Posojilna
Ka yanta
ž v ii o
Pc
re el
ot
? 489KX
^ HONDA
IGLU JPORT fr\
Specializirane trgovine z ALPINISTIČNO in TREKING opremo ter opremo za TABORJENJE, IZPOSOJA OPREME
LJUBLJANA - CENTER	MARIBOR
Petkovškovo nabrežje 29	Partizanska 22
Delovni tas: 10h - 19h. sobota lOh - 13h	Delovni čas: 9h - 19h, sobota 9h • 12h
tel: 01/232-76-39, tax: 01/232-76-39	tel: 02/228-79-20, fax: 02/228-79-21
hsixnn
DIAMIP
XL 1000V VARADEl 2 25 ! Â30C
Uporaba posojilne kartice Karanta Banke Domžale!
S posojilno kartico lahko plačujete v trgovinah, hotelih, gostinskih lokalih, turističnih agencijah in na številnih drugih prodajnih mestih v Sloveniji.
Življenje s posojilno kartico je prijetno in preprosto, brez bojazni, da nimate dovolj denarja, in brez zamudnega pisanja čekov.
informacije dobite v enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun.
@ banka domžale
Banka Domžale d.d., Domžale bantna skupina Nove Ljubljanske banke
CB600F HORN;
1	fili Cv
ST I 100 PAN EURO«-
2	655:0V 2.499<00í '
Industrijska cona Trzin Blotnico 3A (ob tehmćnih preyledih motornih ■
XRV750 AFRICA TV> 1 899:0Oi
CBR I i OOXX BlACKř
trgovsko podjetje d.o.o.
K0PALNIŠKA OPREMA
1236 Trzin, Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL/FAX: »386 (0| 61 716-385 TRGOVINA: TEL./FAX: *386 |0| 61 71638S
PRODAJA:
•KERAMICNE PLOŠČICE, ■ GRANITOGRES •SANITARNA KERAMIKA •SANITARNE ARMATURE
•	KOPALNIŠKO POHIŠTVO
•	KOPALNIŠKI DODATKI
LJUBLJANA . VIČ	LES CE
Tržaška 88	Alpska 37
Delovni čas: 9h - 19h, sobota 9h - 13h	Delovni čas: 10h ■ 19h, sobota 10h • 13h
tel: 01/422-81-00, fax: 01/422-80-99	tel: 04/530-28-10, fax: 04/530-28-11
DOMŽALE
Telefon Ol 56 22 242
I
Salon motornih koles
OPERATIVNI LEASING d2D ZA FIZIČNE IN PRAVNE OSEBEI
Dodatne informacije dobite pri vseh poobloščenih prodajalcih v Sloveniji.
^^dsevje prerazkošen! Odsev je pre-obsežen! Zdaj ljudje nimajo več časa, da bi brali Iako »debel špeh«! Ljudje Iretjega ti-sočletja polrebujejo kratko, hitro in jedrna-(o informacijo! Odsev je predrag! Odsev je pristranski! Odsev zavaja! Odsev je trobilo! Odsev piše, ureja in kroji en sam člověk! Odsev ni objektiven! Odsev je poden! Odsev zamuja! ...
Takšne in podobne kritike se iz dneva v dan zgrinjajo nad uredništvo našega časopisa, in le to, da nas včasih na cesti kdo potreplja po rami in reče: »Meni je pa Odsev všeč,« pomaga, da vrč, ki hodi neprestano po vodo, še ne poči. Malo pa je kriva tudi trzinska trina.
Ko smo se odločili, da borno Odsev obudi-li, smo se zavedali, da naše pisanje ne bo vsem všeč. Saj veste, tudi če se pogledamo v ogledalo, si nismo vedno všeč, da ne govorimo o naših fotografijah, Id so vedno iz-
ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik:
Miro Štebe
Namestnik odgovornega urednika: Jože Štih
Tehnični urednik:
Emil Pevec
Urednica fotografije: Mojca Triek
Trženje:
Tone Ipavec, Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj, Urša Mandeljc, Nuša Matan, Viktorija Pečnikar - Oblak, Tanja Prelovšek Marolt, Katja Rebec, Jože Seljak, Tanja Turk
Tisk:
Marko Ravnikar s.p„ Domžale
Naklada: 1500 izvodov
Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga đobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 25. julija 2000 Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu
najkasneje do 5. julija na naslov: Odsev, Mengoška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov casopis_odsov@hotmail.com
ISSN 1408-4902
krivljene. Prav grozno je, kakšna ogledala in fotoaparate zdaj delajo! Prav zato smo tudi pri Odsevu, ki naj bi bil nekakšno ogledalo Trzina, že na začetku věděli, da borno deležni tudi kritik. Saj je to naravno in tudi pravilno. Hvala bogu, da vsi ne mislimo enako! Kam bi pa prišli brez last-ne pameti! Moti pa to, da so kritiki precej glasnejši od tistih, ki jim je Odsev všeč. Zdi se, kot da se je odtrgal plaz in da zdaj že vsi vedo, da je sezona krilik na Odsev odprta in da mora vsak, ki kaj da naše, vsaj malo pop-Ijuvati občinsko glasilo. Ob takih vnetih napadih se moramo tudi v uredništvu vprašati, če delamo prav. Mogoče ga pa res lomimo?!
No, take stvari se da popraviti! Prav vsi smo zamenljivi! Glede na število kritikov in njihovo strokovno poznavanje zadev ni vrag, da v Trzinu ne bi našli ustreznejših ustvarjalcev občinskega glasila! Nekateri od članov sedan-jega uredništva bi bili tega celo zelo veseli. Čas, ki ga porabimo za Odsev, namreč lahko izkoristimo tudi drugače, mogoče celo bolj donosno in zagotovo manj stresno, saj nam ne bo treba igrati vloge dežurnega strelovoda ali pljuvalnika. Ocenjujemo namreč, da smo poslanstvo ponovne obuditve Odseva že odigrali v času osamosvajanja občine. Zdaj so razmere drugačne, in tišti, ki se na zadeve spoznajo, bi stvari, kot kaže, prav gotovo dělali drugače.
Na to nas uapeljujejo ludi razmišljanja v samem vrhu naše občine. Na zadnjem občinskem svetu je le en občinski svetnik, pa še ta je član uredniškega odbora, z besedo podprl delo Odseva. Nekaj tolažilnih besed je imel tudi župan, vendar se je treba bati, da ne bi spet kdo povzdignil glasu, češ da se zavzema za svoje trobilo. Aktivni del svetnikov pa je opozarjal na neustrezno uredniško politiko, na prevelike stroške ... Zanimali so jih previsoki zaslužki - ve se koga, dali pa so tudi nekaj napolkov, kako naj bi Odsev bolj skomer-cializirali. Ostali svetniki so molčali in tako očitno nemo podpírali kritike, potem pa so soglasrio sprejeli nove pogoje trženja našega časopisa. Ena od světnic nam je ob tem po-tisnila še ogorčeno pismo o neobjektivnem poročanju o lanskem snegu. Na uredništvu smo se ob tem zamislili in se odločili za rezervno rešitev. Da ne bi več tako praznili občinskega mošnjička, smo se odločili za varčevalne ukrepe: manj strani in
Hura, počitnice so tu!
(foto: Mojca Trček)
manj slik. Uporabo ciklostila smo za zdaj še pustili v rezervi. Zaradi »hujšanja« Odseva bodo poslej nekatere rubrike, kot so na primer pogovori z občani, ankete, črna kronika itn., žal odpadle. Da bi ustregli zahtevam po kratkem, hitrem in jedrnatem obveščanju, borno poslej pisanje o večini dogajanj skrčili na vestičke, ki tudi ne bodo imele osebnostnega tona, da ne bi kdo še imel pripomb na račun pristranskosti. Upalilo, da bodo naši bralci, ki živijo v hitrem tempu sodobnega časa, tako z našim glasilom bolj zadovoljni, prav gotovo pa bo to cenejše za občinsko blagajno. Po sklepu občinskega sveta borno poslej zaračunavali osmrtnice, male oglase in tržili del naslovne strani Odseva. Zaslužka se že veselimo, saj smo bogata občina. Vsem, ki bi še radi kaj napisali za Odsev, se opravičujemo in jih prosimo, da poslej pišejo le kratke nekajvrstične pripombe in krajša sporočila. To velja tudi za trzinska društva, saj ob tako pestrem dogajanju, ka-kršnemu smo priča v Trzinu v zadnjem času, vsakemu od enajstih trzinskih društev res ne moremo nameniti po pol ali kar celo stran Odseva, vsaj ne vsak mesec. Upatno, da bodo naši bralci poslej z glasilom bolj zadovoljni, na Občini pa so nam ludi obljubili, da bodo v sodelovanju z uredništvom poskrbeli za anketo o našem časopisu. Upamo, da bomo tako dobili še nove ideje za pocenitev in izboljšanje Odseva. V mislih pa imamo še nekaj rezervnih rešitev za prihodnost Odseva. Ena od možnosti je tudi ukinitev. To bi bilo prav gotovo poceni!
□ pravičilo
Kot ste verjetno sami opazili, nam je v prejšnji številki Odseva ponagajal tiskarski škrat. Fotografija na naslovnici je bila obrnjena levo - desno. Tisto. kar bi moralo biti na levi strani, je bilo na desni, in tisto, kar bi moralo biti na desni, je bilo na levi strani. Upamo, da ste vseeno lahko prepoznali, kaj slika prikazuje, hkrati pa se vam opravičujemo za napako.
Uredništvo
Od ene iskre pogori veliko hiš.
(Bolgarski)
županov kotiček
Pomlad se počasi preveša v poletje. Bohot-no zelenino, ki vsaj mene vedno znova nav-da z optimizmom in vero v smisel nenehne-ga spreminjanja okrog nas in v nas, bo ob poletni vročini tuintam zamenjala zlata ali celo rjava barva. In kar naenkrat bo spet jesen in z njo zoprna misel, da tudi letos ni bilo narejeno vse, kar bi moralo in moglo biti narejeno. A zdaj je vsaj po koledarju še vedno pomlad in pred námi je še dovolj časa za akcijo.
TRZINSKA POMLAD
Tudi Trzinska pomlad je v polnem zamahu. Do dne, ko to pišem, se je že zvrstilo veliko prireditev, ki smo jih v sodelovanju komisije občinskega sveta za občinska priznanja, proslave in promocijo občine, občinske uprave, KUD Franc Kotar in drugih društev načrto-vali in organizirali v želji, da ponudimo Tr-zincem in Trzinkam čim več različnih prilož-nosti za zabavo pa tudi dovolj kakovostno kulturno ponudbo. Začeli smo s prireditva-mi ob Florjanovi nedelji in občinskem prazniku, nadaljevali s koncerti, gledališkimi představami, otroško olimpiado in rekreativním tekom ter šahovskim turnirjem in do prvega julija se bo zvrstilo še nekaj kako-vostnih prireditev. Imeli smo srečno roko ob izboru nastopajočih na sobotnih kulturnih matinejah. Žal pa moram priznati, da nam ni uspelo pritegniti dovolj poslušalcev oziroma gledalcev. In vendar tokrat ni mogoče reči, da je zatajilo obveščanje. Vsi nas-topi so napovedani v Odsevu, povrhu pa dva, tri dni pred dogodkom pride v vsako gospodinjstvo še dodatno vabilo. Zato ni povsem rzumljivo, čemu tako skromen obisk. Kaj je vendar lepšega kot posedeti v soboto dopoldne ob kavi ali soku in si ogledati nastop gledališke skupine ali pantomi-mika ali prisluhniti živahnemu pevskemu nastopu Siren? Seveda pa ne borno odne-hali. V treh sobotah do izida tega zapisa se
bodo zvrstili še trije kvalitetni dogodki in morda bomo ob koncu celo že bolj zadovoljni z obiskom. Nastopajoči si to zaslužijo. Seveda bomo s tem "festivalom" nadaljevali tudi nas-lednje leto, kajti pomembna naloga občine je tudi zadovoljevanje kulturnih potreb občanov.
PRIZAĐEVANJA ZA KABELSKO TV
Predpostavljam, da je vsaj večini občanov znano, da je občina lani pridobila in preučila tri ponudbe za uvedbo kabelske TV na ob-močju Občine Trzin. Po skrbnem premisleku ponudb se je občinski svet odločil in med tremi ponudniki izbral družbo Meglič Telecom, s katero je občina sklenila pogodbo o izgradnji sistema in posredovanju programov na ob-močju Občine Trzin. Ker je Meglič Telekom, ki je medtem prešla v okrilje nove družbe Telemach, ki je pravna naslednica Meglič Tele-koma, že prišla z optičnim kablom do Trzina in deloma že položila kabel v zemljo na ob-močju Mlak, je bilo videti, da vse teče po na-črtih. Medtem pa se je približal datum, ki na področju komunikacij pomeni prelomnico v Sloveniji. To je datum 1.1.2001. S tem dnem Telekom Slovenije izgubi monopol na področju klasične telefonije in hkrati pridobi pravico trženja in delovanja na drugih pod-ročjih komunikacij, torej tudi na področju kabelske TV. Slučajno je tako rekoč sovpadlo tudi to, da želi Telekom Slovenije ravno letos rekonstruirali in modernizirati svoje omrežje na območju Občine Trzin. To je bil razlog, da sem v imenu občine zahteval, naj Telekom Slovenije in Telemach uskladila svoje načrle in se dogovorita o delih (termini itd.), zato da bi bili Trzinci samo enkrat deležni preko-pavanja vrtov in ulic za oba zelo sorodna na-mena. Vendar se žal družbi nikakor nisla uspeli in se še vedno ne moreta sporazumeti. Razlog za to je jasen. Tudi Telemach bo namreč ponujal odjemalcem možnost telefonskih priključkov in priključkov na internet in po drugi strani tudi Telekom Slovenije želi tržiti kabelsko televizijo, pri čemer sicer nekaj časa še ne bo sam izvajal te dejavnosti, temveč bi jo izvajali drugi operaterji kot kooperanti ali pogodbeni partnerji Telekoma
Slovenije. Sklical sem kar nekaj sestankov z željo, da bi vendarle prišlo do uskladitve načrtov in sodelovanja vsaj na najbolj os-novnem področju, torej na področju pro-jektov in kopanja kanalov za kable. Vendar so vsi moji poskusi, da bi konkurenta spre-jela gentlemanski dogovor o sodelovanju in o tem, da si vsaj neko krajše obdobje ne bosta konkurirala, obema pa bi se vsled tega zmanjšali stroški investicij Uspeha ni bilo. Po drugi strani pa občina nima nikakrš-nega razloga in opravičila za to, da bi deni-mo enostransko razdrla pogodbo s Tele-machom, kot nam je celo bilo predlagano. Zdaj je torej položaj tak: občina ima pogodbo z družbo Telemach, s katero za določe-ne protiusluge zagotavlja Telemachu prednost na področju kabelske televizije v Trzinu. In to prednost bomo Telemachu v skladu s pogodbo tudi zagotovili. Teleko-mu Slovenije seveda ne morerno odreci soglasja za rekonstrukcijo in modernizacijo lelefonskega omrežja na območju občine, vendar bomo dali soglasje samo za ta delà. Od vsakega lastnika parcel posebej pa je odvisno, ali bo ali ne bo na svoji zemlji dovolil del in dal služnostne pravice Teleko-mu Slovenije za zamenjavo telefonskega kabla oziroma Telemachu za položitev kabla za kabelsko televizijo. Vsakdo, ki bo to dovoljenje dal obema, bo pač deležen dvoj-nega kopanja. Občina je storila vse, da bi to preprečila in ni bila uspešna, najbrž pa ne moremo Ivegati tega, da bi preprečevali Telekomu Slovenije moderizacijo napeljav, ki bo gotovo v prid tudi mnogim lastnikom telefonskih priključkov v Trzinu.
PA ŠE O ZASTAVAH
Veseli me, da je zastava Občine Trzin z grbom vred mnogim občanom všeč in jim je že prirasla k srcu, tako da bi jo nekateri celo želeli kupiti. Vem kajpak, da nekate-rim grb in zastava ništa pogodu in vso pravico imajo, da to svoje nestrinjanje izpove-jo. Dějstvo pa je, da sta grb in zastava izbrana, kolikor je le mogoče, demokratično, pri čemer sam niti nisem imel možnosti neposredno vplivati na odločitev. Res pa je, da sem prav jaz predlagal, da izvedemo javni razpis, in menim, da je bil postopek ustrezen, in da je rezultat dober. Te stavke pišem pravzaprav z namenom, da pozovem občane, ki bi želeli kupiti zastavo (poceni seveda), da to svojo željo pisno ali po telefonu sporočijo na občino, da bomo lahko v najkrajšem času naročili ustrezno število dovolj velikih zaslav.
Župan Tone Peršak
18. redna oz. junijska seja občinskega svela Občine Trzin je bila spet dolga, saj so občinske svetnice in svetniki v na trenutke kar živahni razpravi obdělali kar 11 točk dnevnega reda. Najprej so se lotili odloka, ki bo uredil oskrbo z zemeljskim plinom v občini. Odlok ureja način izbiranja javne službe za oskrbo z zemeljskim plinom in splošne pogoje za dobavo plina v občini. Občina se zavzema, da bi v Trzinu čimprej dobili razvejano plinovodno omrežje, ki bi bilo dostopno kar najširšemu krogu občanov, čeprav priključevanje na omrežje ne bo obvezno. Svetniki so podali celo vrsto predlogov za podrobnejšo opredelitev odloka, še zlasti pa so se zavzemali za konku-renčno ceno zemeljskega plina, ki ga bomo v Trzinu dobili na ta način. Dokaj obsežna je bila tudi razprava o pri-hodnji finančni politiki občinskega glasila Odsev. Čeprav so svetniki med razpravo slišali kar nekaj argumentov za to, da se ne opredelijo za predlagani sklep o prihod-njem finančnem delovanju Odseva, so pris-
luhnili zahtevam finančnega odbora in pristojnih služb in podražili oglaševalski prostor v občinskem glasilu. Ob tem pa smo spet slišali nekaj kritičnih pripomb na delovanje uredništva in glavnega urednika. Sklepanje o ustanovitvi informacijskega sre-dišča v Trzinu so preložili na prihodnjo sejo, obravnavali pa so tudi več sklepov o prodaji nekaterih zemljišč, ki so zdaj v lasti občine in bi z njihovo prodajo omogočili posameznim občanom bolj funkcionalno izrabo tamkajšn-jih parcel. Osnovni šoli so dovolili uporabo občinskega grba v skladu s pravili, ki so jih sprejeli ob izbiri občinskih znakov. Ko so obravnavali premoženjsko bilanco Občine, pa so svetniki zahtevali podrobnejšo opredelitev posameznih postavk bilance. Zanimiva točka dnevnega reda je bil predlog za sestavo seznama spomenikov kulturne in naravne dediščine Trzina, ki bi jih bilo treba zaščititi. Nekateri od teh spomenikov naj bi postali last občine, del teh spomenikov pa naj bi bilo še v zasebni lasti in naj bi občina le posredovala pri njihovi zaščiti in ohranjan-
ju. Vsi občinski odbori so pred sejo seznam trzinskih spomenikov že obravnavali in nekateri so seznam krčili, drugi pa so nanj připisovali nove predloge. Prav bi bilo, da bi se v razpravo o tej problematiki vključilo kar največ krajanov, ki Trzin poznajo in imajo predloge, kaj bi bilo vredno posebne skrbi in negovanja.
Za predstavnika javnosti v postopkih reše-vanja pritožb na postopke policistov so imenovali Smajla Fetaha, dali pa so tudi soglasje k prodaji poslovnega deleža bivše Občine Domžale v podjetju Geoplin. Z omenjeno prodajo naj bi trzinska občina dobila nekaj če z 2 milijona SIT. Svetnike so tudi seznanili s potekom del pri urejanju dodatnih prostorov trzinskega vrtca. Delà sicer dobro potekajo in bi bilo lahko vse v razrneroma kratkem času urejeno, problemi pa so še vedno na procedurální ravni, še zlasti, ker so se zdaj pojavili problemi z enim od sosedov. Za zdaj si zato nihče ne upa dati roke v ogenj, kdaj bodo dodatni prostori vrtca odprti.
Miro Šlebe
TRZINSKA MOSTOVA KRASIJO ROZE
M
-arsikoga so pred kratkim razveselile cvetice, ki zdaj krasijo ograje dveh trzinskih mostov. Akcija turističnega društva je nalelela na odobravanje šte-vilnih Trzincev, saj je pogled na naš kraj tako vsaj malo prijetnejši. Člani Turističnega društva si zaslužijo vso pohvalo. V Trzinu je še veliko točk, ki bi jih kazalo tako olepšati s cvetjem. V Turistič-nem društvu pravijo, da bodo poskrbeli za cvetje še na nekaterih drugih mestih,
ob tem pa so nam tudi povedali, da so iz korit na Čebulovem vrtu kmalu po tem, ko so tam namestili rože, nekatere cvetice izginile. Sprva so mislili, da bi korita v javni opomin pustili kar izropana, potem pa so se odločili in še enkrat posadili rože. Upamo, da se take stvari ne bodo ponavljale in da tudi različnim nepri-dipravom ne bo prišlo na misel, da bi cvetlična korita uničevali.
BLOKI SE POLNIJO
Bloki, ki jih je pod hribom v bližini OS Trzin zgradila UBK Banka, so vse bolj naseljeni. Čeprav većini Trzincev tišti bloki niso najbolj vseč, nove priseljence pozdravlja-mo in upamo, da se bodo v Trzinu dobro počutili. Tudi v blokih, ki so zrasli na območju bodočega «ntra Trzina, je že nekaj novih Pnseljencev in tudi žanje upamo, da jim bo Trzin všeč in da se bodo dobro počutili med nami.
DR. T0I\IE JEROVŠEK PRVI MINISTER IZ TRZINA
V tem mesecu smo v Trzinu dobili prvega državnega ministra. Doslej je že nekaj Trzincev poseglo po visokih državniških funkcijah - naš župan Anton Peršak je bil poslanec in celo predsedniški kandidat, Ivan Hribar je bil deželni in državni poslanec in ljubljanski župan, dr. Tone Jerovšek pa je prvi prebivalec Trzina, ki je zasedel ministrski stolček. Čestitamo in upamo, da se bo med ministrovanjem izkazal.
Telefonske številke Občine Trzin so:
72 - 26 - IO© 72 - 26 - 1 1 © 72 - 1 1 - 06Û
Elektronska pošta:
info@obcina-trzin.si
Člověk ni žival,
že z besedo ga lahko ubiješ.
Ruski
PRAVUICA ... ALI GROZUIVKA?
Majhen rod Slovencev, ki so jih za Trzince imenovali in so si omislili svoj dom ob podnožju Ongra, le nekaj sto metrov visokega hriba, ob rečici Pšata imenovani, so imeli vedno svoje potrebe po kulturnem izražanju, Začeli so z zanesenja-ki in z igricami ljudske in verske vsebine, že pred skoraj 80-timi leti. Najprej so v veselje svojih sovaščanov igrali malo v cerk-vi, pa v gostilnah ali kar na dvoriščih, še največkrat pa kar pod kozolcem ali »na podu«, kot so pravili večjim kmečkim prostorom za mlačev riamenjenim. Bilo jih je vedno več in vedno bolj zagnani so bili, pa so si zaželeli laslne prostore. Predniki sedan-jih Trzincev niso bili kar tako. Eni so pris-pevali zemljo, drugi les, tretji opeko, četr-ti ..., največ pa je bilo tistih, ki so s svojim delom zgradili dom, ki je bil od takrat na-prej namenjen kulturnim potřebám vašča-nov. Igrali so zagnano, veselo, skrbno gospodarili s svojim domom, ga obnavljali in ... ni jim bilo mar, kaj piše v zemljiški knjigi, saj se nihče od oblastnikov ni brigal za ta dom in so Trzince putili pri miru, da so igrali na svojem.
Zemljiška knjiga pa je Trzincem govorila svoje in ni prav, da se niso měnili zanjo vsa ta leta. Govorila pa jim je sledeče:
1.	Vložek 6. 9. 1928 št. 983... sklep: se vknjiži pri Mariji Colnar lastninska pravica na ime Janez Habjan iz Trzina št.
63
2.	Vložek 15. II. 1932 št. 452... se vknjiži lastninska pravica na Nepolitič-no izobraževalno društvo Trzin.
3.	Vložek 13. 10. 1941 št. 381/41... se vknjiži lastninska pravica na Kartner Volksbunde V. Veldes einverleibt. Tako si je takratna okupacijska oblast zamislila trzinsko kulturno ustanovo.
4.	Vložek 5. 8. 1946 št. 906 ..se vknjiži lastninska pravica na ime Fizkulturna zveza Slovenije.
5.	Vložek 19. 12. 1954 št. 1384... se vknjiži lastninsaka pravica na ime: Partizan Slovenije zveza za telesno vz-gojo, Ljubljana.
6.	1-7 Izbrisano in izbrisi (Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Dom-žalah Zemljiška knjiga, dne 16. 7. 1991. In žig...
Tako so Trzinci zgubili svoj Kulturni dom.
Najprej je okupator leta 1941 preknjižil tr-zinski kulturni dom na Volksbunde, vendar je přiznal pravico do lastnine Trzincem in dal mir. Leta 1944 so partizani dom
požgali, trmasti Trzinci pa so ga leta 1946 ponovno zgradili, še lepšega. Potem so prišli drugi oblastniki, ki so se imenovali od ljudstva postavljeni in so 1. 1946 vzeli Trzincem dom in ga vknjižili brez možnosti priziva (takrat bi bilo to protidržavno dejanje, če bi dom zahtevali zase) na Fizkulturno zvezo Slovenije. Leta 1954 je postal uradno last-nik doma Partizan, Slovenije. Slogan tiste-ga časa je bil: Tujega nočemo, svojega ne damo!
Da nosijo požigalci doma in ime organizacije isto ime, je zgolj slučaj. Potem se je dogodil Trzincem ŠUS. Zbralo se je nekaj posameznikov, ustanovili so Športno unijo Slovenije, se razglasili za prav-nega naslednika Partizana in preknjižili dom nase, vse dosedanje lastnike so dali zbrisati in sedaj zahtevajo izselitev občine, kulturni-kov ali pa nadomestilo v denarju ali naravi. Naj navedem samo nekaj stavkov iz njihove-ga dopisa: ni treba posebej poudarjati, da je lastnik tišti, ki je edini upravičen posedovati in uporabljati s stvarjo, ki mu pripada kot lastniku ... sklicujejo se na zemljiško knjigo, ki jo še od Alarije Terezije vsi upoštevamo. Ne briga jih, kako je do teh vpisov prišlo, niti kdo je vsa leta dom vzdrževal, obnavljal, dog-rajeval... In še naprej, o predrznost: če je bila vaša Krajevna skupnost dejanski posest-nik, potem je uporabljala prostore, ne da bi se kdaj vprašala, ali je dolžna plačevati na-jemnino in pobirala najemnino še od drugih, ki so uporabljali nepremičnino last Partizana Slovenije in še in še ... Pod ta dopis se je podpisal gospod Rado Cvetek. Resnici na ljubo moramo zapisati, da nas Partizan Slovenije ni nikdar podil iz našega doma, čeprav je tudi res, da se ni nič brigal v kakšnem stanju je dom in ga zaradi njegove brezbrižnosti lahko tudi ne bi bilo več, ker bi propadel in se sam porušil. Vsa leta nazaj, ni po izjavah mnogih Trzincev, nihče od naštetih niti najmanj skrbel, v
SICERŽE VEÍKRAT OBJAVLJENA FOTOGRAFIJA PRIKAZUJE PARTIZANA SLOVENIJI PRI GRADNJI PROSVETNEGA DOMA
kakšnem stanju je dom, kaj se z njim dogaja, lahko bi bil že davno razvalina, pa se ne bi potegovali zanj. Pred dnevi mi je rekla starejša občanka, Barbara Lukan: Kaj se dogaja z domom, ali ga res hočejo vzeti? To ne smete pustiti, moj možje pri lastni hiši »šparal«, za dom pa je z veseljem vozil iz svojega gozda »špirovce«. Pa še: Mar-janca (Ručigajeva) ni nikoli dovolila, da bi se društveni denar trošil, moralo je iti vse za dom, tako mi je mož vedno pred vajo ali za nastop rekel, naj mu dam kak dinar za dva deci.
Takih Trzincev je bilo kar nekaj, ki so svoj čas in denar ali kako drugače vlagali v ta dom.
Sam sem bil od I. 1962 močno povezan s kulturnim domom, saj sein igral, režiral, nabavljal inventar, bil član upravnega odbora ... Pa v vsem tem času nisem spoznal niti enega člana Partizana, ki bi se v Trzin priše! pozanirnat, kako je z »njihovim« domom, niti ne pomnim, da bi kdaj přejeli kakšen denar iz tega naslova. In tudi ne poznam Trzinca, ki bi mi lahko povedal kaj drugače. Spomnim se, ko smo pripravljali eno izmed številnih iger, je streha tako močno puščala, da smo morali sami na streho in jo prekriti z novimi opekami. In ker se takih opek ni nikjer dobilo, nam je přiskočil na pomoč gospod Ložar, Žankar-jeva ata in nam dal opeke, ki jih je kupil za prekritje kozolca.
In če si dovolim prispodobo: če v trgovini odtujiš nek predmet, te sodišče razglasi za tatu, če je to večja odtujitev, imenujemo to rop; kako pa naj imenujemo s sodno odloč-bo, večkratno brez kakršnega koli soglasja dejanskih Iastnikov, odtujitev edine kulturne dobrine, ki jo že od davnega I. 1928 upravlja in skrbi zanjo pridno trzinsko ljudstvo? Vprašamo se lahko, kakšno moralno pravico in značaj imajo ljudje, ki od nas zahtevajo nekaj sedaj, v preteklosti pa jih ni nič brigalo? Povabimo te ljudi na zbor krajanov, naj nam po-jasnijo, da ta dom ni naš, saj je sodišče tako ugotovilo. Saj smo dali pritožbo na to isto sodišče in bi lahko vedeli, da ni vse tako kot piše v zemljiški knjigi, toda kdo se briga na sodišču za pravico ljudi, za njih je paragraf zakon, tudi če z njim narediš nepopravljivo krivico. Kaj bo ŠUS res dokončno pokopal več kot tričetrt stoletja prizadevanj velike večine Trzincev? Najmanj kar od Občine lahko pričakuje-mo je, da sodno ovrednoti vsa
delà, ki so se vršila skozi desetletja na do-mu in prizidkih, saj je nekaj traktov zgraje-nih čisto na novo in ŠUS-u izstavi račun, tudi za ves vloženi material. Naj se ne zgodi s trzinskim domom tako, kot opisuje kulturnik v crtici: Kakšen kožuh?!
Čti par let bo trzinski KUD, ki se imenuje Franc Kotar po padlem trzinskem partiza-
nu, praznoval 80-letnico. Ali jo bo prazno-val pod kozolcem?
Poziv vsem občanom: Strnimo vrste, podpišimo peticijo, zahtevajmo odpravo krivičnih vpisov v zemljiško knjigo, naslovimo peticijo na Državni zbor, pred-sednika republike, sodišče in obveščaj-mo medije o krivični zahtevi samooklica-nih lastnikov! Prepričan sem, da nas bo-
do podprli vsi občani, na čelu z vsemi trzinskimi društvi!
P.S.
Dne 2.6. je bila premiera otroške igri-ce Čarovnik iz Oza. Dvorana je bila polna malčkov, ki so z žarečimi očmi, polnimi sreče, spremljali dogajanje. Kdo si upa tem otrokom izbrisati srečo iz oči?
Tone Ipavec
N.
a pobudo trzinskega župnika g. Pavla Krta in predsednika trzinskega smu-čarskega društva Toneta Župana so v soboto, 10. t. in. pripravili akcijo, kakršne Trzinci verjetno še niso imeli. Člani Turističnega društva Trzin, PD Onger Trzin, Smučarskega društva Trzin in župnijskega urada Trzin so pripravili srečanje na planini pod Košutno v Kamniških Alpah in g. Pavle Krt je tam daroval sv. mašo. Najbolj zagrizeni planinci so se na pot iz Trzina odpravili že ob 7. uri zjutraj in so pred začetkom srečanja opravili še vzpone na Koren, Kompotelo in Košutno, nekateri posaitiezniki so krenili iz Trzina kasneje, vendar so še imeli čas za obisk drugih vr-hov v bližili Krvavca, tišti, ki so najhitrejši, pa so se na pot iz Trzina podali ob 12. uri in nekaj pred 15. uro je bilo na planini Košutna kar kakih 40 Trzincev. Pot do planine ni posebno zahtevna, s planine pa se širi prelep razgled po ljubljanski kotlini in vencu vrhov nad njo. Bil je res lep sončen dan in preproga rožic okoli pastirske kočice, ki je v lasti družine trzinskega župnika, je kar vabila po počitku v bujno zeleni, mehki planinski travici. G. Pavle Krt pa je ob 15. uri vse povabil k maši v bližnji kapelici in kmalu je bilo po planini
slišati zvonenje, ubrano petje trzinskih pev-cev in molitev. Vsi so se strinjali, da je maša potěkala v najlepši katedrali in da takšnih doživetij v življenju ni prav veliko. Udeleženci srečanja so se na koncu podpisali v knjigo o zeliščih, ki so jo pustili pastirjem, ki bodo kmalu pasli na tišti planini, Tone Župan pa je vse razveseli! s povabilom trzinskega župana, da naj se vsi udeleženci izleta zvečer zbe-rejo še na pikniku v Dolgi dolini. Vabila ni bilo treba dvakrat ponavljati in zvečer so se skoraj vsi udeleženci izleta zbrali še ob bru-narici ob trzinskem smučišču. Za hrano in pijaco je bilo poskrbljeno, za glasbeno spre-mijavo pa so poskrbcli pevci s trzinskega cerkvenega kora.
Miro Štebe
Na vrhu Kompoteie
ZERJAVCK1 SO ZELO DE JAVNI
Y erjetno je malo tako dejavnih društev upokojencev, kot so naši Žerjavčki. Kaže, da člověk res šele z upokojitvijo dobi čas, da se posveti prijateljem in stvarem, za katere drugače nima časa. Naši žerjavčki se pridno srečujejo, aktivni so praktično v vseh trzinskih društvih, zelo radi pa hodijo tudi na izlete. V ponedeljek, 5.6., se jih je kakih 30 kljub ne preveč vzpodbudni vremenski nápovědi odločilo za izlet v Podrav-je. Najprej so si ogledali znamenito gotsko romarsko cerkev na Ptujski gori, nato pa so si v Ptuju ogledali minoritski samostan in tamkajšnjo knjižnico ter seveda muzej na ptujskem gradu. Čeprav vođenje po samostanu in knjižnici ni bilo ravno na najvišji ravni in jim je malo ponagajal tudi dež, so bili žerjavčki zadovoljni, še zlasti z ogledom gradu. Obiskali so še ptujske terme, nato pa so se okrepili in poveselili na enem od tamkajšnjih kmečkih turizmov. Ker je to dežela dobrega vina in okusnih jedi, ni čudno, da je bilo razpoloženje na visoki ravni, lzkazali pa so se tudi kot iz-vrstni pevci. V sredo, 14. junija, pa so žerjavčki šli tudi preko meje, obiskali so znamenita Plitvička jezera na Hrvaškem.
-
PRIDRUŽITE SE NAM!	j
Uredništvo Odseva vabi vse pi-	*
šoče, ki jim naš kraj nekaj pt>-	'
meni, da se nam pridružijo! Ge	g zlasti vabimo mlade, dinamične
fante in dekleta, ki obvladajo	|
pisanje na računalniku.	i
Vabimo tudi vse, ki bi želeli za-	'
služiti kak tolar s trženjem og-	g lasov za naš časopis. Obrníte
se na koga od članov uredništ-	I
va ali neposredno na sedež Ob-	i čine Trzin. V naših vrstah boste
dobrodošli!	Vabljem!	g
POTOČNI RAKI SO SE VRNILI V MOTNICO
^časih so v potokih, ki tečejo po območju Trzina, živeli številni potočni raki, ki pa so kasneje izginili iz večine potokov. Zdaj smo v poloku Motnica spet našli rake jelšarje in fotografijo enega tudi objavlja-mo 1(01 dokaz. Ljubitelje narave je ponovna naseiitev rakov zelo razveselila, in upamo, da se bodo raki v Potoku zdaj še bolj razmnožili. Stari Ijudjc pravijo, Ie J°> če v kakem potoku živijo raki, znak, da je roda čista. To pa je tudi eden od dodatnih razlogov, a si prizadevamo za zaščito in ohranitev mokrišč, ki so še ostala na območju naše občine.
E
vropska unija (EU) je mednarodna organizacija, preko katere države članice prenesejo del svoje suverenosti na neodvisne ustanove, ki zastopajo tako nacionalne, kot tudi skupne evropske interese. Eden najpomembnejših izzivov, s katerimi se sooča EU na pragu 21 .stoietja, je gotovo širitev Evropske unije. Prav to pa je tudi velika priložnosl za širitev novih združenj na celini po mirni poti, s tem pa tudi šir-jenje stabilnosti in blaginje na nove članice. Vstop v EU pa je eden izmed ciljev naše države.
Pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Evropske fundacije, že vrsto let poteka natečaj »Evropa v šoli«. Glavni namen tega natečaja je:
•	mlade vzpodbuditi k razmišljanju o te-meljnem pojmu državljanstva, o njegovi evropski razsežnosti,
•	jih vzpodbuditi k spoznavanju kulturnih, zgodovinskih, jezikovnih in drugih raz-sežnostih sodelovanja v Evropi.
V ta natečaj se je letos vključila tudi naša šola, tako z učenci razredne, kot tudi predmet-
I	
	
ne stopnje.	/WHRTV
Sodelovali so z	/ / / /■ A \
likovnimi in literárními prispevki. Na regijskem izboru se bila nagrajena kar tri delà, in sicer: likovni deli Bernarde Lagoja in Petra Mlakarja na temo »Prijateljstvo« in literarni prispevek Dana Špendala z naslovom »Čemu se bomo smejali v 21 .stoletju«. Da pa se boste nasmejali tudi vi, si preberite njegov prispevek.
Prispevek pripravila: Slavka Koze
CEMU SE BOMO QMEJALI V 21.ST0LETJU
V	21. stoletju pričakujemo mnogo izboljšav in stvari, ki nam bodo olajšale in polepšale dni.
Smejali se bomo temu, s kakšnim trudom so se naši nogometaši uvrstili na Evro 2000, saj bodo v 21. stoletju z lahkoto postali evropski prvaki. Mamice in očki se bodo samo še smejali ob spominu na podražitve bencina, saj ga v 21. stoletju ne bomo več potřebovali, ker se bomo prevažali v avtomobilih na elektriko ali atomski pogon, za kar nam bo hvaležna tudi narava. Ribe se bodo smejale in zadovoljno plavale v čistih rekah, ker bo ones-naženje samo še spomin na preteklo stoletje.
V	21. stoletju bo na pretek super služb, tako da bodo vsi starši veliko zaslužili in se bodo samo nasmehnili ob spominih na brez-poselnost. Zdravniki se bodo smejali nad tem, kako zastarele operacijske sobe so imeli in na kakšen način so operirali, saj bodo v 21. stoletju vse opravljali samo še z laserji in bodo bolniki kmalu po težkih operacijah že odšli domov. Zobozdravnike bomo potřebovali samo še za to, da nam bodo stalne zobe převlekli s posebno snovjo, ki jih bo ščitila 99 let in
vrtanju in puljenju se bomo le še smejali.
Mlajši otroci bodo pokali od smeha, ko jim bomo pripovedovali, v
kakšne šole smo hodili in kako zgodaj smo vstajali. V 21. stoletju
bomo imeli pouk preko računalnikov in sigurno se ne bo začel ob
osmih.
Smejali se bomo gneči, ki je vladala med počitnicami na cestah, plažah in drugod, saj se bo v 21. stoletju prostor za počitnikovan-je razširil še na morsko globino, kjer bomo uživali v posebnih ho-telih in se zabavali s prebivalci morja.
Nikoli več se nam ne bo zgodilo, da bi v tujini ostali žejni zato, ker nimamo v žepu prave valute.
Smejali se bomo še mnogim stvarem, veliko pa jih bomo tudi pog-rešali, ker so v vsakem stoletju dobre in slabe spremembe. Vendar upam, da bo v 21. stoletju več dobrih in da se bomo še veliko smejali.
Trzin, 22. marec 2000 Dan Špendal, 4.a
MEDIJSKA VZGOJA
i-n.'*»,. ..... • *	- U.-—. -'..'. .,
NAMEN ANKETIRANJA
Pri učnem predmetu etika in družba v sed-mem razredu OŠ TRZIN imamo medijsko vzgojo, kjer učenci spoznajo glavne medije in ocenijo njihovo popularnost; spoznajo njihov vpliv na oblikovanje javnega mnenja in razvijajo sposobnost za kritičen premis-lek o lastnih navadah v ravnanju z mediji. Mediji dajejo pomembne informacije, s po-močjo katerih tako odrasli kot mla-dostniki črpajo informacije in si ust-varjajo sliko o svetu. Današnji mla-dostniki definirajo
svoje domače okolje skupaj z mediji, posebej televizijo. Zelo hitro se prilagajajo novim teh-nologijam in se jih ne bojijo uporabljati,
Z anketo o medijih sem želela ugotoviti sle-deče:
-	medijske navade učencev na predmetni stopnji naše šole;
-	njihovo poznavanje osnovnih medijev;
-	njihov odnos do medijev;
INTERPRETACIJA ODGOVOROV UČENCEV V ANKETI 0 MEDIJIH
V anketi je sodelovalo 153 učencev predmetne stopnje (od 5. - 8. razreda); od tega 80 dečkov.
/. KA TERIMNOŽIČNIMEDIJ TIJE
NAJLJUBŠ1? Za 40,2% vprašanih učencev je najljubši medij televizija. 17,7% sodelujočih najraje posluša radio, sledi kino s 16,5% in internet s 16,2%.
2. ALI SE INTERNET PO NAČINU POSREDOVANJA INEORMACIJ RAZLIKUJE OD DRUGIH MEDIJEV?
81,1% učencev pravi, da se internet po načinu posredovanja informacij razlikuje od drugih medijev. Uporabniki lahko poiščejo ob vsakem času med obsežnimi in razno-vrstnimi informacijami tište, ki jih zanimajo in jih potrebujejo.
3. KOLIKO UR NA TEDEN PRIBLIŽNO GLEDAŠ TV? Učenci so ocenili, da gleda-jo povprečno 2 uri in pol na dan televizijo, oziroma okoli 18 ur na teden.
4.	KA 1ERE TV ODDAJE NAJPOGOS-TEJE SPREMLJAŠ?
Med TV oddajami najpogosteje spremljajo naslednje:
-	filmi (42,2% anketirancev)
-	nadaljevanke (22,3%)
-	zabavne in glasbene oddaje (20,8%)
-	športne prireditve (12,9%)
-	izobraževalne oddaje (3,9%)
-	informativne oddaje (1,7%)
5.	AU SE O VSEB/NI GLEDANIH ODDAl (F1LMO V) POGO VARJAŠ S STARŠI ALI SOSOLCI?
Pomembno je, da se večina učencev (77,5%) o vsebini gledanih oddaj pogo-varja s starši, zlasti pa s sošolci.
6.	KA TER! TV PROGRAM SE T! ZDI NAJBOLJ ZANIMIV? ZAKAJ?
Dobra polovica učencev (56,2%) je mnenja, da je najbolj zanimiv POP TV program zaradi dobrih fil-mov, glasbenih spo-tov. KANAL A pa pretežno gleda 38,3% učencev. Za SLO - 2 se je odločilo le 3,4%
7. POIA1ENUJ ČASOPISE OZIROm
REVIJE, KlJIH REDNO BEREŠ! Najbolj priljubljene so naslednje revije:
-	SMRKLJA (33,4% vprašanih jo bere)
-	PIL (26,7%)
-	GEA (5,1 %)
-	LADY (4,7%)
-	COOL (4,4%)
- CUKR (3,2%)
Med časopisi so učenci izbrali DELO s 5,5%
8. KAKO MEDIJI VPUVAJO NA MIŠLJENJE LJUDI? 44,8% učencev meni, da imajo mediji pozitiven (zabavajo, izobražujejo, dajejo informacije o najnovejših dogodkih ) in hkrati negativen (beg iz stvarnega življenja, posnemanje filmskih junakov, osamljenost) vpliv na mišljenje ljudi. Kar 26,4% vprašanih meni, da mediji slabo vplivajo na ljudi predvsem zaradi prepogostih prizorov nasilja, ki so prisotni v filmih.
Vsakdo se spreminja pod vplivom dejavnosti, ki jo izvaja. Mladostniki se pogosto močno vživijo v filmske prizore, da se jim zdijo res-nični v tistem trenutku.
SKLEPNE UG0T0VITVE
Analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da učenci petih razredov gledajo televizijo približno (ocena) 20, šesti pa 17 ur na teden, kar je manj kot v razvitem svetu. Raziskave so pokazale, da zahodnoevropski in severno-ameriški šolarji gledajo televizijo v povprečju kar 25 ur na teden. Filmi so najbolj gledani. Športne oddaje z navdušenjem spremljajo petošolci, glasbene oddaje pa šestošolci.
Priljubljeni so komercialni programi, kjer vr-tijo pretežno filme ali pa glasbene spote. Menim, da je pomembno, kaj učenci gledajo in kako si prizore razlagajo. Starši lahko s pogovorom o kakem filmu otrokom zelo učinkovito pomagajo razumeti odnose med Ijudmi.
Nad uporabo interneta so najbolj navdušeni osmošolci, najmanj pa sedmošolci. Učenci šestih razredov pa radi obiskujejo kinopred-stave in manj poslušajo radio. Večina mladostnikov bere revije, ki so na-
G(«s.p. Ljubljanska 44, Trzin
telefon: 061 716 - 302 mobitel: 0609 644- 121
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprov.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
menjene njihovi starostni stopnji, kjer lahko poiščejo odgovore na mladostniške težave.
Med anketiranimi šolarji je televizija najbolj spremljan medij. Večina učencev postavlja gledanje televizije na prvo mesto v izbiri preživljanja prostega časa. Zdravniki nas opozarjajo, da je prekomer-no gledanje televizije povezano z debelostjo, visokim krvnim pritiskom itd. Psihologi menijo, da šolarji, ki pretira-no gledajo televizijo, nimajo toliko stikov z vrstniki, zato so pogosteje osamljeni, ne-razpoloženi in zdolgočaseni. Televizija ne nudi resnične sprostitve in pobega pred vsakdanjimi tegobami. Otroci med gledanjem niso ustvarjalni in ne dejavni.
»Problem sploh ni v tem, kaj ljudje gledajo. Problem je, da gledamo. Rešitev je treba iskali v tem, kako gledamo. Ver jamem namreč, da se moramo, po pravici poveda-no, šele naučiti, kaj televizija je. « (Neil Postman, Amusing Ourselves to Death, 1986)
Tatjana Tónin Hiršman

UREDNIŠTVO ODSEVA OB JAVLJA
RAZPIS
ZA ORGANIZATORJA V REDAKCIJI ODSEVA
Vabiino študente ali djjake, ki bi želeli spoznati delo v uredništvu in pri tem nekaj zaslužiti. Delo bo zahtevalo po nekaj ur na teden, honorar pa bomo izplačevali preko Študentskega servisa. Naloge organizatorja ne bodo prezahtevne, kdor se bo delà lotil, pa bo spoznal, da je redakcijsko delo lahko prav živahno.
Prijavite se do 30. junýa na sedežu Občine Trzin, Mengeška i), ali pri katerem od članov uredništva, še najbolje pri glavnem uredniku Miru Štebetu, Ljubljanska 18 a, tel.: 715 576.
vestičke izpod žarometov i
© LS a
anes vam nameravam pisali, moje drage dame in gospodje, v leh »naših« ves-tičkah i zpod žarometov predvsem o našem skupnem, tako rekoč že starem prijatelju, ki nas nekako povezuje z vso tematiko, pa naj bo ta politične ali gospodarske narave, pa lja do kulture, športa ... Obvešča nas, kaj se dogaja v šoli ali vrtcu, kaj delajo střelci in na kakšen izlet se lahko odpravi-rno z Ongrčki. In verjemite mi, še in še bi lahko našteval. Uporabljamo ga ludi kot promocijsko gradivo, ni nam ga nerodno pokazati prijateljem in znancem ali ga pokloniti poslovnim partnerjem. Na začetku je bila njegova naklada 800 izvodov, sedaj 1500. Kmalu jo bo potrebno zopet povećati. Sedaj že vsi prav dobro veste, da gre za Odsev, naše glasilo, ki mu je nekdo na nekem sestanku poklonil lep kompliment, ko je dejal, da je revija. In še res je! Brez lažne skromnosti lahko damo v pogled kar zajetno število občinskih glasil, ki se ne mo-rejo kosati z njim. To je še vedno dějstvo, pa čeprav ga skoraj, ali celo stoprocentno ustvarjajo profesionalci. Pa vendar ima tudi ta lepotec svoje napake. Nekatere se bo dalo odpraviti, nekatere pa ... Njegova za-gotovo največja napaka je, kar pa je, kot vesle, za lepotce značilno, netočno izhajan-je. Tega se v uredništvu zelo dobro zaveda-mo in bomo ukrepali tako, da bo na vaš zmenek prihajal vedno v pravém času. Komisija za finance je staknila svoje glave v možganski trust in ugotovila, da se koren-jak, kakršen je, preveč debeli in se s tem že malo preveč zajeda v občinsko blagajno. Oj, joj! Kako hudo je bilo to, vam pove že to dějstvo, da je bilo potrebno takojšnje urgentno posredovanje. In kaj naj storimo sedaj mi? Nič! No, ne čisto nič. Dali ga bomo enostavno na dieto. Kaj pa nam druge-ga preostane. In to, moje drage dame in gospodje, na strogo dieto, ki je, kakor si že sami lahko predstavljate, tudi predpisa-na. Sicer ne bo tista klasična, manj kruha, več solate, veliko gibanja, aerobika, lek po trzinskih ulicah v zgodnjih jutranjih urah itd ... Ne, ne. Odškrtnili mu bomo kar nekaj listkov in to že v sedanji številki. Seveda pa bomo s tem razbremenili tudi vas, moje drage dame in gospodje, ko vam ne bo več potrebno vlagati toliko truda v bran-
je Odseva. Poskrbeli pa smo tudi za tište, ki se niso utrujali z branjem glasila, temveč so si ogledali ponavadi samo le fotografije. Tudi teh bo na veselje vas in seveda tudi nas, od sedaj, manjše število. Na vse to smo, verjemite mi, izredno ponosni. Pa še nekaj bi vam rad povedal. Obljubljeno nain je, da bomo nekoč, v nekem časovnem obdobju, le dobili nek prostorček, kjer naj bi imeli tudi svoj ra-čunalnik, kajti sedaj veliko delà opravljamo po sistemu znajdi se, kakor veš in znaš. Mogoče, pravim mogoče, bomo takrat le tudi dobili kakšno novo delovno moč v obliki študenta ali študentke, ki je ali so - rabimo jih več - pripravljeni delati pri glasilu. Sedaj na primer potrebujemo nove moči pri trženju oglasnih prostorov, tajnico (organizator) glasila in seveda za novinarsko delo. Honorarji segajo v vrhove, povem vam, pustite službo in pridite k nam, ne bo vam žal. In če hočete biti opljuvani, je to za vas izredna priložnost. Zmeraj boste lahko na udaru in počutili se boste kot najboljši slrelovod. Sam pa že nekaj časa razmišljam, da bi predlagal in seveda, če bi se ideja obnesla, tudi patentiral, pod šifro plastična vrečka za pljuvanje in ob-časno bruhanje. Seveda bi bila ta vrečka priložena kol sestavní del občinskega glasila. Najbolj vztrajnim pljuvalcem in bruhalcem pa bi bilo potrebno priskrbeti priročne pljuval-

nike iz boljših, torej močnejših materialov, naprimer iz nerjaveče pločevine. Vidite, moje drage dame in gospodje, vse to mi roji po glavi, da bi vam olajšal delo, in predvsem, da ne pozabimo - za DOBROBIT Trzina.
O kulturi sami je škoda izgubljati besed. Da niste prišli na koncert domžalske godbe, mi je kristalno jasno, da pa niste prišli na otroško ulično predstavo in s seboj seveda pripeljali svoje otroke, je pa že tisto, kar presega meje normalnega razuma. Morda, morda pa vam bodo otroci zato nekoč še močno hvaležni. Kaj se ve! Sicer bi moral že prekiniti s pisanjem, saj veste, shujševalni program, pa vam moram pove-dati še to. Sobota dopoldan. Domžalska godba na ulicah Trzina. Vesele koračnice odmevajo do Dobena in čez. Pa vendar na ulicah skorajda ni žive duše. V mislili sem imel tisto, tako je bilo v Hirošimi, Černobi-lu ... Pa si pravim, da je bilo tam atomsko sevanje, tukaj pa želimo vendar ljudi razveseliti. Samo izza zaves si lahko čutil poglede. Kakšni smo Ijudje? Odgovora tokrat ne bom iskal. Najdite ga sami! Tako. Prebili ste se tudi tokrat z menoj do konca vestičk in prav vam, tako kot vedno, voščim in želim en lep gledališki pozdrav.
Jože Štih
V prejšnji številki Odseva smo pisali o lem, kako je dekliš-ka pevska skupina Sirene odprla sezono sobotnih prireditev, ki so jih organizatorji pojmenovali Tr-zinska pomlad. Tokrat objavlja-mo fotografiji uvodnega nastopa Siren, hkrati pa moramo pove-
dati, da same prireditve, ki se zdaj, ko se pomlad preveša v poletje, iztekajo. Na žalost niso pritegnile tako velikega števila gledalcev in poslušalcev, kot so prireditelji pričakovali. Še najbolje se je odřezal pantomimik Andres Valdez, drugje pa je bilo bolj skromno. Prireditelji vseeno nameravajo še organizirati takš-ne prireditve, in upajo, da bo prihodnjo sezono boljše.
čarovnik iz oza
^^a naj si samo kdo upa reči, da je petek slab začetek! Prav na petek, 2. junija, smo imeli KUD-ovci spet svoj praznik. Zanj je poskrbela naša mlada - hišna režiserka in koreografiiija Urša Mandeljc. Urša je na trzinskem odru pripravila že kar lepo števi-|o otroških představ - naj samo mimogrede omenim, da je prav zato letos dobila občinsko priznanje. No, tokrat se je lotila zelo zahtevne naloge, odrske postavitve - ČA-ROVNIKA IZ OZA.
Kdo ne pozna te pravljične zgodbe - ver-jetno vsi - zato je tudi na tem mestu ne bi opisoval. Koliko truda in časa je bilo potrebno, da naučiš otroke prvih odrskih gi-bov, ve samo tišti, ki je že dělal z otroki in prav zato imajo otroške predstave še večjo težo kot ostale in konec koncev, tudi tako simpatične otroške predstave, kot je čarov-nik iz Oza, že tudi dolgo ni bilo na trzinskem odru. V gledališču prevladuje team-sko delo, seveda pa je režiser tišti, ki ima v rokah vse nitke. Urša si je za Oza izbrala odlično ekipo. Mladim igralcem se je vidě-
lo, da resnično uživajo in se zabavajo na odru. Med seboj se zelo dobro razumejo, in preprosto bi lahko dejal, da jim je gledališče že pravzaprav drugi dom. Igre mladih igral-cev ne bi komentiral. Vsak je bil kot posa-mezni lik zanimiv in enkraten. Dovolite mi, da vam jih predstavim: Doroteja - Eva Mioč, čarovnik Oz in kot stražar - Sašo Štih, strašilo - Zala Mušič, drvar - Jana Golob, lev -Anita Gorupič, severna vešča - Urša Berlič, opica - Anabel Crnohorski, mezinci: Polona Dolničar, Anabel Crnohorski, Lana Crnohorski, David Krevs, Andrej Golob, Urša Golo-bič, Maja Gorenc, Blažka Sršen, vezni tekst: Maša Goriup. Ostali sodelavci pa so bili: ig-ralka - zahodna vešča - Saša Ručigaj, glas-ba - Andrej Zibert, spremljava na klavirju -Dejan Karra, scenografija Tanja Bivic in Jure Lajovic, kostumografija - Alenka Podlogar in Jure Lajovic, maska - Tanja Bivic, naslovna stran gledališkega lista - Mirjam Štih. Tištim, ki se predstave še niste ogledali, lahko povemo, da še ni nič zamujenega, kajti Oz bo přišel ponovno na oder v septembru. O čem pa sanjajo in česa si želijo vsi li mladi
Ozi, Doroteje, strašila ... nam na koncu pove(preberite jo) PESEM O SLOVESU
Ko krog se zaključi in po dnevu pade noć,
Se v srcu přikrade mise/, du je treba proč,
Seči si v roke, pasti si v objem,
Zaželeli srećo soncu in prijateljem.
Lepi kraji, lepi ljudje, lepe ure
Se za vselej v s pom in potope,
A varno skřite za vročimi čeli
ostanejo sanje.
Kaj je resnica in kaj je bilo -
Le sanje vedo!
Vsako zvezdnato noč
si obljubimo,
se v sanjah spet srečamo.
In vsak sončen dan
Si obljubimo,
Se med žarki dobimo.
Zato nasvidenje,nasvidenje,
naša sta sonce in sanje,
nasvidenje, nasvidenje!
Jože Štih
Odgovor za hrbtenico:
Manualna medicina
Vladimir Borissov dr. med
spec. manualne medicine
( j S	Keřos d.©.©,
medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, IOC Trzin, 1236 Trzin, tel.: 061 162 18 37. faks: 06l 162 10 97, htip:/Avww.si21.com/fct
IZIOCENTER TRZIN
Imate:
Konec maja je v dvorani KUD-a nastopila znana slovenska glasbena skupina Sausages. Kar številčno občinstvo, ki je prišlo tudi iz okoliških krajev, so dodobra navdušili, prav tako pa tudi njihova predskupina.
•	bolečine v vratu
•	pogoste glavobole
•	vrtoglavico
•	bolečine pri srcu,
v želodcu ali pljučih
•	občutek mravljinčenja
v rokah in nogah
•	bolečine v križu in nogah? Odpravljanje težav po kiropraktiki
m
CNGER
PD TRZIN
planinsko društvo onger trzin
NOVICE IZ MLADI N/KEGA ODJEKA:
IZLET NA /MARNO GORO
S e
e zgodi, da se tudi najboljšim "obveš-čevalcem" kdaj zalomi, ln tako smo se 3. junija odpravili na Grmado in Posavski Holm (Badjurovo ime za Šmarno goro) brez trzinskih mladih planincev - le z naj-
mlajšimi iz OŠ Rodica, ki so poleg nekaterih otrok iz OŠ Domžale že stalni gostjc na naših izletih. Kljub pravi "pasji vročini" je bil vzpon prijeten. Na koncu izleta pa smo si v Ljubljani ogledali Oplov milenijski vlak.
EP
MLADINSKI PLANINSKI TABOU PODVOLOVLJEK 2000
OĐ 25. JULI JA DO 3. AVGUSTA
Prijavnico z vsemi potrebnimi informacijami lahko še ta teden dobite v tajništvu OŠ Trzin in v podaljšanem bivanju na OŠ Trzin.
VSE DODATNE INFORMACIJE: 721 - 02-47 (EMIU.
PLANIN/KI IZLETI /O I DOBRO OBI/KANI i
Vlani planinskega društva Onger Trzin so po občnem zboru dobro zagrabili in zdaj kar zvesto hodijo na dobro obiskane izlete. 28. maja se jih je poln avtobus od-peljalo na Slavnik, kjer so še zlasti uživali ljubitelji cvetja. Poleg največjih divje rastočih cvelic pri nas - potonik, so med potjo videi tudi dosti narcis, lanu, zlate-ga kořena, jesenčka in drugih zanimivih in redkih cvetic. Prav tako, če ne še bolj, so bili zadovoljni udeleženci izleta teden kasneje, 4. junija, ko so obiskali Matkov škaf v sosednji dolini poleg bolj znane Logarske doline. Udeležencev je bilo celo več kot za en avtobus, sneženi škaf pa je bil tokrat še zelo dobro ohranjen in tako so se mu lahko čudili vsi, ki niso ver-jeli, da narava lahko naredi tudi škaf iz snega.
II^OHOD^
T
V uristično društvo Trzin je v sodelovanju s člani PD Onger Trzin v soboto, 3. junija, pripravilo že drugi pohod po mejah trzinske občine. Tokrat so se organizatorji odločili, da bodo 22 udeležencev, kolikor se jih je ob 8. uri zbralo pred farno cerkvi-
jo v Trzinu, popeljali najprej po ravnins-kem delu občinskih meja in da bodo zaključili tam, kjer so lani začeli. Letos so po-hodniki prvič přehodili vseh 18,5 km poti ob meji občine in spet so ugotovili, da je pot prav zanimiva in prijetna. Markacisti PD Onger so že nekaj dni pred pohodom ob meji obnovili oznake - lične tablice z vžganimi obrisi kamnite sekire, pot pa so tudi přehodili po vsem obodu občine, tako da so natančno vedeli, kje
meja poteka. Člani turističnega društva so pohodnikom občasno povedali nekatere zanimivosti o poti in krajih, mimo katerih so hodili. Ob koncu ravninskega de-la poti pa so organizatorji udeležence pohoda prijetno presenetili, saj je Turistično društvo poskrbelo za osvežilno pijaco, ki jo je na Dobravo, tam kjer se pot začne vzpenjati na zahodni hriboviti mejnik občine, pripeljala kar Anja, snaha pred-sednice Turističnega društva. Po počitku so se pohodniki dobre volje zagrizli v hrib, vendar jim je korak kmalu zastal, saj so naleteli na poljane borov-nic, ki se jim nikakor ni dalo upreti. Po krajšem postanku za malico ob spomeniku Cenetu Štuparju, nedaleč od najvišje točke naše občine, so se udeleženci pohoda ob obronkih Dobena napotili k On-
gru, kjer so videli, kje bo speljana učna gozdna pot, ki jo v sodelovanju z OŠ Trzin tam namerava urediti Turistično društvo. Ob koncu so udeleženci ugotavljali, da je pot po mejah naše občine niti ni tako naporna in da v prijetni družbi sploh niso imeli čas za utrujenost. Prihodnje leto bodo spet prišli in na pohod povabili še koga.
M.Š.
fiVTOLIČfiRSTVO VIDMfiR
Nudimo vse avtoličarske in avtokleparske storitve Habatova 7b, 1236 Trzin, tel.: 061/ 714 - 503
Qnovice iz gasilskih vrst
1w® TTGagOMl
Predsednik PGD Jože Kajfež
Tekmovanje mladih gasilcev
Obljubili smo, da bomo v tej številki Odseva poročali o tekmovanju, ki so se ga 20. 5. ietos v Domžalah udeležili naši mladi člani. Naj povemo, da sta nas na tekmovanju zastopali kar dve ekipi, ki sta se morali pomeriti z drugimi v več disciplinah. Zbijati so morali tarčo z vedrovko, metati vrv v krog, vozlati vozle, pokazati pa so morali tudi poznavanje gasilskega orodja ter se poskusiti s testi iz osnov gašenja in prve pomoči. Pohvaliti moram mlajŠo skupino, ki je na tekmovanju zasedla tretje mesto in s tem le za las zgrešila udeležbo
na državnem tekmovanju. V ekipi so bili Andrej Golob, Sašo Štih in Domén Kuteša. Z uvrstitvijo so nas prijetno presenetili, še zlasti, ker nas je starejša ekipa kar malo razočarala. Kljub boljšemu znanju in večjim izkušnjam so zavzeli povsem napačno stališče in rezultat je bil temu primeren. Zdaj si bodo morali za vzgled vzeti mlajše, saj se Ie s takim pristopom lahko doseže želen rezultat.
Gasilska veselica in gasilski nogomet
Gasilci vabimo vse občane Trzina, da se 1. julija udeležijo naše vrtne veselice, ki se bo na ploščadi za kulturnim domom v Trzinu začela ob 19. uri. Že pred tem bomo popoldne na travniku ob Pšati - nasproti osnovne šole Trzin, po dolgih letih spet odigrali gasilski vodni nogomet.Obljubljamo vam obilo smeha in zabave. Če boste hoteli sodelovati, vam bomo ustregli. Najboljšim trem bomo v trajno last podělili pokale. Pridite, ne bo vam žal!

BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V	SVOJI MALOPRODAJNI
TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN 0D8hD0 19h
V	SOBOTO OD 8h DO 13h
SREČANJE BORCEVV
POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
T^udi člani ZB NOB smo se priključili iepemu slavju ob občinskem prazniku. 19. maja smo pripravili srečanje borcev, na katerega smo povabili tudi borce iz sosednjih občin. Presenetljivo veliko se jih je odzvalo našemu povabilu. iz Dom-žal, Mengša, Loke, Šinkovega Turna, Crnuč, Moravč, Lukovice in še od kje so prišli s prapori.
Pripravili smo krajši program, ki ga je nadvse prijetno vodil priljubljeni Boris Kopitar, ki nas je zelo razveselil še z le-pim petjem. Prisrčno nas je pozdravil naš župan g. Tone Peršak in nam zaželel nadaljnjega sodelovanja, pri čemer ga bomo rade volje ubogali! Tudi vsi pred-sedniki ZB sosednjih občin so nas pozdravili in pohvalili našega župana. Še posebej nas je počastila članica glavnega odbora ZZB Slovenije tovarišica Tilka Blaha, ki je bila presenećena nad takšno organizacijo, katere glavni vodji sta Ada in Franci Mušič. Posebno pa so nas razveselili s svojim petjem pevci - upokojenci iz Domžal pod vodstvom g. Staneta Habeta in recitator Alojz Kuhar.
Tudi našim občinskim svetnikom se zahvaljujemo za velik obisk (saj Trzinci smo vedno »skup držai«) in da nas imajo radi, kljub temu da smo že krepko v letih. Po programu pa je bila manjša zakuska, pri strežbi pa so nam nesebično pomagali pridni mladi fantje - gasilci. Vsem članom ZB Trzin pa lepa hvala za pomoč in obisk in drugo leto nasvidenje, ko bo lepo vreme - kot je obljubi! naš župan.
Vsem še enkrat topla hvala in lep pozdrav!
T. B.
OPRAVIČ1LO:
Ćlani ŠD Trzin se opravičujemo g. Mateju Fovšetu, ker smo se mu poza-bili zahvaliti v članku IV. Otroška olimpiada Žabica Trzin za 200 sokov, ki nam jih je podařil za otroke, ki so tekmovali na omenjeni prireditvi. To napako popravljamo in se mu iskreno zahvaljujemo.
ŠD TRZIN
Športno društvo Trzin je v soboto, 03.06,2000, izvedlo že IV. tradicionalni tek v spomin na PETRA LEVCA. Teka se je udeležilo 58 tekmovalcev. Ker je bilo tokrat iz OŠ Trzin kar 14 tekmovalcev, upamo, da bo naslednje leto še več mladih in obetavnih tekačev in tekačic. Teka se je udeležilo tudi kar lepo število tekmovalcev iz oddaljenih krajev: AK Sevnica (4 tek-movalci), AK Domžale, AK Rudar Trbovlje, AK Lendava, SK lhan, DIFAR - Šport in zdravje. Novice - EXTREME, OŠ Dob, OŠ Domžale, OS Ivančna Gorica, OŠ Lendava, OŠ Sladka Gora, ŠD Šinartno v Tuhinju, Tobačna Ljubljana, Pekama Grosuplje, TSK Olimpija in pa seveda iz Trzina. Najstarejši tekmovalec teka je bil Vinko Jagodic iz Trzina.
Najmlajši tekači in tekačice so se poměřili na progi, dolgi 250 m, malo starejši dečki in deklice pa na progah 800 m in 1.600 m.
Ob 17.uri pa je bil štart žensk na 5.5 km in moš- fftzi* kih na 11 km. Proga je vodila od OŠ Trzin, mimo gradu Jable, proti Dobenu, nato pa so se tekmovalke in tekmoval-ci spustili proti smučišču v Dolgi dolini in ponovno mimo gradu Jable do OŠ Trzin. Tekmovalke so přetekle progo enkrat, moški pa so tekli dva kroga. Tekmovalci so se na progi lahko tudi osvěžili z osvežilno pijačo. Večina tekmovalcev je bila zelo zadovoljna s tako trasirano progo. Ob 18.30 je bila razglasitev rezultatov. Tri-je najboljši tekmovalci v posameznih kate-gorijah so přejeli kolajne, najhitrejša tekmo-valca med moškimi in ženskami pa pokal in Mobiregljo. Najboljšim je kolajne podělil podžupan g. Kolene.
REZULTATI:
najboljši ženski čas - IDA ŠURBEK 22:51:00; najboljši moški čas - MARJAN KREMPEL 40:13:00
DEKLICE, LETNIK1991 IN MLAJŠE-250 m STAREJŠI DEČKI, LETNIK 1985 00 1987-
p	1.	Urška Svetek	48,5	1600 m		
•J	2.	Danijela Panič	53,0	1.	Bernard Jarc	5.13,5
r	3.	l ea Markoja	54,7	2.	Sebastjan Drobne	5.18,1
e	4.	Nina Novak	75,3	3.	Simon Vilčnik	5.19,5
0				4.	Dejan Špehar	6.23,1
	DEČKI, LETNIK 1991 IN MLAJSI		-250 m	5.	Robi Markič	6.40,1
	1. 2.	Anže Povirk Domen Kogovšek	45,0 47,5	MLADINKÉ, LETNIK 1981 DO 1984		5.5 km
	3.	Jaka Kogovšek	67,0	I.	Adéla Lučič	25.34,0
	4.	Anže Kosmač	68,0			
	5.	Nejc Lisjak	84,0	MLADINCÍ. LETNIK 1981 DO 1984-		11 km
MLAJSI VETERANI, LETNIK 1960 DO 1964-11 km
1.	Janez Vovk
2.	Branko Novak
3.	Branko Perme
4.	Anton Perušič
41.26,0 46.38,0 48.12,0 50.39,0
STAREJŠI VETERANI. LETNIK 1959 IN STAREJŠI-11 km
MLAJŠE DEKLICE. LETNIK 1988 DO 1990 -
800 m		
1.	Adéla Lučič	2.20,3
2.	Alma Bečirovič	2.24,4
3.	Maša Ceglar	2.25,2
4.	Tamara Barič	2.25,9
5.	Anita Perme	2.32,5
6.	Anita Gorupič	3.58,0
7.	Zala Mušič	3.59,0
Simon Vilčnik Sebastjan Drobne
60.03,0 60.04,0 60.05,0
CLANICE, LETNIK 1980 00 1965 - 5,5 km
I. Meta Pungerčar	29.39,0
Marjan Krempel Peter Rožman Andrej Vozlič Edo Špehar Andrej Šircelj Vinko Jagodic Janez Martinec Miro Markič
40.13,0 50.11,0 54.48,0 55.01,0 59.14,0 60.05,0 66.17,0 ODSTOP
ČLANI, LETNIK 1980 00 1965-11 km
MLAJSI DEČKI, LETNIK 1988 DO 1990 -
800 m		
1.	Miha Pančur	2.32,6
2.	Gašper Kogovšek	2.36,4
3.	Matěj Šircelj	2.37,2
4.	Danijel Panič	2.39,5
5.	Pavlek Drobne	2.58,5
6.	Adis Šomič	3.13,3
7.	Denis Šomič	3.37,5
8.	Anže Mušič	3.38,1
9.	Sani Šomič	3.38,2
Toni Vencelj Tomo Petek Marko Povirk Slavko Markoja Rdi Fetah Simon Dane
42.16,0 42.28,0 44.54,0 48.29,0 57.00,0 ODSTOP
MLAJSE VETERANKE, LETNIK 1960 DO 1964 -5,5 km
Po končani prireditvi pa je sledila velika športna veselica s srečelovom. Glavna nagrada srečelova je bila Mobi regija. Zabavali in plesali ste z ansamblom »TINE STARE IN VALOVI«, ki so navdušili tako mlado kot malo starejšo občinstvo. Postregli smo vam tudi s pijačo in hrano na žaru ter ribami. Ni manjkala niti licitacija »Koliko tehta pršut« in pa licitacija torte v obliki zaščitnega znaka Športnega
STAREJSE DEKLICE, LETNIK 1985 DO 1987 - 1600 m
1.	Jasmina Šurbek	6.46,6
2.	Maja Omahna	6.50,6
3.	Nataša Kuhar	7.04,0
4.	Ismeta Hadžič	ODSTOP
1. Ida Surbek 22.51,0	H ^ i) ""v »>, , H'	
		
		
J
društva Trzin - skirce iz slaščičarne Oger iz Trzina.
Torto smo po koncu prireditve poklonili so-rodnikom Petra Levca.
Športniki se zahvaljujemo sponzorjem teka, in sicer: Občini Trzin, Mobitel Ljubljana, SMN Elita d.o.o. Mengeš, Slaščičarni Oger in Tenis Taubi Trzin, članom Smučarskega društva Trzin za pripravo proge, Gasilskemu in Planin-skemu društvu Onger za varnost in kontrolo na
TURNIR TROJK V MALEM NOGOMETU
27.05.2000 je Nogometna sekcija Športnega društva Trzin na igrišču za Kulturnim domom pripravila turnir trojk v malem nogometu (3 + I ) z nagradnim skladom 48.000 SIT (1 .mesto: 24.000 SIT + pokal, 2.mesto: 16.000 SIT in 3.mesto: 8.000 SIT).
Dan pred turnirjem so v baru Glorija opravili žrebanje, ki so se ga udeležili vodje ekip. Ob tem so bili seznanjeni z vsemi pravili igre in s časovnim razporedom po-sameznih tekem. Na turnir se je Ietos prijavilo sedem ekip in med njimi tudi ekipa Športnega društva Trzin. Glavni sodnik na turnirju je bil Smajlo Fetah. Vodja nogometne sekcije ŠD Trzin Gorazd Završnik
ŠAHOVSKE NOVICE
ŠAHOVSKI TURNIR V POČASTI-TEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
Šahovska sekcija ŠD Trzin se je v praz-novanje trzinskega občinskega praznika vključila s prireditvijo šahovskega turnir-ja. Tekmovanje je potěkalo v prostorih KUD-a, v poslopju Občine Trzin. Igralo se je po pravilih FIDE za pospešeni šah (švicarski sistem, 7 kol, tempo igranja 15 min. na igralca), glavni sodnik pa je bil državni sodnik g. Franc Poglajen.
: Na turnir se je prijavilo 24 igralcev iz
1 Domžal, Moravč, Lukovice, Zagorja, Komendě, Kamnika in Trzina. Zmagovalec turnirja je bil mojstrski kandidat Vid Vavpetič, drugi je bil državni Prvak v kategoriji do 12 let, izvrstni Luka Lenič, tretji pa domačin Ilič Predrag, ki ie po dolgih letih spet začel igrati. Med domaćini je treba omeniti Aleksandra Nadja, ki je zasedel 9. mesto in je prejel nagrado najboljšega miadinca, ter Rada
pa je na koncu najboljšim ekipam podělil pokal ter denarne nagrade.
REZULTATI:
1.	»M«
2.	KONTRA
3.	BEZ BROJA
4.	ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN
5.	ODPISANI
6.	DOZE
7.	PŠATA
Vsi ljubitelji nogometa boste na svoj račun spet lahko prišli predvidoma 14.oktobra 2000, ko bo v Trzinu Turnir v malem nogometu (4+1).
Tanja Prelovšek Marolt
Zupanca, ki si je z izredno igro priboril nagrado najboljšega domačega igralca. Med ženskami je bila najboljša mojstrica FIDE Grošelj Petra, najboljša veteranka pa je bila Pavla Košir.
Županu g. Peršaku se zahvaljujemo za pri-srčne pozdravne besede, vsem članom šahovske sekcije pa je treba izreci pohvale za dobro organizacijo, ki je bila res na visoki ravni.
ŠAHOVSKI TURNIR MLADIH V KOMENDI
Na šahovskem turnirju mladih v Komendi je sodelovalo kakih 80 mladih šahistov iz vse Slovenije. Na glavnem turnirju skupine A je prepričljivo zmagal Aleksander Nadj, ki je zbral 8,5 točk iz devetih partij. Drugi je bil Luka Lenič, tretji pa Jure Zorko.
Vodja šahovske sekcije: Vladimir Nadj
n
progi, Atletskemu klubu Domžale za izvedbo meritev in članom Strelske družine Trzin za pomoč pri strežbi ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri prireditvi in vsem, ki so prispevali nagrade za naš srečelov.
Za konec pa še nekaj neprijetnih stvari, ki so se nam pripetile na dan prireditve: Člani Športnega društva Trzin se sprašu-jemo: »Zakaj so nas na prireditvi Tek v spomin na Petra Levca obiskali možje v modrem in opravili pregled ustreznih do-voljenj za izvedbo teka?« Takšne preglede opravljajo Ie takrat, kadar te nekdo prijavi. Nič ne bi bili presenećeni, če bi nas policaji obiskali na veselici. Brez prijave se nobene od prireditev ne da izpel-jati, zato smo si mi že pred časom zago-tovili vso potrebno dokumentacijo.
Imeli pa smo tudi probleme s kopalnico (tuši) v OŠ Trzin. Ker tudi v OŠ niso znali prisluhniti našim prošnjam, so nam na pomoč priskočili iz Taubi tenisa, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Za vse prireditve s področja športa se trudimo po najboljših močeh in zato si metanja polen pod noge nikakor ne zaslužimo.
Tanja Prelovšek Marolt
MALI OGLAS
Šivam po meri, popravljam oblačila. Tel.: 715-050
PRAVICE IN DOLŽNOSTI PRIPADNIKOV
V
da je obveznik Civilne zaščite državljan Republike Slovenije, ki izpolni nekatere pogoje. Kljub lemu pa imajo pravico prosto-voljno sodelovali tudi:
•	moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let;
•	matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti;
•	moški in ženske, ki so starejši od 63 oziroma 55 let in niso razporejeni k opravljanju vojaške ali delovne dolžnos-ti v društvih in drugih nevladnih organi-zacijah, javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije.
Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti, imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki Civilne zaščite in naloge opravljajo kot častno funkcijo.
Pripadniki civilne zaščite so lahko vpokli-cani:
» na zbor zaradi razporeditve;
•	k uvajalnemu, temeljnemu in dopolnil-nemu usposabljanju;
•	na vaje in druge oblike praktičnega us-posabljanja;
•	k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoći ter odpravljanju posledic naravne ali druge nesreče.
Pripadniki Civilne zaščite in prostovoljci, ki sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, imajo med opravljanjem nalog, usposabljanjem in izvrševanjem ma-lerialno pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z delà, uživajo pa tudi pravice na podlagi predpisov o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavaro-vanju.
Delodajalec pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana - prostovoljca, ki sode-luje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči zaradi njegove udeležbe pri opravljanju nalog ne sme odpustiti, razpo-rediti na drugo delovno mesto ali kako drugače oškodovati.
V	vojnem stanju je pripadnik Civilne zaščite vpoklican v aktivno službo, ki jo opravlja v štabih, enotah in službah Civilne zaščite, javnih službah ter gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki opravljajo dejavnosti, ki so pomembne za zaščito, reševanje in pomoč.
V	Civilni zaščiti se je v primeru posebnih razmer uveljavila t.i. materlalna dolž-
nost, ki pomeni obveznost državljana Civilni zaščiti dati v uporabo: vozila, stroje, opremo in druga materialna sredstva, zemljišča, objekte, naprave ter energetske vire, potrebne za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Državljan, ki mu je naložena materialna dolžnost, ne sme preprečiti namestitve ali odstranitve sredstev in naprav z njegovih objektov. Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva, ki so namenjena za obrambne potrebe ali zdravstveno varstvo.
Državljan, ki je dolžan sodelovati v Civilni zaščiti ali mu je naložena materialna dolžnost, se mora zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma predati materi-alno sredstvo na podlagi poziva. Če se vpok-licani ne odzove in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog za privedbo.
Poškodba ali bolezen, ki nastane med opravljanjem nalog, se šteje kot poškodba na delu ali poklicna bolezen, za katero je državljan zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ena-ko velja za poškodbo, nastalo na poti z doma ali z delovnega mesta na zbirališče oziroma na vrnitvi po običajni poti. Državljan, ki se je pri opravljanju nalog ali izvrševanju drugih dolžnosti v Civilni zaščiti poškodoval brez svoje krivde, lako da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % po predpisih o vojnih invalidih, ima pravico do enkratne denarne pomoči. Do enkratne de-narne pomoči so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju nalog v Civilni zaščiti izgubil življenje.
Državljan, ki je pri opravljanju nalog in drugih dolžnosti v Civilni zaščiti utrpel škodo,
CIVILNE ZAŠČITE
ima pravico do njenega povračila po sploš-nih predpisih.
Pripadniki Civilne zaščite, državljani, ki jini je naložena materialna dolžnost, morajo upravnemu organu sporočiti spremembo osebnih podatkov, in sicer:
•	ime in priimek;
•	naslov stalnega in začasnega bivališča;
•	datume rojslev otrok;
« podatke o usposobljenosti in znanjih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč;
•> zdravstveno stanje,
•	izobrazbo;
•	poklic in zaposlitev, da zagotovi ažurnost připrav Civilne zaščite.
Pravne osebe:
•	vrsto, zmogljivost, stanje transportnih in drugih sredstev, za katere velja materialna dolžnost;
•	v ime in priimek, prebivališče oziroma zaposlitev lastnikov in uporabnikov teh sredstev, zemljišč in objektov zaradi popolnitve štabov, enot in služb Civilne zaščite.
Spremembo osebnih in drugih podatkov morajo pripadniki Civilne zaščite, državljani in pravne osebe sporočiti v roku 15 dni po nastanku spremembe.
Zopet smo se srečali z pravicami, ki pa se takoj nato tudi spremenijo v dolžnosti. Je že tako, da morata biti dva različna pola, če hočemo, da se kaj ustvari - rodi.
Za članke o Civilni zaščiti uporabljam Zakon, Uredbo, Navodilo in drugo literaturo - članke.
Zoran Rink
23. junija ob 20h vas
VABIMO,
da se udeležite Občinske proslave pred dnevom državnosti in 9. obletnici trzinske bitke pri spominskem obeležju na ulici Za hribom I (pri Gregcu)
OB KONCU REDAKCIJE • OB KONCU REDAKCIJE • OB KONCU REDAKCIJE
L
BO JEMČEVA RES OBNOVLJENA LETOS?
Na zboru krajanov jemčeve cesle so 8. junija prebivalce, ki živijo ob Jemčevi cesti seznanili z nacrti za prepotrebno sanacijo Jemčeve cesle, kar se kot dolg vleče še iz časov nekdanje krajevne skupnosti. Ob tem, ko bi ponovno preplastili Jemčevo cesto, bi hkrati poskrbeli tudi za obnovo vseh drugih infrastrukturnih napeljav: vodovoda, elektrike, javne razsvetljave, kabelske TV, saj bi se tako izognili večkratnim prekopavanjem. Udeleženci zbora niso bili najbolj nav-dušeni nad predlogom, da bi omenjena cesta postala enosmerna, zavzemali pa so
V sredo, 14. t. m., se je 34 deklet in fan-tov, ki so osem let gulili osnovnošolske klopi, poslovilo od trzinske osnovne šole, učiteljev, sošolcev ter vseh težav, pa tudi prijetnih stvari, ki jih prinaša osemletka. Podobno kot generacije pred njimi, so bivši osmošolci z valeto dostojno zaključili to pomembno dobo življenja. Pripravili so duhovito predstavo, med katero so se pošalili na račun svojih učiteljev, sošolcev in celo samih sebe.
Ker je bilo tokrat osmošolcev manj kot prej-šnja leta - le dva razreda, so za prizorišče sklepne slovesnosti svojega osnovnošolske-ga šolanja izbrali kar šolsko avlo, ki je bila z njihovim življenjem v šoli celo bolj povezana kot telovadnica, ki so jo za valeto upo-rabili njihovi predhodniki. Za razliko od prejšnjih generacij, ki so po eleganci toalete posnemale maturante, se je tokratna generacija odločila za bolj sproščena, mla-
V soboto, 17. junija, je našo občino obis-kalo skoraj 40 Albancev s Kosova, predvsem županov tamkajšnjih občin. Delegacija s Kosova se je v Sloveniji mudila na po-vabilo Gospodarske zbornice Slovenije, na-& občino pa so obiskali, da so se v praksi seznanili z delovanjem lokalne samouprave Pfi nas. Goste je ob navzočnosti predsed-nikov nekaterih trzinskih društev in organi-f1cij najprej pozdravil župan Občine Trzin Çnton Peršak. Představil jim je zgodovino rzina in razmere v njem, posebej pa se je zadržal pri delovanju Občine. Ob tem si ni ">°gel kaj, da ne bi tudi opozoril, da ima država na račun občin kar precej zahtev,
se za omejevanje hitrosti vožnje po njej z le-žečimi policaji, k varnosti pa naj bi prispeval tudi pločnik. Opozorili so tudi na dolgove še iz časov, ko so Jemčevo cesto asfaltirali in širili, pri tem pa so pozabili plačati zemljo, ki so jo odvzeli posameznim lastnikom. Te za-ostanke naj bi občina zdaj lastnikom plačala, ker pa se ob tem pojavlja zelo veliko vprašanj in problemov, bodo sestavili posebno komisijo, ki bo poskrbela za novo odměro parcel in vprašanja posodabljanja Jemčeve ceste reše-vala s pogovori z vsakim posameznim lastnikom zemljišč ob jemčevi posebej. Ker imajo
dostnejša in bolj športna oblačila - za kavboj-ke in majice. Kljub temu jih je bilo veselje pogledati, saj so bili vsi lepo urejeni, mladi in veseli, pozornost pa so še zlasti vzbujale nove pričeske. Povezovalca prireditve Bernarda Lagoja in Peter Mlakar sta takorekoč profesionalno usmerjala slavnostní program, med katerim so učenci bivših dveh osmih razredov sami sebe predstavili s krajšimi šaljivimi verzi, izkazali pa so se tudi kot dobri pevci in plesalci. Za učitelje so pripravili šolsko preiz-kušnjo, pri kateri so zamenjali vloge. Alek-sander Nadj je štirim njihovim nekdanjim učiteljiam kot "strog" učitelj postavljal kočlji-va vprašanja, kar je pri publiki vzbudilo precej spontanega smeha. Zabavno je bilo tudi poslušati zagrizeno barantanje, med katerim so svojim naslednikom, dosedanjim sedmo-šolcem, prodali ključ.
Bivši učenci so se spomnili tudi vseh svojih nekdanjih učiteljic in učiteljev, razredničark
da pa pri tem ni tako ustrežljiva, kot bi lahko bila. Tako je opozoril na to, da se občinam pravzaprav skoraj ne izplača spodbujati pod-jetništva, da država zahteva zelo veliko poro-čil in drugih pisnih zadev od občin, da pa te dolgo ne dobijo navodil, kako naj pripravijo svoje planske dokumente. Goste je predvsem zanimalo delovanje občinske uprave, precej zanimanja pa je pritegnilo tudi delovanje in organiziranost veteranov vojne za Slovenijo. Po uvodni predstavitvi so goste z avtobusom popeljali po Trzinu, da so se podrobneje seznanili z zanimivostmi in organiziranosljo našega kraja, zaustavili pa so se tudi pred lokali na Kidričevi cesti, kjer so si s Trzinci ogle-
ti zelo različne poglede in pristope je čas dveh do treh mesecev, ki naj bi ga rabili za to obdobje priprav, kar vprašljiv in po mnenju nekaterih udeležencev zbora, bi se ob nepopustljivosti nekaterih, vse skupaj lahko zavleklo še v drugo leto. Upamo, da se ta črni scenarij ne bo uresničil in da bo sanacija Jemčeve stekla, kot napovedujejo, res že jeseni. Predstavniki občine so tudi zagotavljali, da promet po Jemčevi v času sanacije ne bo povsem ohromljen, saj bodo delà potěkala po odsekih.
M.Š.
in razrednikov ter vseh zaposlenih na šoli. Vsi so přejeli rdeče vrtnice, še posebej pa so se izkazali s simboličnim! dařili v zahvalo svojim zadnjim razredničarkam. Predno pa so zapeli pesem slovesa, pa je ravnatelj OS Trzin Franc Brečko najboljšim in naj-prizadevnejšim učencem podělil priznanja. Teh ni bilo malo, zato lahko rečemo, da bo tudi ta generacija dostojno predstavljala Trzin na šolah, ki so si jih izbrali za naprej. Po slovesnosti je sledila že tradicionalna pogostitev za vse, nazadnje pa seveda obisk diskoteke, za kar pa so odgovornost že prevzeli starši.
Marsikateri mamici se je ob zaključni slovesnosti orosilo oko, očki pa so ponosno zrli na svoje nadebudneže in razmišljali, kaj jih še čaka, ko bodo njihovi hčerke in sinovi hodili v srednje šole v sosednjih krajih. Marsikdo je pomislil, da je bilo v Trzinu kar lepo in dobro.
dali predstavo trzinskega teatra Cizamo Cirkus Bambinibus. Naši gledališčniki nas tudi tokrat niso razočarali, saj so mojstri hoje na hoduljah, žongliranja in bruhanja ognja, s komičnimi vložki pa znajo prikaz teh svojih spretnosti odlično povezati v smiselno celoto in jim dati dodatno vrednost. Vsaj ta predstava Trzinske pomladi je bila dobro obiskana. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da je bilo na predstavi tokrat tudi veliko otrok, ki jim je bila predstava pravzaprav namenjena. Po navdušenem aplavzu gostov s Kosova sodeč je bila predstava všeč tudi njim.
MŠ
DOSTOJNO SLOVO OD OSNOVNE ŠOLE
KOSOVSKI ŽUPANI V TRZINU
VRDČA áiTťtAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU:
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte natyo (tel.št. 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
junij	Društvo prijateljev mladine
junij	Društvo prijateljev mladine
22. 6.	Turistično društvo Trzin in OS Trzin
23.6. 20.00 Kulturno-umetniško društvo Trzin in sekcija ZVVS
23. - 24. 6
24.	6
25.	6
23.6. 20.45 Turistično društvo Trzin v sodelovanju z PGD, PD Onger in SMD Sportno društvo Trzin Kulturno-umetniško društvo Trzin
1.7. I. 7.
Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek
15.00 Gasilsko društvo Trzin
19.00 Gasilsko društvo Trzin
zaključek male šole
zaključek bralne značke na raz. stopuji - Lutkovna predstava Predstavitev knjige Bernarde Zajc Občinska proslava pred dnevom državnosti in 9. obletnica trzinske bitke pri spominskem obeležju na ulici Za hribom I (pri Gregcu)
Kresovanje pred državnim praznikom v kamnolomu
Maraton košarke "25 ur" med ekipama Trzina in Mengša Gledališče Ane Monro pri trgovini Flis v novem Trzinu Ljubelj (Baronova pot) - Begunjščica
Gasilska vodni nogomet Gasilska veselica
julii
25.	7. ■ 3. 8. I I. - 17. S.
26.	S.
Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek
Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek
NÁPOVĚDU JEMO:
Ogradi (bivakiranje)
Strelska družina Trzin Druga pol. v avgustu Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin ali v zač. septembra
September	Turistično društvo Trzin
Mladinski planinski tabor v Podvolovljeku za osnovnošolce Tabor dijakov, studentov in "veteranov" MO - Mojstrana Strelska veselica
izlet v Heiligenblut in po gorski cesti pod Grossglockner. Vabljeni tudi nečlani.
drugo soboto v septembru bo avtobusni vseobčinski izlet v Sv. Jurij ob Sčavnici
STALNA VABILA:
Društvo upokojencev Žerjavčki
Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje na svoja srečanja v gostišče Bor pri Mer-catorju v novem Trzinu
NaSvIdettye 26- jjULíja!
>
5» Servis Trzin

Train, Ljubljanska 24, toi.: 061/721 720, fax: 061/712 032 Trgovina: 061/722 777, prodaja mil: 061/712 23«
Prihaja novi FORD TRANSIT
OPTIKA
V
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale
Tel. 714-006
Delovni čas: vsak dun 8.00 - 12.00
in 16.00-18.00 sobotu 9.00 - 12.00
/ključ avničarstvoS
Slovenska cesta 6
tel.: 7237 -660, 234 Mengeš
Izdelava ključev lzdelovanje strojev in naprav
FOOL řAKTí
Itudentski
1"
/■e ...
Domžale 23JuU JJ 200D)
pri bazenu
v DOMŽALAH
šport zabava
bogate nagrade... nastop zagrebške rock skupine
SOUL FltiGiKS
www.sludentski-servis.com
ili «1.61U B
Hiša zrezkov in (estenin Pablito
Moln.ica 11, tel.: 162 20 10
\OU)\ IOC Trzin l'ablito puti
\am midi: malice, kosila, zrezke, testenine. solatni bar bruschete
Jiitranjii ka\a 100SIT I It'lov ni ('-as:
l'un. - sob. : ud (i.it) do 22.00. nedelja in prazniki zaprli