekanega lesa (iglavcev, listavcev, drv; po obratih, kot tudi za pod-je.tje. Iz ta Dele je razvidno, da , so materialni stroški preseženi v celoti le z 3 čeprav bi bilo na podlagi podatkov iz tabele st. 1 sklepati, da ni morali biti ti stroški veliko večji, kar bi bile tudi povsem-logično. Vzrok za tako majhno preseganje materialnih stroške po m3- je torej v previsokih predvidenih materialnih sti-oških 6. Tra.ianje motork V tabeli št. 3 je ra podlagi razpoložljivih podatkov 7 mo- -tork Partner, ki so že izločene iz obratovanja, prikazano trajanje posameznih motork v obratovalnih urah na podi gi izdelanih količin sortimen to v. Ravno tako so piika^aia. stroški popravil za posamezne motorke v času njihovega trajan ja. Iz tabele je razvidno, da jo povprečje trajanja izločenih 7 motork le 540 obratovalnih ur, bočim je predvidena' življenska doba one motorje 1500 - 2000 obratovalnih ur. V nasprotju s tem pa so zelo zanimivi povprečni stroški popravil, ki odpadejo na eno žago v času njene živijenske dobe (127.000 din) Oe predpostavimo, da je bila nabavna cena motorne žage- Partner v 1. 13ol/65 okrog 210.000 din in, da se normalno v času živi jonske dobe motorke izda za njena popravila ±00 / njene nnbavne vrednosti, potem vidimo, da je za popravila izdano preko polovice nabavne vrednosti mo torke (127 =.000 din) Že v prvi tretjini živi jenske dobe mo torke (540 obrat.ur). Na podlagi navedenega in podatkov v tabeli 3 lahko torej zaključimo: - da so podatki o izvršenih količinah verjetno pomanjkljivi, - da je v nekaj primerih prišlo do pr ..-zgodnjega uničenja motork zaradi strojeloma, kar tor^j ne daje prave slike o trajanju, - da je tako kratko trajanje zaradi prepovršnega vzdrževanja, čiščenja itd.,kar j.;: navedeno v tabeli št. 1, ~ in delno tudi, da so verjetno motorke Partner premalo vzdržljive za naše prilikee Iz analize dela z motornimi žagami v letu 1965 jo razvidno, da razžagajo verige pri motornih žagah našega podjetja le 43 i° predvidenih m3. Na osnovi tečajev o delu z motorno žago, brušenja ii/^zdrževanja verig jo računati, da se bo procent dvignil na 60 Najboljši znan rezultat do sedaj so pokazale verige delovne partije Jakupovič - Alič 1%, GO Irmošnjice z motorno žago Stihi Contra. Omenjena delovna partija je z eno verigo v času njenega trajanja izdelala 681 m3, pri tem pa se nobena od verig ni niti enkrat utrgala Delovna partija, katere v^ri. e iz katerega koli obrata bodo razžagale v času trajanja najmanj 1000 m3 lesa in, ki bo to preko obrata z ustrezno dokumentacijo javila službi za mehani za cij o, bo predlagana za nagrado. Ing.Jože Kure TABELA št. la Gozdni Potrošnja goriva Potrošnja verig izkor. Potrošnja poqonskih vret. Posek v na ir.3 v 1 ila eno verigo odst. Na 1 vretenn ndnaHo 1 obrat n)3 Sku- Nor- Dejan - teK v % odpade m3 verig m3 V paj malno sko Sku- Normal- Deja- % Skupaj Normalno Dejansko paj no nsko NOVO MESTO "i. 1518 0.16 i. 1400 1.2200 • 1. 10833 0.25 300 1.1300 S. 12351 4835 0.24 0.39 + 62 35 874 353 40 24 1.410 515 STRAŽA i. 647 & 0.16 i. 1400 i. 2200 — 1. 10969 0.25 1. 800 1. 1300 ' S. 17448 3583 0.22 0.21 - 5 43 1023 406 40 18 1634 •959 PODTURN i. 15296 0.16 i-. 1400 i. 2200 1. 9782 0.25 1. 800 1 1300 — S 25078 4261 0.19 0.17 - n 42 1166 597 51 6 1849 4172 ČRMOŠNJICE i. 7962 0.16 i. 1400 i. '2200 . 1. 8289 0.25 -L- 800 1. 1300 . S. 16251 3293 0.21 0.20 - 5 37 1094 439 40 9 1742 1805 ČRNOMELJ i. 2780 0.16 1. 1400 i. 2200 1, 6321 0.25 1. 800 1. 1300 S. 9102 3988 0.22 0.44 ^ 100 17 983 535 54 10 . 1576 910 • TREBNJE i. 152 0.16 i. 1400 i. 2200 1. 4255 0.25 1. 800 1. 1300 S. 4407 2127 0.25 0.48 92 10 820 ‘+41 54 12 1331 367 SKUPAJ GG i. 0.16 i. 1400 i. 2200 1. 0.25 1. 800 1. 1300 S 84637 22087 0.21 0.26 + 24 184 1042 450 43 79 1664 1071 aBsnsBanaaesaaaEBsr=as saKananaaat«as»e a ssB^BsasataBsasasasaas s s s ss ss ss -22 - HZ DNI BRAT Potrošnja okroglih pil Letni učinek siotork Skupa Na 1 okr.pilo odpade o3 " Izkor. SKupaj na 1 motorko odpade letno 0 Izkor. IM .j Normalno Dejansko - pl! 1 Normalno Dejansko % IVO MESTO i. 700 i. 900 1. ■ 400 1. 500 63 S. 437 196 45 18 549 686 125 i. 700 i. 900 'RAŽA 1. 400 1. SOO 64 S 511 273 53 19 648 969 150 IDTURN i. 700 i. 900 1. 400 1. 500 62 S 583 404 69 16 744 1567 211 :MOŠNJICE i. 700 i. 900 1. 400 1. 500 61 S. 535 266 50 12 695 1.354 195 :NOMEL J u 700 i. 900 1. 400 1. 500 , • 21 S 492 433 88 12 622 758 122 lEBNJE i. 700 i. 900 1. 400 1. 500 26 410 170 41 4 513 1102 215 1. 700 i. 900 ;upaj GG 1. 400 i. 500 297 S 519 285 55 8] S 660 1045 158 a a asa a s a a as a e asa«3=;r:s aaaaaeaaasaaaaSBa asaassaass ==SBaaaaa==aaa = a = a3asasa — aaa ;aas=aBca=aaaa - 23'- TABELA št. 2 Gozdni obrat Posek v m3 po drev.vrs. ^kupaj Skupni stroški vzdrževanja Predvideni mat. str. po m3 Uo sežem' mat. str. po m3 Preseg stroš. v % NOVO MESTO i. 1.516 1. 3.006 d. 7.827 12.351 2,935.304 195 238 + 22 STRAŽA i. 6.479 1. 4.972 d. 5.997 17.448 f 2, 800.176 149 160 + 7 PODTURN i. 15.296 1. 4.253 d. 5.529 25.078 2,486.484 125 99 - 21 ČRMOŠNJ1C E i. 7.952 1. 4.117 d. 4.172 16.251 2,152. 973 134 132 - 2 ČRNOMELJ i. 2.928 1. 2.030 d. 4.144 9.102 1,384.625 165 152 - 8 TREBNJE 1. 152 1. 1.859 d. 2.396 4.407 1,176.1,85 186 267 ♦ 43 SKUPAJ GG 84.637 12,935.747 149 153 ♦ 3 aaasBOa:Bo3B3aassas3S = s*=i:sa8SSS5SB = ss=i-ess3SsaBRs = as3 = = = == = an = ^s = s3saB = = = = = css3 = = =a;sn==a = S35 rsr: — =.r\r . *.= OPOMBA: Predvideni materialni stroški: Iglavci.................................82 din/m3 Teh.les listavcev . . ............... 121 din/m3 Drva (160 din/prm)...................246 din/m3 f - 0,65 Gozdni obrat in Posekana ko- Dejansko Normalno Skupni stroški 'št. motornih žag ličina v r»3 obr.ure obr. ure povpre, S din GO NOVO MESTO i. 58 6 Partner R Tl 83613 1. 1.586 317 DOZ d. 1.181 394 S. 2. 825 714 1500 - 2000 20S.073 * GO NOVO MESTO i. 34 4 Partner R 12 83582 1. 1.578 316 d. 447 149 S. 2.059 469 1500 - 2000 118.983 GC STRAŽA i. 346 38 Partner R-ll 86644 1. 798 160 Oddana za tečaje na d. 1.112 371 upravo GG S. 2.256 549 1500 - 2000 252.850 GO NOVO MESTO 1. 229 25 Partner R-12 160736 . 1. 1200 240 DOZ d. 535 T 78 S. 1.964 443 1500 - 2000 85.067 GO PODTURN i. 1.106 123 Partner R-ll 86616 1. 443 89 DOZ d. 670 223 - S. 2.219 435 1500 - 2000 79.781 GO PODTURN i. 1.487 165 Partner R-12 175225 1. 536 107 DOZ d. ■ 835 ■ 278 S. 2.858 550 1500 - 2000 103.117 GO ČRHOŠNJICE i. 1. d. 1.6G4 635 165 127 Partner R-ll 175303 837 279 S. 3.136 571 . 1500 - 2000 89.936 SKUPAJ GG i. \ 924 547 1. 6.776 1.355 d. 5.617 1 872 S. 17.317 3. 776:7 1500 - 2000 888.871 :7 - 540 1500 - 2000 - 127.000 OPOMBA: Ena motorna žag^arodi po podatkih Inštituta pcvpr. igl. 9 m3/obrat.h li£t. 5 m3/obrat.h. drva 3 m3/obrat.h. Na podlagi 3. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih in statuta gozdnega gospodarstva Novo mesto, je delavski svet na zasedanju dne 15. novembra 1965 sprejel PRAVILNIK 0 DELOVNIH RAZMERJIH • *' L UVODNA DOLOČILA . Člen I, Ta pravilnik natančneje določa pogoje ir r .Lin pridobivanja ter uveljavljanja dolžnosti in pravic, ki se nanašajo na sprejem nadelo, razporeditev na delovno mesto, na delovni čas, na odmor, na počitke, na dopust, na prenehanje Jela, na odgovornost pri dolu ter na uveljavljanje pravic z dela ir. pgdolu. Določila tega pravilnika veljajo, za vse člane delovne skupnosti podjetia* 11. SPREJEM V DELOVNO SKUPNOST Člen 2» Prosta delovna sieste v od j et j i' so dostopna dei- cem, ti izpolnjujejo splošne delovne in posebne pogoje,'ki so za posamezno Jelovr.a mesto določeni v statut :, temu pravilniku i'ri poslovniku podjetja. Člen 3. Splošna pogoja za -štor* na delo \ podjetje sta. da je delavec star najmanj 15 let in dr. ima splošne zdravstvene sposobnosti,, Posebni pogoji za vstop ?a delo ;o sledeči; - v poslovniku do i oženi pogoji vodilno delavca, - v poslovniku predpisana strokovna izobrazba, - da je gozdni delavec, če stopa n,:, pelo, k! ne spada v kategorijo tožkih fizičnih del, star najmanj 16 let, - da jo delavec, star najmanj 'let, čc stene celo gradben'-g: delavca od lil. kategorije dalje in na delovno mesto gozdnega delavca, i;i po pravilniku o higiensko tehničnem varstvu opravlja težka fizična dela, - da delavec, ki.stopa na delovno mesto gozdnsga delavc: n; starejši kot AS.let, če doslej še rr' opravljal'poklica gozdnega do1 avm, • da ima delavec primerne psihofizično in zdravstvena sposobnosti, glade na zahteve delovnega mssta. A, Sprejem na delo z razpisom Člen 4, Prosta vodilna delovna mest? se " Uvozno razpne)?,, hazois jr j, »ar. Pojavi so v javnih sredstvi informiranja (časopisu) ir veotujo: 1. Pogoje, ki jih mera delavec izpolnjevati za razpiramo delovno moctc. 2. Način priglasitve, 3. Rok za priglasitev, ki ne sme biti krajši od 15 in ngtlaljši od 30 dni od dneva objave. 4. Rok za obvestilo o izidu razpisa. Razpis izvede upravni odbor, ki tudi odloča o izbiri delavca na delovno mesto. Upravni odbor obvesti vse kandidate o izidu razpisa najkasneje v 8 dneh po izbiri. Pismeno obvestilo mora imeti pravni pouk, da ima kandidat pravico ugovora zoper odločitev upravnega odbora na delavski svet podjetja. Če delavski svet ugotovi, da ni razpis opravljen po določenem postopku, izreče razpis za neveljaven, če pa ugotovi, da izbrani delavec ne izpolnjuje predpisanih pogojev, izreče za neveljaven samo sklep o izbiri delavca. ^ kolikor delavski svet ugovoru ne ugodi,oziroma ne odgovori, imajo kandidati pravico po 3^ dneh sprožiti upravni spor pri rednem sodišču. Člen 5. Če na razpis ni prijav, ali če so se prijavili delavci, ki ne izpolnjujejo pogojev, se razpis ponovi. Če je tudi ponoven razpis brez uspeha, upravni odbor s soglasjem obratnega delavskega sveta sprejme sklep, dg/bo začasno sprejel na delo delavca, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Redni razpis za vodilna delovna mesta vsako četrto leto, se mora objaviti 2 meseca pred iztekom roka. Začetek roka za izvedbo razpisa za vodilna delovna mesta začne teči 1. januarja 1967. Delavec, ki ni znova izbran na vodilno delovno mesto lahko zahteva, da ga upravni odbor razporedi na drugo primerno delo. V kolikor delavec ne privoli v razporeditev na drugo delo, preneha biti član delovne skupnosti. B. Sprejem na delo brez razpisa Člen 6. Vsako prosto debvno mesto, ki ga namerava delovna skupnost izpopolniti, razglasi na ta način, da ga prijavi pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev z navedbo delovnih pogojev. Hkrati pa lahko delovno mesto raz (lasi tudi na oglasnih deskah ali v internem časopisu. Delovna mesta, ki so prosta in namenjena, da jih zasedejo vajenci, štipendisti ali delavci, ki se strokovno izobražujejo ter delovna mesta, ki jih je mogoče izpopolniti z delavci podjetja, delovna skupnost javno ne razglaša. Prosta delovna mesta, ki so strokovno zelo zahtevna (delovna mesta z visokošolsko izobrazbo, delovna mesta, katerih funkcija je vodenje ali organiziranje delavnega procesa) razglasi tudi v časopisu. Razglas obsega zlasti naslednje: 1. Pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati za delovno mesto, 2. Način priglasitve, 3. Rok sprejemanja priglasitev, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. 0 sprejemu odloča: a) za vodilna debvna mesta, za katera se zahteva visoka, višja in srednja strokovna izobrazba ter delovna mesta visokokvalificiranega delavca, upravni odbor sporazumno z obratnim delavskim svetom. / b) Za druga delovna mesta pa pristojni obratni delavski svet. C. Poskusno delo. Člen 7. Psihofizične sposobnosti se ugotavljajo s poskusnim delom na delovnem mestu, pri Čemer se preizkuša znanje, spretnost, prilagajanje k delu, zanimanje za določeno dele, navado delavca in podobno. Poskusno delo, ki ga določi organ za sprejemanje delavcev s sklepom o sprejemu na delo, traja najmanj 30, največ pa 60'dni, uvede pa se po potrebi takrat, kadar gre za neznane delavce, zlasti pa takrat, kadar gre za delavce, ki bodo opravljali sledeča dela: 1. Dela navedena v pravilniku o higiensko tehničnem varstvu pri delu, ki se smatrajo za težja fizična dela, 2. Dela gozdarskih strokovnih delavcev, 3. Dela v knjigovodstvu in v administraciji. Za poskusne delo se smejo določiti delovne naloge, ki se v rednih delovnih pogojih opravljajo na določenem delovnem mestu in to samo v obsegu in času, ki je potreben, da delavec pokaže svoje sposobnosti. Čl en 9. Poskusno delo in čas trajanja Jel oči organ, ki delovno mesto razpisuje, razglaša in objavi. Zato mora pogoj poskusnega dela objaviti med drugimi pogoji v razpisu, razglasu ali, objavi. Poskusno delo spremlja tričlanska komisija, ki jo imenuje organ or istoj en za sprejem delavcev na delo. Vsaj en član komisije nora delati z delavcem, ki dela na poskusnem delu in spremi j at i izvajanje poskusnega dela. Če komisija ugotovi, da delavec na poskusnem delu ni pokazal primernih sposobnosti mu mora izdati pismeno oceno poskusnega dela. Delo delavcu v tem primeru preneha z dnem, ko mu komisija izroči pismefto oceno. »Delavcu je treba pismeno oceno vročiti najkasneje do zadnjega dne roka, sicer se smatra, da je delavec uspešno končal poskusne delo. Delavec ima pravico pritožbe na oceno poskusnega dela na delavski svet podjetja. Pritožba zadrži izvršitev pismene ocene o poskusnem delu. Člen 9. Pismeni preizkus strokovne usposobljenosti kandidatov, ki sc se priglasili na razpisano, razglašeno oziroma objavljene delovno mesto se oprav1' pred komisijo, ki jo imenujo pristojni organ za sprejem delavcev na dolo in sicer pred uvedbo poskusnega dela oziroma sprejema na delo. Člen 10. Poskusno delo ni potrebno opraviti delavcu, ki je že član delovne skupnosti, oziroma delavcu, ki je opravil pripravniški staž. Č. Pripravniško delo. Člen 11. Kot poseben pogoj za vstop na delovno mesto je pripravniški staž, ki ga obvezno opravljajo gozdarski inženirji, tehniki,' ekonomisti in knjigovodje. Pripravniški staž urejuje poseben pravilnik o pripravniškem stažu. 0. Sprejem na delo za določen čas Člen 12. Izjemoma se sprejme dplavca na delo tudi za določen čas in sicer: 1. Za dolo na delovnem mestu,ki je prosto, ker je delavec odšel na odsluženje vojaškega roka, ali izvrševanje javne dolžnosti, 2. Za delo, da bo nadomeščal delavca, ki je bolan, 3. Kadar gre za deb v zvezi s posameznimi naročili, oziroma za drugo delo, ki je vezano na čas ali pa je potrebno začasno povečati obseg dela, 4. Na sezonsko delo pr.i gojenju gozdov, v go’zdnih drevesnicah, pri gradnji cest, kuhanju oglja v izkoriščanju gozdov, maklanju celuloze, taksaciji in drugod. 0 sprejemu sezonskih delavcev na delo odloča obratni delavski svet. Delavcem, ki so sprejeti na dolo za določen čžs izda ob sprejemu vodja delovne enote pismeno obvestilo« D-eio preneha delavcu, k.i je sprejet na delo za določen čas z dnem, ko mu je po pogodbi-sklepu, potekel čas, ali je končal dolo oziroma, ko se je vrnil odsotni član delovne skupnosti. Tudi za delavce, ki nadomeščajo odsotnega delavca delovne skupnosti in delavce na sezonskem delu velja določilo navedeno v prvem odsiavku člena 6. tega pravilnika. Iz obveznega razglasa oziroma objavo so izvzeti tisti delavci, ki redno vsako leto prihajajo na sezonsko delo v našo delovno skupnost. Za njih volja samo prijava na zavod za zaposlovanje delavcev. Delavci, sprejeti na delo za določen čas no opravljajo poskusnega dela, , * Delavcu, ki nadaljuje delo potem, ko jo opravil delo po določanem času, oziroma, ko sc je vrnil odsotni član, preneha delo ob pogojih in načinu, kot sicer proti delavčevi volji preneha delo. E. Ugotovitev zdravstvene sposobnosti. Člen 13. Zdravstvene sposobnosti delavca so ugotove z zdravstvenim pregledom, na katerem je treba ugotoviti zlasti sledeče: duševno stanje, fizično konstitucijo, stanje vida, sluha, refleksa,-živčevja, srca, pljuč, ožilja, kosti, sklepov, kit, nišio, hrbtenice, krvnega pritiska, dovzetnost za poapnenjo ožilja, morebitne ozebline, zlasti na rokah in podobno. Pred nastopom na delo mora delavec predi ožiti' zdravstveno spričevalo, delavsko knjižico in potrditev o prejetih osebnih dohodkih v zadnjem letu. ~ F. Obvestilo o spre j etnu na dolo Člen 14. Delavec mora biti pismeno obveščen o sklepu, s katerim je sprejet na delo in o dnevu nastopa na delo. Ko postane sklep o, sprejemu na delo pravnomočen, stopi izbrani kandidat na delo. Če pa iz opravičenih razlogov ne more stopiti na delo določenega dne, mora o tem predhodno obvestiti podjetje. V kolikor tega ne/stori, se smatra, da ne želi stopiti na delo. Sklepno sprejemu ni mogoče preklicati pred nastopom dela, razen, če je po sredi višja sila (požjtr,poplava, potres, visok sneg, mraz jzpod -15 . V tem primeru preneha delo na delovnem mestu, na kr,'erega je bil delavec razporejen. G. Seznanitev delavca z delovnim mestom Člen 15. Delavca, ki stopi na delo je treba seznaniti z delovnim mestom, delovnimi pogoji, delovnimi dolžnostmi, z neposrednimi delovnimi tovariši, z organizacijo'in samoupravljanjem, ter s splošnimi in posebnimi akti podjetja. Vodilne delavce, vodje delovnih enot in služb seznanja direktor, strokovne in pisarniške delavce obrata, vodja obrata, delavce služb, vodje služb, ostale, delavce pa revirni gozdarji, dretesni-čarji oz. delovodje. II!. RAZPOREDITEV NA DELOVNO MESTO A. Razporeditev delavca ob nastopu dela in med delom « Člen 16. Ob nastopu dela in mod delom se delavca lahko razporedi na katerokoli delovno mesto, za katero se zahteva enaka delovna sposobnost. Delovna skupnost lahko glede na zahtevo delovnega procesa razporedi delavca na drugo delovno mesto, če pogoji, ki zahtevajo za to delovno mesto ustrezajo delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim. Samo s privolitvijo se lahko delavca razporedi na delovno mesto, ki terja manjše ali večje delovne sposobnosti od debvnega mesta, na katerem je uspešno izvrševal svoje redne delovne naloge. Delavec je lahko razporejen v drugi kraj brez njegove privolitve, če-, tam zaseda enako delovno mesto. Proti razporeditvi ima delavec pravico ugovora'-na delavski svet podjetja. Delavčev ugovor zoper razporeditev zadrži izvršitev odločbe. - 3o - Člen 17. Delavca, ki uspešno ne izvršuje delovnih nalog na svojem delovnem mestu, se lahko tudi brez privolitve razporedi na drugo delovno mesto, za katero se zahteva manjša delovna sposobnost, Postopek za ugotovitev delavčeve delovno sposobnosti začne vodja službe, oziroma vodja delovne enote, v kateri delavec dela, oziroma direktor za delavce na vodilnih debvnih mestih in vodje služb. Uspešnost sedanjega dela ter delavčeve delovne sposobnosti ugotavlja tričlanska komisija, ki jo imenuje organ za sprejemanje delavcev na delo. V komisiji morata biti vsaj dva delavca, ki delata na enakem ali podobnem delu kot delavec, za katerega se ugotavlja uspešnost. Delavce razporeja in premešča na delo in med delom organ, ki je pristojen za sprejem delavcev na delo. Če gre za razporeditev delavca na delo, za katerega razporeditev je pristojen obratni delavski svet, v drugo delovno enoto, odločata o tem obratna delavska sveta sporazumno. Sklep o razporeditvi podpiše direktor, če je sklepal o razporeditvi upravni odbor, oziroma obratni delavski svet za delavce na upravi, vodja delovne enote pa za ostale delavce. , Čl en 18. Direktor podjetja, oziroma vodja delovne enote sme začasno razporediti delavca brez njegove privolitve na drugo delovno mesto ali delo, ki terja nižje ali višje delovne sposobnosti, vendar samo v izjemnih okoliščinah in za toliko časa, dokler taka okoliščina traja (na primer; pomanjkanje dela na delovnem mestu, če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca v primeru elementarnih nezgod in podobno). Ugovor zoper razporeditev v smislu prejšnjega odstavka no odloži njene izvršitve. B, Tehnično varstvo pri delu. Člen 15. Delavec ima pravico odkloniti delo, pri katerem mu ni zagotovljeno osebno varstvo in bi mu zaradi tega grozila neposredna nevarnost z^ivljenje ali zdravje. 0 tem mora takoj obvestiti odgovorno osebo. Določilo o osebni cdjovornosti, obveznosti in pristojnosti glede izvajanja varstva pri delu ureja posebni pravilnik o HTV ukrepih pri delu. C. Tožka fizična dela. Člen 20. Na posebno težka fizična dela z večjo nevarnostjo za poškodbe ali obolenja ni dovoljeno razporediti delavce, ki glede na starost, spol ter psihofizične in zdravstvene sposobnosti niso primerni za opravljanje takih del. Katera delovna mesta so smatrajo za težka, ali s povečano nevarnostjo za življenje in zdravje, natančno določa pravilnik o tehničnem in zdravstvenem varstvu pri delu. Delavca ni dovoljeno razporediti na del.o z motornimi žagami in drugimi vihrajočimi stroji, če ima poškodovano ožilje, visok krvni pritisk, dovzetnost za poapnenje ožilja, poškodovane kosti, sklepe, kite, mišice, hrbtenico, živčevje ali ozebline na rokah. Izjemoma se lahko delavca razporedi na delovno mesto navedeno v prvem odstavku tega člena, ' čeprav ima posamezne psihofizične ali zdravstvene pomanjkljivosti, vendar šele po mnenju komisije za preizkus sposobnosti, zdravnika oziroma po obveznem mnenju službgfea HTV. C. Prepoved opravljanja dela. } Člen 22. Organ, ki je pristojen za razporejanje delavcev na delo, ne, sme razporediti delavca na delo, katerega le-ta sme opravljati po določilih zakonskih predpisov, po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa, če delavec ne more uporabljati zaščitnih sredstev in če delovno mesto ni zavarovano po pravilniku o varstvu pri delu. 0. Izobraževanje. Člen 23. Delovna skupnost omogoča svojim članom, da izpopolnjujejo svoje delovne in upravljalske sposobnosti s tem: r.’-. 1. da jim omogoča izredno šolanje na ustreznih šolah, 2. da organizira sama ali preko ustreznih zavodov in šol razne tečaje in seminarje za pridobitev strokovne usposobljenosti in znanje na področju upravljanja. Dolžnost vsakega delavca je, da nenehno izpopolnjuje svoje delovne sposobnosti in s tem izboljšuje svoje delo. IV. DELOVNI ČAS Člen 24. Delovni čas v teku enega leta traja povprečno 42 ur tedensko. Delovni dnevi so vsi razen sobote in nedelje z izjemo zadnje sobote v mesecu, ki je delovni dan. A. Razporeditev delovnega časa. Člen 25. Delovni čas je razporejen takole: 1. za delavce na upravi podjetja, na obratu za gozdarsko načrtovanje in za pisarniške delavce gradbenega obrata: skozi vse leto od 6 - 14 uro. 2. za delavce na ostalih delovnih mestih, razen delavcev v drevesnicah, stalnih gradbenih delavcev in delavcev na sezonskih delih v gozdarstvu in gradbeništvu: a) v mesecih april do september - od 6 - H ure b) v mesecih oktober do marec - od 7 - 15 ure 3. za stalne delavce v drevesnicah, stalne gradbene delavce in gradbene delovodje: a) od 1. aprila do 30. septembra - od 6 - 15 ure b) od 1. oktobra do 30. marca - od 7 - 13 ure ' • * V času od 1. 12. do H. marca, izkoristijo delavci v drevesnicah in stalni gradbeni delavci obvezno tudi polovico rednega letnega dopusta. V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov se lahko določi, da se izplačujejo delavcem v drevesnici in stalnim gradbenim delavcem od 1. 4. do 30. 9. nižje akontacije na „osebne dohodke od dohodkov obračunanih po obračunskih postavkah. Razlika se izplača, ko je krajši delovni čas. V mehanični delavnici ter v pisarnah uprave in obratov se ob prostih sobotah uvede dežurna služba. Dežurstvo ureja poseben pravilnik o dežurstvu. Delavec, ki opravlja delo na dela prost dan, ostane doma drugi dan v tednu. 4. Za delavce na sezonskih delih v gozdarstvu in gradbeništvu, odredi delovni čas sporazumno z delavci vodja delovne enote B. Podaljšan čas, ki ga je prebil sezonski delavec na delu. Člen 26. Ob koncu del se delovna doba za delavce na sezonskem delu ugotovi tako, da se delovna doba, ki jo je delavec dejansko prebil na delu podaljša za toliko delovnih dni, kolikor bi jih delavec prebil na delu, če bi delal 42 ur na teden. Gradbeni delovodje, minerji in strojniki pri gradbenih strojih lahko izven sezonskega delovnega časa izrabijo toliko prostih dni, kolikor prostih sobot so v času sezone prebili na delu. C. Delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Člen 27. Na nekatera dela se lahko zaposli delavce s krajšim delovnim časom, ki je lahko daljši ali krajši od polovice polnega delovnega časa, če jo to glede na organizacijo in značaj dola ter potrebe podjetja smotrno. Med taka dela štejemo: - dela pri maklanju celuloze, - dela pri izdelavi drv, - dela pri izbiranju vejevja za destilarno eteričnih olj, - dela pri gojitvi gozdov, - dola čistilk in kuharic na deloviščih, - nekvalificirana dela v počitniškem domu, - dela v drevesnicah, - costarska dela, - nabiranje semen in podobno. Čl on 28. - Delavec, ki redno dela najmanj polovico delovnega časa ima vse pravice po delu in iz dela, kakor ostali delavci v podjetju. Delavec, ki dela manj kot polovico delovnega časa ima pravico sodelovati pri upravljanju kot enakopraven člai delovne skupnosti in pravico udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke, ‘sorazmerno svojemu delovnemu prispevku. Tak delavec uživa varstvo pri delu in je socialno zavarovan za nesrečo pri delu ali poklicno, bolezen po posebnih predpisih. Č. Mati z otrokom. Člen 29. Delavka z otrokom, starim do'osem mesecev, ima pravico delati po 4 ure na dan, če to zahteva, V tem primeru ima za štiri ure na dan pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za- osebne dohodke po vseh osnovah glede na svoje delovne uspehe in do nadomestila za delovni čas 4 ure na dan po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Ko je otrok star 8 mesecev ima delavka pravico delati po 4 ure na dam, dokler ni otrok star 3 leta, ’ če mu je po mnennju zdravniške komisije glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. "V tem primeru ima delavka pri delitvi sredstev za osebne dohodke pravico le do deleža, ki je v'sorazmerju z njenim dejanskim delom. Skrajšan delovni čas matere do osmih mesecev, oziroma do treh let otrokove starosti, se šteje za poln delovni čas, D. Delo nad polnim delovnim časom. Člen 30. Delavec je dolžan delati nad polnim delovnim časom: 1. če zadene podjetje nesreča, toliko časa, da se odvrne nadaljna škoda, 2. če je nujno, da se^ačeto delo nadaljuje in da bi se končal delovni proces, katerega - ustavitev ali prekinitev bi povzročila materialno škodo, ali če bi se z delom preprečilo kvarjenje materiala ali pa da se odvrne okvara na delovnih sredstvih in sicer samo toliko, časa, da se preprečijo škodljive posledice,’ 3. v primeru, če pristojni organ odred!, da se morajo posamezna dela opraviti v določenem roku (inventura), zaključni račun, periodični obračun, določene analize itd.), 4. kadar je treba delo opraviti namesto delavca, ki je zbolel ali je za dalj časa odsoten (porodniški dopust, vojaške vaje, daljši bolezenski dopust kot 7 dni) ali kadar je delavec odsoten krajši čas, njegovo delo pa se mora nadaljevati v nezmanjšanem obsegu, 5. kadar je treba opraviti nujna dela pri popravilu transportnih naprav, gozdne mehanizacije in 'podobno, 6. kadar je treba izvršiti dela-zaradl zaostanka pri izpolnitvi letnega proizvodnega plana. Člen 31. Delo nad polnim delovnim časom v smislu prejšnjega člena odredijo direktor podjetja, ali vodje delovnih enot v primeru iz točke 1, 2, 3, 4 in 5 ter upravni odbor podjetja ngfrrodlog direktorja za dela iz točke 6. Dolo nad polnim delovnim časom izvzemši primere pod točko 1 in 2. prejšnjega člena no more nikoli trajati dalj kot 4 ure na dan. Ugovor zoper odločbo za delo nad polnim delovnim časom ne odloži njene izvršitve. Čas, ki ga je delavec prebil na delu dalj, kot polni delovni čas, je poseben delovni pogoj, ki se upošteva pri merilih, po katerih se odmerjajo pravice, ki so odvisne od dolžine delovnega ča sa. Določilo prejšnjega odstavka no volja za primere navođene pod točko 1. prejšnjega člena. Člen 32. Ce je narava dela na delovnem mestu takšna, dc/je v določenem času velik obseg del, v drugem času pa manjši., lahko direktor, ali vodja delovne enote odredi kompenzacijo dela v nadpolnem delovnem času, s prostim delovnim časom, ki ni predviden v poglavju o odmorih in počitkih. Kadar delajo delavci v nadpolnem delovnem času po udlo.čbi, pa se leta ne kompenzira s prostim časom, imajo za' delo v nadpolnem delovnem času pravico do pribitka k obračunski pcttavki osebnega dohodka, ki je določen v pravilniku o.delitvi OD, Člen 33. Nadpolni delovni čas se ne more odrediti delavki med nosečnostjo, ali dokler ima otroka, ki še ni star 1 leto in tudi ne delavcu, ki še ni star 18 let ter delavcu, ki mu po zdravniškem izvidu tako delo lahko poslabša zdravstveno stanje. V. ODMOR, POČITEK, DOPUST IN ODSOTNOST Z DEL: A. Odmor med delom Člen 34. V teku dnevnega dela ima'delavec pravico do 30 minutnega odmora, ki ne moro.biti na začetku, ali na koncu delovnega dneva. a) Za fizične delavce 30 minut med trajanjem dela, po možnosti sredi dnevnega delovnega časa. b) Za vse ostale delavce od 9. do 9.30, če traja delovni čas od 6. do 14. ure in od lO.do 10i30 ure, če traja delovni čas od 7. do 15. uro. B. Počitek . . 9C , Člen 35. Tedenski počitek je za vse delavce .gozdnega gospodarstva, razen čuvajev, nedelja. Za te določa drug dan tedenskega počitka obratni delavski svet. c. Letni dopust Člen 36. Letni dopust pripada vsakemu delavcu po 11 mesecih nepretrganega dela pri podjetju, če med delom ni imol presledka, ki bi trajal več kot 3 dni, oziroma 5 dni za delavca, ki pride od vojakov. Delavec, ki nastopi delo po prehodu iz druge delovne organizacije, pri kateri pa še ni pridobil pravice do dopusta, pridobi to pravico po 11 mesecih dela, v katero se mu šteje tudi delo pri delovni organizaciji iz katere je prišel in sicer pod pogoji prvega odstavka tega člena. Delavcu, ki mu preneha delo mora podjetje do ■'•azrešitve zagotoviti pripadajoči dopust, razen če ni drugo podjetje, v katero stopa na delo, prevzelo obveznost, da mu bo zagotovilo letni dopust. Podjetje je dolžno vsakemu delavcu, ki izpolnjuje pogoje zaletni dopust .omogočiti, da gg/iz-koristi, delavec pa se pravici do izrabe dopusta ne more odpovedati. Letni dopust mora delavec izrabiti v lotu, v katerem mu pripada, izjemoma pa ga sme izrabiti v letu, v katerem mu pripada, izjemoma pa ga sme izrabiti v naslednjem letu, če ga je začel koristiti vsaj zadnji dan v letu, v katerem mu dopust pripada. Člen 37. Letni dopust traja najmanj 14, največ pa 30 delovnih dni. Pri odmeri dopusta, se proste sobote upošteva enako, kot ostale delovne dneve. Višina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, teže in zahtevnosti dela, socb-lnih razmer in dr.ugih pogojev, ki jih predpisuje ta .pravilnik. Kriteriji za odmero letnega dopusta so sledeči: 1. Delovna doba in druga obdobja, ki se z delovno dobo izenačijo: - 12 dnj dopusta 14 dni dopusta - 17 dni dopusta - 19 dni dopusta \ - 22 dni dopusta : - 27 dni dopusta 2. Teža dela in zahtevnost dela: a) 2 dni dopusta pripada delavcem na delovnih mestih: i > administrativno - finančni delavec na upravi al1! delovni enoti, analitik, tehnični risar, skladiščnik na upravi in•pri delovni enoti, šofer osebnega avtomobila, šofer kombibusa, snažilka, kuharica i-n delavec na pripravniškem .delovnem mestu. b) 3 dni dopusta pripada delavcem na sledečih delovnih mestih: revirni gozdar, drevesničar, gradbeni delovodja, manipulant, pri kamionih ali na skladišču, Inženir taksator, tehnik taksator, tehnik projektant, roferent za gozdni kataster in arondacije, geometer, delavec pri taksa c i ji, socialni delavec, varnostni tehnik, organizator in analitik obračuna proizvodnje, vodja odpreme in maloprodaje, vodja skladišča, vodja odpromnoga skladišča in maloprodaje, pomočnik računovodje, mehanik in delavci v mehanični delavnici, šofer kamiona, žgar, kurjač in drugi delavci v destilarni, miner, gradbeni delavec I. in II. kategorije, nakladalec lesa in režijski voznik. do 5 let delovne dobe od 5 - 10 let delovne dobe od 10 - 15 let delovne dobe od 15 - 20 let delovne dobe od 20 - 25 let delovne dobe nad 25 let delovne dobe c) 4 dni dopusta pripada delavcem na delovnih mestih: gozdni delavec, gradbeni delavec od 111. kategorij e dalje, traktorist, žičničar, strojnik uri gradbenem stroju, vodje obratov, referenti za izkoriščanje in gojenje gozdov na obratih, vodje služb na upravi podjetja in inženir projektant. đ) 5 dni dopusta pripada delavcu na delovnem mestu direktor podjetja. 3. Socialne razmere in drugi pogoji: - fiati z otrokom do 14 let starosti 1 dan dopusta - Mati z dvema ali več otroki do 14 let starosti 2 dni dopusta - Udeleženci NOB pred 2.9-1943 5 dni dopusta - Udeleženci NOB po 9. 9,1943 3 dni dopusta - Invalid s telesno okvaro nad tiO % 5 dni dopusta - Invalid s telesno okvaro pođ"50 l 3 dni dopusta Delavcu, ki še ni star 18 Tet, pripada letni dopust, izračunan po kriterijih tega pravilnika, povečan za 6 delovni dni, ne more pa presegati 27 delovnih dni. C, Dopust delavcev na sezonskem delu Člen 38. Delavec, ki dela na sezonskem delu (za določen čas) brez presledka najmaij 6 mesecev, ima pravico do dopusta, ki znaša po en dan za vsak mesec dela. Med takim dopustom ;ima delavec vse pravice, ki jih ima sicer delavec med letnim dopustom. Dopust iz prejšnjega od.stavka koristi delavec praviloma po končanem delu. Člen 39. Letni dopust se koristi po planu, ki ga odobri obratni delavski svet. Izjemoma ima delavec pravico izrabiti en dan.letnega dopusta po svoji želji. Delavju se mora sporočiti najmanj 30 dni prej, kdaj začne njegov letni dopust, on pa mora obvestiti podjetje najmanj 30 dni prej, kdaj želi izrabiti 1 dan svojega letnega dopusta Člen 40. Letni dopust mora delavec izrabiti r nepretrganem trajanju, največ pa se lahko dopust izrabi v dveh delih. Med letnim dopustom ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka. 0. Državni prazniki Člen 41*. Delavec ima pravico do počitka ob državnih praznikih. Pri gdmerjanju njegovega deleža pri delitvi sredstev za osebne dohodke se ti dnevi štejejo, da bi bil delal. C. Izredni dopusti. Člen 42. Delavec ima pravico do izrednega plačanega dopusta do največ 7 delovnih deni v koledarskem letu in sicer v sledečih primerih: 1. ob sklenitvi zakonske zveze -3 dni 2. ob porodu v družini 2 dni 3. ob strokovnem izpitu, kolikor traja, vendar največ 7 dni 4. ob smrti v ožji družini (starši, bratje, sestro, otroci, starši zakoncev) 3 dni 5. krvodajalska akcija 1 dan Člen 43. Način obračunavanja osebnega dohodka za primere iz 40, 41. in 42. člena tega pravilnika določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. F. Izobraževanje. Člen 44. Upravni odbor lahko delavca napoti na strokovno izobraževanje ali izpopolnjevanje ali na izbr-šitev določene naloge, ki traja v posameznem letu največ 3 mesece. Upravni odbor v opravičenih primerit/določi tudi daljši- čas za strokovno izobraževanje ali izpopolnjevanje, kot je navedeno v prejšnjem odstavku, če je za to utemeljena potreba,vendar ne dalj kot 2 leti. V navedenih primerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, pravice in obveznosti med delavcem in delovno skupnostjo pa se uredijo s posebno pogodbo. G. Odsotnost z dela brez nadomestila. Člen 45. , ' Delavec ima pravico biti brez nadomestila odsoten iz dela v letu največ 30 dni in sicer y sledečih primerih: 1. če ga zadene elementarna nezgoda, da si popravi hišo, reši premoženje in podobno, 2. če se sporazume s podjetjem, da bo odsoten z dela brez nadomestila, ko se pojavi višek delovne sile, 3. če ima kake druge nujne zasebne opravke. Odsotnost z dela brez nadomestila odobrava vodja delovne enote do 7 cini, nad 7 dni pa obratni delavski svet. Če želi delavec oditi na delo v tujino, v okviru mednarodnega tehničnega sodelovanja? mu lahko tako odsotnost z dela brez nadomestila, dovoli le delavski svet podjetja, ne glede na čas trajanja odsotnosti. Člen 46. Delavec, ki je brez nadomestila odsoten z dela ostaja še naprej član delovne skupnosti, njegove dolžnosti in pravice, ki se pridobivajo po delu in iz dela v delovni organizaciji pa mirujejo. H. Mati z otrokom. Člen 47. Za nosečnost in porod ima delavka pravico do porodniškega dopusta, ki traja' brez presledka 133 dni. Z zdravniškim izvidom smo nastopiti delavka porodniški dopust 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred porodom. Če se otrok rodi mrtev ali Če umre pred potekom porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, najmanj pa še 30 dni. VI. ODGOVORNOST DELAVCA DELOVNI SKUPNOSTI Člen 48. Vsak član delovne skupnosti je dolžan izpolnjevati delovne dolžnosti, ki so določene z zakonom, drugimi splošnimi predpisi, s samoupravnimi akti podjetja in s konkretnimi delovnimi nalogami. A. Kršitve delovnih dolžnosti > Člen 49. / r Za kršitve delovno dolžnosti in za povzročeno škodo podjetju je vsak delavec odgovoren osbno, če jih stori po svoji krivdi. Kazenska odgovornod:, odgovornost za gospodarski prestopek ali prekršek, ne izključuje odgovor-nodi delavca podjetju, če je s kaznivim dejanjem kršil tudi svoje delovne dolžnosti. Kršitve delovne dolžnosti so lažje in hujše. Lažje .kršitve delovnih dolžnosti so: - idfcejanjc iz delovnega mesta brez dovoljenja, - zamujanje na delo, ali prezgodnji odhod z dela, - nepravočasno izvrševanje delovnih dolžnosti, - neprimeren odnos do članov delovne skupnosti in do strank podjetja, - opustitev prijave svoji delovni enoti o nastopu bolezenskega dopusta v roku 24 ur in pd. Hujše kršitve delovnih dolžnosti so: - ponarejanje dokumentov in urednih listin, ali dajanje nepravilnih podatkov, z namenom, da preslepi delovno skupnost glede izvajanja poslov ali glede izvajanja pravic iz delovnega razmerja, - zloraba položaja ali prekoračenje podanega pooblastila, - izdajanje poslovne tajnosti, - neopravičeno dajanje statističnih in drugih podatkov o poslovanju podjetja s škodljivimi posl edicami, - opustitev ukrepov za varnost ljudi ali zaupanih stvari ali nezadostno ukrepanje, - opustitev izvajanja HTV predpisov, ali opustitev uporabe varstvenih sredstev, - neopravičena, oziroma nedovoljena odklonitev izvršitve delovnih nalog, - povzročitev znatne premoženjske škode podjetju, posameznikom ali pravnim osebam, z nemarnim ali nevestnim opravljanjem delovnih dolžnosti, - pridobitev gmotne koristi zase, ali za drugega ter sprejemanje daril in drugih ugodnosti, v zvezi z delom podjetja - neupravičena uporaba denarja, vrednostnih pgoirjev, ali zaupanih pedmetov, v svojo korist, ali v korist koga drugega, - prihod na delo v pijanem stanju, ali pijanost na deli, - neupavičen izostanek iz dela, - povzročanje nereda, ali pretepa na delovnem mestu, , - nevljudno in grobo obnašanje proti delovnim tovarišem ali proti drugim občanom, - opustitev zdravljenja v smislu zdravnikovih navodil., v času bolezenskega dopusta in podobno. Če predstavlja kršitev delovne discipline kiznivo dejanje, se smatra, da gre za hujšo kršitev delov ne dolžnosti, ki ima lahko za posledico izključitev iz delovne skupnosti. B. Postopek za ugotovitev ^en ^ Postopek za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti začne direktor podjetja za vodje delovnih enot in za delavce na upravi, vodja delovne enote pa za delavce delovne enote, s tem, da sestavi predlog komisiji za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti. s • - Kršitev delovnih dolžnosti ugotavlja in vodi postopek tričlanska komisija, ki jo imenuje delavski svet podjetja. 0 pritožbah zoper sklepe komisije’’s katerimi seugotavlja kršitev delovnih dolžnosti, odloča delavski svet. C, Ukrepi'za kršitev Člen 52. Za kršitve delovnih dolžnosti lahko komisija delavcem izreče naslednje ukrepe: • opomin, javni opomin' - radnji javni opomin ... . T •• ‘ ; • Sklep komisije o izrečenem ukrepu podpiše predsednik komisije. Za hujše kršitve delovnih dolžnosti lahko delavski svet podjetja na predlog komisije za izrekanje ukrepov izključi delavca iz podjetja. Za izključitev delavca iz podjetja, v smislu prejšnjoga odstavka je potrebno, da se za tak ukrep s i glasovanjem izreče več kot polovica članov delavskega sveta. Člen 53. Uvedba postopka zaradi kršitve delovne dolžnosti zastara po preteku 6 mesecev od storjene kršitve, oziroma 3 mesece, ko se je za. kršitev izvedelo. Pravica izvršiti ukrep, ki je bil izrečen s pravnomočnim.sklepom pa zastara po preteku 30 dni od pravnomočnosti sklepa. Komisija začne postopek takoj, ko sprejme predlog za ugotovitev kršitve delovnih dolžnosti. Ce komisija ugotovi, da ni bilo kršitve, lahko predlog zavrne.'Če pa ugotovi utemeljen sum kršitve delovnih dolžnosti, razpiše obravnavo, na katero povabi predlagatelja postopka oziroma drugega delavca, ki ga predlagatelj postopka pooblasti, osumljenega delavca ter priče in drugo osebe, ki so v predlogu poiopka navedene. Komisija je dolžna vročiti osumljenemu delavcu prepis predloga za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti, ko mu pošlje vabilo. Vabilo za obravnavo pred komisijo oziroma na delavskem svetu, mu pošlje najmanj 8 dni pred obravnavo. V Ivabilu mora- komisija osumljenega delavca poučiti, da ima pravico najeti si zagovornika. Člen 55. Obravnava pred komisijo za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti je ustna in javna. !z opravičenih razlogov lahko komisija razglasi obravnavo ali del obravnave za tajno. Komisija lahko le v prisotnosti delavca obravnava predlog in izreče zoper njega ukrep. Le izjemoma, če delavec ni dosegljiv ali, če se ne odzove na poziv, razpravlja in izreče ukrep komisija v njegovi odsotnosti. Člen 56. Ob obravnavanju mora komisija delavca zaslišati, proučiti vse dokaze na katere se sklicuje predlog, kakor tudi dokaze, ki jih predlaga delavec. Na obravnavi se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi podatki, ki so pomembni za odločitev v stvari, posebno pa izvjave obdolženega delavca, prič, izvedencev in vsi sprejeti sklepi. Zapisnik podpišeta predsednik komisije in zapisnikar. •• _ Člen 57. Po končani obravnavi se komisija umakne k posvetovanju in glasovanju. 0 posvetovanju se piše poseben zapisnik, ki obsega zadevo, navedbo začetka in izid glasovanja, morebitna posebna mnenja, osvojen sklep o krivcu, izrečeni ukrep zaradi kršitve delovne dolžnosti oziroma predlog delavskemu svetu za izključitev delavca iz delovne skupncdi.- Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar. Člen 58. Sklep o ukrepu zaradi kršitve delovne dolžnosti razglasi komisi ja-takoj po obravnavi, izjemoma pa se razglasi v treh dneh, če zahteva zadeva daljše proučevanje. Sklep o kršitvi delovne dolžnosti ali o oprostitvi delavca se izdela pismeno in vsebuje uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravici do pritožbe, podpiše pa ga predsednik komisije. Člen 59. -Zoper sklep, ki ga izda komisija za ugotovitev kr*Sitve delovne dolžnosti ima delavec, sindikalna podružnica in predlagatelj uvedbe postopka pravico do pritožbe na delavski svet podjetja v roku 8 dni po prejemu sklepa. • - 41 ^ Pritožba so vloži pri komisiji, ki js sklep izdala. Komisija pošlje pritožbo v rešitev delavskemu svetu. Delavski svet lahko sklop komisije potrdi in pritožbo zavrne, ali pa ga razveljavi in vrne zadevo komisiji v ponovno obravnavanje, oziroma pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni. Č. Izključitev iz delovne skupnosti. Člen 60. Predlog za izključitev delavca iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti poda komisija v rešitev delavskemu svetu podjetja. Delavski svet odloča o ukrepu zoper delavca v prisotnosti delavca. Če delavski svet podjetja na predlog komisije izglasuje izključitev delavca iz delovne skupnosti, lahko prizadeti delavec začne zoper tak sklep delovni spor in sicer v 30 dnevih, ko mu je pismen sklep o izključitvi vročen. Če-delavski svet podjetja delavca ne izključi iz podjetja, vrne zadevo komisiji, ki izreče delavcu ustrezen ukrep. : D. Povzročitev škode. _ Člen 61. Delavec, ki namenoma ali zaradi velike nepazljivosti povzroči podjetju pri delu, oziroma v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno Škodo povrniti. Člen 62. Če povzroči škodo več delavcev je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Če ni mogoče ugotoviti ?a vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so delavci enako odgovorni fn morajo škodo povrniti v enakih delih. Če povzroči škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, so storilci solidarno odgovorni za povračilo škode. Delavec mora prav tako povrniti škodo, ki jo povzroči pri delu'tretji osebi .z-naklepom ali vsled velike malomarnosti, škodo pa je,poravnalo podjetje. Člen 63. Če med delavcem in podjetj-em ne pride do sporazuma o poravnavi'škode in se delavec noče pismeno obvezati, da bo-poravnal škodo, podjetje povzročeno škodo uveljavlja samo s tožbo preko sodišča splošne, pristojnosti. Zahtevek za povrnitev škode od delavca, ki jo je povzročil namenoma, ali iz velike nepazljivosti podjetju ali drugi pravni oz. fizični osebi, zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila škoda ugotovljena, oziroma, ko je podjetje drugi pravni ali fizični osebi izplačalo odškodnino. Če delavec ni namenoma povzročil škode, ga lahko upravri odbor podjetja iz opravičenih razlogov, deloi ali popolnoma oprosti plačila odškodnine-ter o tem izda posebno odločbo. -42 - VII. PRENEHANJE DELA DELAVCA Člen 65. Delavcu lahko preneha delo v podjetju na sledeče načine: 1. z izstopom iz delovne skuprjosti 2. zaradi samovoljne izstcpitve z dela 3. po sklepu s privolitvijo 4. po sklepu brez privolitve 5. z izključitvijo 6. po zakonu. Člen 66. Delavec ima pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom v podjetju in izstopiti in delovne skupnosti. Pogoj pa je, da o teni obvesti organ, ki je pristojen za odločitev o vstopu na delo in da od'sporočitve svojega namena ostane na delu še: - če ima do 5 let delovne dobe - če ima 5-15 let delovne dobe - če ima 15 - 30 let delovne dobe - čo ima nad 30 let delovne dobe - 1 mesec 2 meseca 3 mesece in 4 mesece. fle glede rra določilo gornjega odstavka morajo na delu ostati 1 mesec dalje še vodilni delavci, taksatorji in njihovi pomočniki, projektanti in drugi, če morajo končati določeno delo, ki ga brez škode podjetje drugi delavci ne bi mogli dokončati. A, Samovoljna zapustitev dela. _ Člen 67. Če delavec v nasprotju s prejšnjim členom samovoljno neha delati v delovni organizaciji stori s tem hujšo kršitev delovni dolžnosti, zaradi tega ga pristojni organ izključi iz delovne skupnosti,, z Za samovoljno prenehanje dela se šteje neopravičen izostanek delovnega mesta, oziroma dela, ki traja zaporedoma več kot 5 dni, ali če,delavec ni obvestil organ, ki jo pristojen za odločanje o vstopu na delo,da namerava prenehati z delom in ga od dneva prenehanja dela ni bilo na delo več kot pet dni in to negiede ali se*je kje zaposlil ali ne. Samovoljno zapustitev dela, ali neopravičen izostanek z dola, z zapisnikom ugotovi vodja delovne enote za delavce delovne enote oziroma direktor za delavce na upravi podjetja. Ugotovitev pošlje obratnemu delavskemu svetu. Obratni delavski svet pa sklepa z javnim glasovanjem o izključitvi delavca iz delovne skupnosti. Če obratni delavski svet delavca na izključi iz delovne skupnosti, ali meni, da je delavec zaradi samovoljne zapustitve dela povzročil delovni organizaciji materialno škodo, oziroma ugotovi druge vzroke, lahko zadevo odstopi v reševanje komisiji za izrekanje ukrepov, da ona izreče ukrep. Delavcu preneha delo, pri podjetju z dnem ko je samovoljno nehal, delati, oziroma prvi dan, ko je neopravičeno izostal z dela. Člen 68. Samo z delavčevo privolitvijo sme organ, ki je pristojen za sprejem delavcev na delo, sprejeti sklep, da delavcu preneha delo v podjetju. Ko je sprejet skl ep - o prenehanju dela, mera ostati delavec na delu še do preteka v 66. členu določenega časa,razen, če so;ni drugače sporazumel. B. Odprava delovnega mesta. Člen 69. Organ, ki je pristojen za sprejem delavcev na delo, lahko tudi brez privolitve delavca sklene, da mu preneha delo v podjetju, kadar se odpravi delovno mesto, ali ko se trajneje zmanjša obseg dela, oziroma poslovanja in takrat, kadar se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, na katerem dela. Člen 70. Odprava delovnega mesta ali zmanjšanje števila delavcev na delovnem mestu, sme biti razlog za prenehanje dela delavca v podjetju brez njegove privolitve le takrat, kadar odpravo delovnega mesta povzroči izpopolnitev organizacije dela, delovnega procesa in delovnih postopkov v okviru podjetja, ali če se delovno mesto odpravi, zaradi poslovnega sodelovanja oziroma spojitve dveh ali več podjetij. Organ za sprejem delavcev na delo sme skleniti, da preneha delavcu delo v podjetju v smislu 1... odstavka, tega člena s'amo v primeru, če nima možnosti, da delavca razporedi na drugo ustrezno delovno mesto in tedaj, če delavec odkloni usposobitev za delo na drugem delovnem mestu. C. Zmanjšanje obsega dela. Člen 71. Delavec, ki mu delo v podjetju preneha v smislu 70. člena toga pravilnika, ali zaradi trajnega zmanjšanja obsega dela in poslovanja, ima pravico znova stopiti na delo v podjetju, če podjetje v enem letu ponovno vpel j g enako ali podobno delovno mesto, ali poveča število delavcev na delovnem mestu, za katero je delavec usposobljen. Sklep o prenehanju dela v podjetju mora vedno navajati pouk, kako lahko delavec v skladu s tem pravilnikom uveljavlja pravico do ponovnega vstopa na delo v podjetje, glede na določilo prvega odstavka tega člena. Č. Nezadovoljevanje zahtev delovnega mesta. Člen 72. Nezadostna delovna sposobnost delavca glede na zahteve delovnega mesta, na katerem dela, je lahko razlog za prenehanje-njegovega dela v podjetju proti njegovi volji, če komisija na objektiven način to ugotovi in sicer ob pogoju, da pristojen organ nima možnosti razporediti delavca na delovno mesto, primerno njegovim delovnim sposobnostim. Postopek za ugotovitev delovne sposobnosti delavca glade na zahteve delovnega mesta, izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje organ, ki je pristojen z-a sprejem delavcev na delo. Najmanj dva člana komisije iz prejšnjega odstavka morata'biti izmed .delavcev, ki delajo na podobnih delovnih mestih, kot dela, delavec, katerega sposobnost se ugotavlja. Komisija je dolžna ugotoviti, da delavec v rednih delovnih pogojih ne zadovoljuje zahteve delovnega mesta, na katerem dela. Svojo ugotovitev komisija pismeno gporočj organu, ki je pristojen za sprejem delavcev na delo, ki izda na podlagi ugotovitve sklep o razporeditvi na drugo delo^, v kolikor pa drugega delovnega mesta ni, pa sklop o prenehanju dela. Delavcu, ki se s sklepom organa o razporeditvi na drugo delo zaradi nezadovoljevanja zahtev prejšnjega delovnega mesta, nc strinja, izjavi svoje stališče na zapisnik. Če torej delavec odkloni, da bi dnlal na drugem delu, se mu takoj izda sklep'o prenehanju dela. D, Delavcu ne more prenehati delo. *' Člen 73» Proti volji delavca pristojen organ ne more skleniti, da delavcu preneha delo v sledečih primerih: - dokler je delavec iz zdravstvenih razlogov nezmožen za delo, - dokler je na strokovnem izpopolnjevanju po sklepu podjetja, - dokler je na. letnem dopustu, - dokler je na mladinski delovni akciji* vojaških vajah ali doslužitv! vojaškega-roka do 3 - doYler je delavka, noseča," oziroma ima otroka starega do 8 mesecev. Zaradi odprave delovnega mesta oziroma trajnejšega'zmanjšanja dela ali poslovanja, se ne more skle~ nitij da preneha delo proti volji delavca, ki je izvoljen član delavskega sveta, upravnega odbora,' ali pa j e odbo.rnik, oziroma poslanec. Delavski svet podjetja lahko' izjemoma sklene,, da preieha delo pri podjetju delavcu, ki je Član • . njenega delavskega sveta ali upravnega odbora, oziroma drugega ustreznega njenega organa, če je odpravljena njegova delovna enota in ni nuižnosti, da bi bi 1 razporejen na drugo ustrezno-delovno mesto pri podjetju. E. Prenehanje dela. " Člen 74. Delavcu lahko po sklepu pristojnega organa prenaha delo v podjetju brez privolitve, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let (moški), oziroma 35 let (ženska). Člen 75. Delavec, kateremu je bil vročen sklep, da mu ppenoha delo v podjetju, ima pravico ostati na delu še toliko časa, kolikor je določeno v 66. členu toga pravilnika. Sklep o prenehanju dela v podjetju, se vroči delavcu pismene in z obrazložitvijo, ker so sicer štej« da sklepa o prenehanju dela sploh ni bi 1 o« Organ,pristojen za sprejem delavcev na delo, ki sklepa, o prenehanju dela delavca, v podjetju proti volji delavca, ne moro delavcu odreči pravico, da preneha z delom-prej, ko .mu preteče čas določen v 66. členu, če delavec to zahteva. Če organ pristojen za odločanje o penehanju dela delavca v podjetju dklchef daidelivofl preneha z delom v podjetju pred potekom časa, kolikor ima šc pravico ostati na delu, mu.mora za ta čas zagotoviti delež pri delitvi sredstev za osebne dohodke, po vseh osnovah glede na njegove uspehe, ki jih je imel v prejšnji obračunski dobi. Člen 76. V času, ko mora delavec še ostati na delu v podjetju, to je pred, potekom roka za prenehanje dela, glede na določila-66. člena tega pravilnika* trna delavec pravico med delovnim asom odhajati iz podjetja, da bi si našel drugo zgDoslitev. mesece in Iz razloga po prejšnjem odstavku sme biti delavec odsoten en dan tedensko vse dotlej, dokler zaposlitve ne najde, oziroma dokler mora ostati na delu. Za ta čas mu pripada nadomestilo osebnega dohodka, ki je določeno v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Člen 77. Upravni odbor oziroma obratni delavski svet razreši delavca z dnem, ko mu izteče čas, kolikor je moral še ostati na delu. V smislu 66. člena pa ima upravni odbor oz. obratni delavski svet pravico rok za prenehanje dela podaljšati do največ. 30 dni.Po preteku tega časa sme delavec.zapustiti delo tudi brez razrešitve. Člen 78. Neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti preneha delavcu delo v podjetju po samem zakonu: 1. če pristojni organ socialnega zavarovanja spozna delavca za trajno nezmožnega za delo, z dnem vročitve pravomoćne odločbe o ugotovljeni nezmožnosti, 2. če je delavcu po pravomočnosti odločbe sodišča ali drugega organa začasno ali trajno prepovedano opravljati dela na delovnem mostu, na katero je razporejen, z dnem vročitve pravomočn« odločbe, 3. če je delavec obsojen na zapor daljši kot 3 mesece z dnem, ko nastopi prestajanje kazni! če pa mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki naj traja več kot tri mesece, in mora biti zato odsoten z dela, pa z dnem, ko se začne izvajati ukrep. Člen79. Delavcu, pri katerem nastopi invalidnost, ne preneha delc^ podjetju, če more glede na preostalo delovno zmožnost brez poklicne rehabilitacije delati na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu v podjetju. Če podjetje nima ustreznega delovnega mesta, omenjenega v prejšnjem odstavku., mu preneha delo y podjetju z dnem, ko mu je vročena pravomočna odločba o ugotovljeni invalidnosti. Člen 80,- Delavec, ki je razrešen kot direktor, ker pri novih volitvah ni bil več imenovan, ostane še naprej delavec podjetja ter mu je delavski svet dolžan ponuditi drugo delovno mesto v podjetju, ki ustreza njegovim delovnim sposobnostim. Delavcu, razrešenemu kot direktorju, ki noče sprejeti v smislu določil prejšnjega, odstavka ponuđeno delovno mesto, preneha delo v podjetju po preteku časa določenega v členu 66. tega pravilnika. Suspenz. Člen 81- Da se zavaruje koristi podjetja, se lahko uveljavi suspenz (takojšnja odstranitev z dela) delavca, ali skupine delavtev v sledečih primerih: - če se pri kontroli poslovanja upravičeno sumi, ali ugotovi, da se delavec, ali skupina delavcev v zvezi z delom na delovnem mestu, neupravičeno okorišča na račun delovne ali družbene skupnosti (gospodarski kriminal), - če delavec na delovnem mestu noče izvajati delovnih nalog v smislu predpisov o varnosti pri delo, ali namerno krši del ovna navodila, ogroža varnost dela, sredstva podjetja, oziroma vrednost proizvodnje. V • Izrek o suspenzu izreče direktor., Člen 82. Suspenz se uveljavi za toliko časa, kolikor je potrebno, da komisija za izrekanje ukrepov razišče pravilnost poslovanja in izreče ukrep. Vlil. UGOTAVLJANJE PRAVIC DELAVCA IZ DELA čl cn 83„ Delavec ima pravico biti navzoč na seji vsakega organa upravljanja, ki odloča o njegovi pravici el'i dolžnosti v podjetju« Sindikalna organizacija lahko delavca na njegovo zahtevo ali z njegovo privolitvijo zastopa pri uveljavljanju pravic iz delovnih razmerij. 's - ‘ I ' : ’ . Člen 84.; Delavec ima pravico do pritožbgkoper vsak sklep oziroma odločbo, s katero se je odločilo o kaki njegovi pravici -ali dolžnosti v roku 15 dni po prejemu odločbe. Organ druge stopnje.mora odločiti o.ugovoru-v 30 dneh od dneva, ko je sprejel pritožbo. 'Sklep o ugovoru je dokončen. Kadar je o |