Političen list za slovenski narod. t • polti prejem»« velja: Z» celo leto predplač&n 15 g Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 adnlnlstraeljl prejeman velja: Za celo leto 12 (fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t fld., z» en meaec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na ieto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Narvčnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se «prejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. JsStev. 290. V Ljubljani, v torek 17. decembra 1889. Letnik: JZTVIL. Državni zbor. Z Dunaja, 16. decembra. Polom levičarjev. Petek, 13. dan t. m., je bil pomenljiv in, kakor upamo, odločilen dan za razvoj naših notranjih razmer. Trezni in oprezni opazovalci našega političnega življenja so z nekako bojazljivostjo gledali v pribodnjost in se skrbno povpraševali, kakošen konec bode vse to imelo, ako vlada vedno omahuje, ako si ne upa storiti nobenega odločnega koraka, ako je združena desnica državnega zbora po lOletnem obstanku danes tam, kjer je bila leta 1879. nade-polna pričela svoje delovanje. Desnica sicer ni zgrešila nobene prilike, da ne bi bila vlado silila k večji odločnosti in k tesnejši zvezi z državnozborsko večino, ali skrb vlade, da bi ne žalila levice in ne vzbudila zoperuega kričanja v nemško-liberalnem taboru in njegovih brezštevilnih listih, je bila močnejša, kakor najtehtnejši razlogi, s katerimi je desnica podpirala svoje zahteve. Le redko kdaj se je vlada levici nasproti po robu postavila, in če jo je morala sem-tertje nekoliko prijeti, storila je to tako rahlo, da poredni nagajivci njene roke skoraj še čutili niso. Ni torej čuda, da je levičarjem vsled te priza-nesljivosti čedalje bolj rastel greben in da so bili v svojih napadih na vlado čedalje predrznejši. Do vrhunca pa je ta predrznost prikipela, ko se je začela letos po liberalnih listih razširjati vest, da železni obroč, ki veže desnico, zaradi šolskega vprašanja poka, da večina državnega zbora vsled ne-edinosti razpada. Levičarji so si mislili, da je sedaj prišel primeren čas vladi zasoliti zadnji udarec, in poslanec Plener, ki ima po izreku nekega bistroumnega moža veliko prihodnjost za seboj, dobil je od svojih tovarišev nalogo, s cepcem udariti po vladi in ji izpodbiti ministerske sedeže. Storil je to tako surovo, tako strastno in tako izdajsko, da je tudi dosedaj tolikanj pohlevni vladi zavrela kri in da je bil ministerski predsednik grof Taaffe pri- siljen predrznemu napadniku prav odločno nasproti stopiti. Ministerski predsednik je najprej z nekaterimi besedami zavrnil poslanca Steinwenderja, rekši, da ima vlada po ustavi dolžnost, deželnim zborom puščati toliko časa, da morejo rešiti svojo nalogo, da se ji torej ne more očitati neustavnost, ker državnega zbora ni že prej sklicala; potem pa se je obrnil proti Plenerju in mimogrede omenjal, da bode veliko njegovih vprašanj rešenih z odgovorom na njegovo interpelacijo, ki ga bode vlada dala še te dni. Ob enem pa je izražal svoje začudenje, da je Plener odgovor na svojo interpelacijo tirjal v imenu cele Avstrije, kakor da bi bila cela država za njim, in celo v imenu inozemstva, kakor da bi imele vnanje države pometati z nami! Plener je očital vladi, da se proglaša za posebno cesarsko vlado, da desnici daje koncesije, ter je zlasti poudarjal, da ustava ni nobena zamena za ohranitev mini9terikib sedežev. Minister je med glasnim in živahnim pritrjevanjem desniških poslancev odgovarjal, da je vsaka vlada po njegovem mnenji vlada Nj. velečanstva cesarja, ter izražal upanje, da tudi poslauec Plener za prihodnje ne pripravlja drugačne vlade kakor cesarsko. Ta cesarska vlada pa ni dajala nobenih koncesij, ona si je le odkritosrčno prizadevala po ustavi zagotovljeno enakopravnost res tudi dejanjsko uresničiti. Vlada, ki bi hotela z ustavo barantati, rekel je grof Taafle, zaslužila bi v javnosti tako malo spoštovanja, kakor stranka, ki vse žile napenja, da bi vlado zgolj zaradi tega podrla, da bi sama prišla na krmilo. (Burno odobravanje na desnici in ploskanje.) Za to vlado ni nobenih strankarskih oportunitetnih razlogov, kakor je na drugi strani videti, da se nji nasproti predostikrat rabijo ravno taki strankarsko-nasprotni razlogi. Plener je vladi očital, da je dopolnilne volitve na Češkem razpisala v pozimskem času. Minister zagotavlja, da vlada s tem nikakor ni hotela nagajati nemškim prebivalcem, ampak jim le dati priliko, da se jih more kolikor mogoče dosti ndeleževati svoje konštitucijonalne pravice. Če pa Plener graja posledobno zasedanje češkega dež. zbora, zdi se ma jako neopravičeno, da to grajajo ljudje, katerim se je zdelo primerneje deželnozborskih obravnav sploh se ne udeleževati. (Dobro, dobro!) Pa vse to bi se moglo prezirati, — pravi grof Taaffe, — jako resno pa je, kar je Plener govoril o utrditvi naše države. Rekel je, da se celi Evropi smilimo, da nas vsi milujejo, ali se škodoželjno nad nami veseli. Celi svet, — rekel je Taaffe, — pozni zgodovinski pomen Avstrije, pozni ustanovitev naše države, kakor se je skozi stoletja izvršila do današnjega dnž. Inozemstvo spoštljivo imenuje državo, katere zastopništvo je še le nedavno dalo lep vzgled požrtvovalnosti za velike koristi in zlasti za moč in veljavo naše države. Obžalovanje me mora torej prešinjati, ako v tej visoki zbornici Avstrijauec na ta način govori o notranjih razmerah Avstrije. (Burna pohvala.) Ne morem sklepati teh opazk, — pravi konečno grof Taaffe, — da ne bi izražal trdnega svojega namena, da me nobeni napadi, najmanj pa taki napadi ne bodo spravili s pota, kateri sem dozdaj nastopil s pomočjo častite večine. (Dobro!) Ta pot pa mora imeti gotovi cilj in konec, in tak cilj je tudi sprava med opravičenimi zahtevami obeh narodov na Češkem, kateri po izjavah govornikov, ki so včeraj govorili, pri obestranskem brzdanji in vedno pripravljenem sodelovanji vlade ni nedosegljiv. Burno ploskanje in živahno odobravanje je sledilo temu govoru, ker so poslanci v njem videli nekako poroštvo, da je vez med vlado in desnico v istiui tesnejša, kakor je bila. Tako odločno in tako naravnost kakor sedaj, grof Taaffe še nikdar ni izjavljal, da je ravnopravnost in sprava narodov cilj in konec njegove vlade in da hoče ta cilj doseči s pomočjo državnozborske večine, naj mu levičarji še tako srdito nasprotujejo. V teku desetih let imel je seveda priliko, prepričati se, da tako na gre, kakor si je domišljeval, ko je dobil od presvetlega cesarja nalogo, mir napraviti med njego- LISTEK. Strašno maščevanje. (Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj.) XIV. Za Kijevom se je pokazalo veliko čudo. Vsi gospodje in hetmani zbirali so se čuditi temu čudu: na jedenkrat videlo se je daleč v vseh koncih sveta. V daljavi zasinel je Liman, za Limanom razlivalo se je črno morje. Zvedeni ljudje razločevali so Krim, goro dvigajočo se iz morja, in močvirni Šivaš. Na levo roko se je videla zemlja gališka. „A kaj je to?" izpraševal je sebravši se narod starih ljudij, kažoč na daleko migljanje na nebu in na bolje oblakom podobne sive in belo vrhove. „Toso karpatske gore!" rekli so stari ljudje; „mej njimi so take, s katerih nikdar ne zgine sneg in oblaki ostajajo in nočujejo tam." Sedaj pokaže se novo čudo: oblaki so zleteli z najvišje gore, na njenem vrhu pokazal se je v vsej viteškej opravi človek na konji z zakritimi očmi in tako se vidi, kakor bi stal v bližini. Kar skoči mej s strahom čudečim se narodom nekdo na konja in divje oziraje se po strani, kakor bi iskal z očmi, ne žene se li kdo za njim, požene brzo na vso moč svojega konja. To je bil čarovnik. Zakaj se je tako prestrašil? S strahom zagledavši čudnega viteza spozna na njem taisto obličje, ki se mu je prikazalo, ko je čaral. Sam ni mogel umeti, zakaj ga je vse razdražilo pri takem vidu in plaho oziraje se zibal se je na konji, dokler ga ne zasači veter in se ne prikažejo zvezde. Potem se vrne domov, morebiti da vpraša nečisto moč, kaj pomeni tako čudo. Vže hoče preskočiti s konjem črez ozko reko, izstopivšo z odtokom sredi pota, kar se ustavi konj pri skoku, obrne k njemu gobec in — čudo, zasmeja se! Beli zobje so se strašno svetili v dveh vrstah v mraku. Kvišku dvignejo se lasje na glavi čarovniku: Divje zakriči in zaplače kakor sanjač tu požene konja naravnost proti Kijevu. Čudi se, da lete vsi z vseh stranij loviti ga: drevesa, ki obdajajo temni gozd in kakor živa migajo s črnimi bradami in iztezavajo dolgo veje, hočejo ga zadušiti; zdelo seje, da bežd zvezde pred njim, kazoč vsem na grešnika; čuduo, celo pot je bežala po sledih njegovih. Obupni čarovnik leti v Kijev k svetim krajem. XV. Samotno je sedel puščavnik v svojej votlini pred svetiljko in ni obrnol očij s svete knjigo. Vže mnogo let je, kar se je zaprl v svojo votlino; vže si je naredil i deščeui grob, v kateri se je vlegal spat, ua- mesto postelje. Zapre starec svojo knjigo in začno moliti . . . Kar priteče človek čudnega, strašnega vida. Sveti puščavnik ostrmi na prvi mah in umakne se, zagledavši takega človeka. Ves trese se ta kakor jesenski list; oči krive se mu divje; strašiin ogenj sipa se iz očij, strah jo napravilo duši pokvečeno obličje njegovo. „Oče, moli! moli! zakriči obupno: „moli za pogubljivo dušo!" in zgrudi se na tla. Sveti puščavnik se prekriža in vzame knjigo, odpre jo in groza! umakne se in zapre knjigo: „Ne, nezaslišani grešnik za-te ni usmiljenja! Beži odtod! Ne morem moliti za-te!" „Ne?" zakriči grešnik kakor trapec. „Glej: svete črke v knjigi zalile so se s krvjo . ., Še nikoli ni bilo na svetu takega grešnika!" „Oče, ti se meni smejaš!" „Pojdi, skesani grešnik, ne smejam se tebi. Bojazen me prijema. Ni dobro biti človeku s teboj vkupe!" „Ne, ne, ti se smejaš, ne govori . . . vidim, kako so se raztegnole ustne tvoje, vže se bele v vrstah tvoji stari zobje!. . ." In kakor obsedenec dvigne se, — ter ubije svetega puščavnika. Nekaj težkega zaječi in ječaje razlega se črez vimi narodi, zato je le dosledno, da se tesneje oklene tiste stranke državnega zbora, jki ima ž njim vred eni in isti cilj in konec, jr^vnopravnost ygeh narodov, pred očmi. Še večjega pomena pa je ta govor, če je re«, kar v soboto piše „Deutsche Zeituug", ki pripoveduje, da so v ministerskem svetu pretresali odgovor na Plenerjevo interpelacijo in na njegove napade i a da se je pri tej priliki pokazalo neko nasprotstvo med ministri; Gautsch in Bapquehem sta bila zoper strožje in odločnejše postopanje in sta neki pretila celö s svojim odstopom. Poroštvo za to novico prepuščam omenjenemu listu, če se pa potrdi, bile bi ostre besede ministerskega predsednika nov dokaz, da v resnici želi krepkejše zveze z državno-zborsko večino, da hoče levičarjem odločneje nasproti stopati, in da je pripravljen, otresti one člane svojega kabineta, ki bi ga utegnili v teh n j ego v i h n a m e n i h zavirati ali motiti. Iz nenavadno mirnega, ob enem pa ponosnega govora, v katerem je bila vsaka beseda dobro premišljena, in ki ga je imel ministerski predsednik spisanega pred seboj ter ga večinoma čital, da bi mu ne bil ušel kak nepreviden izraz, katerega bi se bili nasprotniki poprijeli in ga po svoje zavijali, sklepali bi celo, da je govoril kakor kdö, ki ima oblast do tega tudi od zgoraj, in da si je dobro zavaroval hrbet, predno je tako silno bombo sprožil na levičarje. Sila ni mila; resnica tega starega pregovora se je pokazala tudi nad Plenerjem. Celo levičarski listi priznavajo, da je bil prehudo nabasal puško, s katero je streljal na vlado in na desnico državnega zbora. Kdor je pa streljanju privajen, ve, da je nevarno in nevspešno s preveč nabasano puško streljati; ali se namreč razleti in strelca poškoduje, ali pa vsaj zgreši svoj cilj. To se je zgodilo tudi pri Plenerju, ki s svojimi pušicami vlade ni smrtno zadel, kakor si je domišljeval, ampak je bil vsled svoje neprevidnosti sam tako nevarno zadet, da skoro ni mogel priti k zavednosti. Takoj za ministrom je bil oglašen k besedi, ali rad bi se bil prej nekoliko ojačil, rad bi bil malo v red spravil svoje pretresene možgane, zato je naznanil predsedniku, da je besedo zamenjal z dr. Eussom, ki naj pride pred njim na vrsto. Ali tudi dr. ßuss se je želel pripraviti na odgovor, ki ga je hotel dati grofu Taafle-ju, zato ni hotel menjati s Plenerjem, ki je bil vsled tega prisiljen, precej govoriti. Govoril je sicer še dosti dolgo, in tovariši njegovi so mu živahno ploskali ter mu delali pogum, ali vse to ni nič pomagalo. Spoštovani gospod Plener, — pravi „Deutsches Volksblatt", — je bil usmiljenja vredna prikazen (ein wahres Jammerbild); skesano je segal po izgovorih in še poskušal ni, da bi bil ostal pri svojih prejšnjih napadih na vlado. Na moralne pod-reberne sunke grofa Taaffe-ja ni odgovarjal s tem, da bi bil še enkrat našteval vneboupijoče grehe sedanje državne uprave, ampak izgovarjal se je s svojimi zaslugami, ki si jih je pridobil za obstanek sedanje vlade s tem, da ji je dovoljeval davke in vojake. Zlasti pa se mu je zdelo potrebno poudarjati, da je bil od nekdaj pravi avstrijanski rodoljub, in da ne gre dvojiti «jad njegovim avstrijskim mi-členjeno. Že zadnjič sem omenjal, kafco ga je osramotil dr. Bieger, katerem? je v usta popadal besede, katerih dr. Rieger nikdar govoril ni. Iz te zadrege »i je hotel pomagati z izgovorom, da za njim govori dr. ttuss, ki bo dotičae besede poiskal in čital. Rus« je res govoril, ali dptičnih besed tudi on ni našel in Plener — je ostal na laži. Polom, ki ga je grof T a aff e s svojim govorom pričel med levičarji, dovršil jp prav srečno morjvsko-češki poslanec dr. Z a če k, čegar govor Vam pošljem po stenografičnem zapisniku, da ga zaradi njegove važnosti objavite v celoti. Dr. Russ je sicer na pomoč pritekel svojemu tovarišu Plenerju, ali prepozno; pogovoru Žačkovem je bila predrzno in prav po nepotrebnem pričeta bitka za levičarje popolnoma zgubljena. Svoj srd nad to svojo nezgodo so hoteli pokazati s tem, da so po toliko in toliko letih zopet enkrat glasovali zoper pobiranje davkov. Slobodno! Mornarski red. Vsled obširne razprave o začasnem pobiranji davkov prišel je mornarski red še-le danes zopet na vrsto. Najprej je govoril isterski poslanec dr. Vi-tezič in napovedal nekoliko prememb. ki jih namerava staviti v posebni razpravi, ter naznanil tudi resolucijo glede ustanovitve mornarskih šol na Primorskem; potem je prišel na vrsto poročevalec baron Nadhernj, za katerim je bilo soglasuo sklenjeno pričeti posebno razpravo; dosedaj je dospela do § 6, pri katerem je bil nasvet manjšine odklonjen z 92 proti 77 glasovom. Prihodnja seja bo jutri; v sredo se prične zborovanje že ob 10. uri dopoludne, ker bo popoludne sprevod kardinala Ganglbauerja, katerega se bodo udeležili tudi poslanci. Pričakuje se, da v sredo grof Taaffe odgovori na Plenerjevo interpelacijo. Kakor neki današnji list poroča, vršil se je včeraj opoludne pod predsedništvom cesarjevim ministerski sovet, v katerem je bil dogovorjen ta odgovor. Radovednost levičarjev bode torej skoro potolažena. Politični pregled. V Ljubljani, 17. decembra. Notranje dežele. Nadvojvoda Franc Ferdinand d'Fste je v soboto zvečer došel z nemškim cesarjem v Potsdam. V nedeljo dopoludne se je nadvojvoda udeležil sv. maše v tamošnji katoliški cerkvi, opoludne si je z nemškim cesarjem ogledal polk gardnih ulancev, popoludne ob 3. uri pa je došel v Berolin, kjer je obiskal cesarico Avgusto. Včeraj zjutraj se je odpeljal na Dunaj. V nedeljo je bilo v Pragi zborovanje nemško-čeških zaupnih mož. Sklenilo je nastopno resolucijo: Zaupni možje nemškega naroda na Češkem protestujejo zoper češko državno pravo, kakor tudi zoper Nemcem sovražno delovanje deželnega zbora. Dr. Schmeykalov na vet, da se pri novih volitvah zopet postavijo stari kandidatje, sprejme se ter izreka zahvala državnima poslancema dr. Plenerju in dr. Russu za rodoljubne govore zoper ministerstvo. — Kakor znano, grdil je dr. Plener Avstrijo in njeno politiko pred zunanjim svetom ; to ie tedaj po mneçju naših nemških liberalcev rodolj^no delo. Kakor javlja „Hry/ltska" iz Zadra, o&topil bo dalmatinski namestnik fml. Blažek^ič ter bo postal divizijonar. Za njegovega naslednika je bajè izbran fml. Hranilovič, jki je onet Hrvat in na dobrem glasu kot jako uljuden mož. Vççdar narodna stranka ne bo zadovoljna e to mepj^ro, ker si sploh želi, da bi se dežela oprostila 8»b|je in bi prišel na čelo deželne civilne uprave mož, ki dobro pozm! deželne razmere. Dalmatinska uarodua stranka bo na Dunaji storila vse mogoče korake, da preneha izjemno stanje.' Tuanje države. Bolgarska vlada je s tovarniško družbo za izdelovanje orožja v Štiri sklenila pogodbo zaradi 60.000 Maunlicherjevih osemmilimeterskih repetirk. Orožje mora biti gotovo v 15 mesecih ter se bo vsak mesec sproti izročevalo bolgarski armadi. Iz ruske prestoluice se preko Londona poroča: Tukaj so zgrabili in vrgli v ječo nekega topničar-skega in ž njim ob enem mornarskega častnika, ker sta sumua, da sta se udeležila zarote zoper carjevo življenje. Štrajk nemških rudarskih delavcev je za štiri tedne odložen. Predvčeraj so se vršila delavska posvetovanj v Gelsenkirchenu, Essenu in Walden-burgu. Sklenili so izvoliti nadzorovalne odseke, ki bodo čuvali, da bodo delodajalci izpolnjevali svoje obljube gledé izključenih delavcev. Pri zborovanji je več govornikov svarilo pred hujskanjem socijali-stiških agentov. Francoska zbornica je dné 14. t. m. obravnavala o tajnih zakladih. Radikalec Couturier je predlog pobijal, ker nasprotuje republikanskim načelom. Minister notranjih zadev je naznanil, da je vladi treba informacij zoper sovražne poskuse, v ta namen pa potrebuje denar, ki nikakor ni namenjen za časoikarstvo. Potrditev tega kredita bo pomenila zaupanje do vlade, v nasprotnem slučaji pa bo moral dati ostavko. Po daljši razpravi je zbornica konečno z 290 proti 192 glasovom napominanih 1,600.000 frankov dovolila. Včeraj je italijanski kralj sprejel predsedstvi in člane senata in zbornice, ki so mu izročili odgovor na prestolui govor. Kralj je rekel, da ga veseli videti, kako vlada sloga mej parlamentom in ministerstvom gledé preosnov, ki so mogoče postale vsled zavarovanega evropskega miru. — Italija bo v kratkem imela neprijetno priliko, žrtvovati večjo svoto za svojo afriško politiko, ker sta se Menelikov protipretendent Mangaša in njegov general Alula zavezala z vstajnimi derviši. Egiptski kabinet je sklenil posadke ob Nilu za dva polka pomnožiti ter je ob jednem pozval italijansko vlado, naj del svojih vojakov združi z Menelikovo vojno ter plane proti severu zoper derviše. Predno bo pa | Menelik mogel to storiti, imel bo še dosti posla z I Mangašo, kajti sedaj se zatrjuje, da zadnja velika : Menelikova zmaga ni mogla popolnoma uničiti Mangašo in Alulo, ki sta še vedno gospodarja pro-vincije Tigra. Angleži srpo gledajo na vsak korak Portu-gizov v Afriki. Pripetil se je slučaj v tem oziru, ki bo morda imel resne posledice. Iz Zanzibarja se poroča o bojih portugiškega majorja Serpe Pinta z rodom Makololov, katere je v muogih bitkah po-: tolkel ter jim vzel dve zastavi, bajè podarjeni jim ; od angleškega konzula. Major je izrazil sklep, da bo za svojo vlado podjarmil celo deželo do Nyasse. Bruseljski list „Indépendance Belge" je dobil iz Lisabona brzojavko, da je portugiška vlada trdno sklenila vstrajati nasproti Angliji na svojem dosedanjem stališču gledé ozemlja Nyasse. polje in lesovje. Izza gozda dvignejo se drobne suhe roke z dolgimi nohtovi : stresejo se in zginejo. A že ne čuti on strahú, ničesa ne. Vse se mu zdi nekako turobno: v useših šumi, v glavi šumi kakor od pijanosti, in vse, kar 'je pred očmi, pokrito je kakor s pajčevino. Poskočivši na konja odide naravnost proti Kanevu, misleč odtod napraviti pot črez črkeze k Tatarom naravnost v Krim, sam ne vedé zakaj. Gré jeden dan, dva dni, a Kaneva še ni. Ta pot je samotna; moral bi se že davno pokazati, a Kanev se še ne vidi. V dalji blišče vrhovi cerkva: a to ni Kanev, Šumsk je. Ostrmi čarovnik, videč, da je odjezdil v drugo stran. Nazaj požene konja proti Kijevu in črez jeden dan pokaže se mesto ; a to ni Kijev, Galič je, mesto še dalje od Kijeva nego Šumsk in že ni daleč od Ogrov. Ne vedé kaj storiti, obrne znova konja; a čuti znova, da gre v nasprotno stran in vse naprej. Ne mogel bi povedati noben človek na svetu, kaj je bilo v duši čarovnikovej ; a ko bi pogledal in videl, kaj se je tam godilo, ne prespal bi nočij in ni je-denkrat bi se ne zasmejal. To ni bila ne zlobnost, ne strah, ne ljuta nevolja. Ni je take besede na 6vetu, s katero bi ga bilo mogoče imenovati. Žgalo ga je, peklo, zahotel bi potoptati ves svet s konjem svojim, vzeti vso zemljo od Kijeva do Galiča z ljudmi, z vsem in jo potopiti v Črnem morji. No, ne iz zlobnosti bi hotel to narediti: ne, on sam ni vedel zakaj. Ves se strese, ko se pokažejo blizo pred njim karpatske gore in visoki Krivan, pokrivši svoje teme s sivim oblakom kakor s čepico: a konj le hiti in že klopoče po gorah. Oblaki se na mah razkadi in pred njim pokaže se jezdec v strašnem ve-ličastji . . . Hoče se ustaviti; krepko nateza brzde; divje rezgetd konj, dviguje grivo in hiti proti vitezu. Sedaj čudi se čarovnik, da je vse zamrlo v njem, da se maje nepremični jezdec in na krat odpre oči svoje; ugleda k njemu hitečega Čarovnika in se za-smeja. Kakor grom razlega se divji smeh po gorah in zazveni v srcu Čarovnikovem ter potrese vse, kar je bilo v njem. Sanja se mu, kakor bi kak korenjak zlezel vanj in hodil znotraj po njem in bil z batom po srci, po žilah . . . tako strašno se je odbijal v njem ta smeh ! Jezdec zagrabi s strašno roko čarovnika in ga dvigne v zrak. Kakor bi mignol, umre čarovnik in odpre oči po smrti; a že je bil mrtvec in gledal je kakor mrtvec. Tako strašno ne gleda ni živi človek, ni od smrti vstali. Obračal je po strani mrtve oči in zagledal je vzdigajoče se mrtvece od Kijeva in od zemlje gališke in od Karpatov, podobne mu po obrazu kakor dve kaplji vode. Bledči in bledči, jeden bolje kot drugi, jeden bolje koščen kot drugi, stoje okrog jezdeca, drže-čega v roci strašen plen. Še jedenkrat se zasmeja vitez in pahne njega v prepad. In vsi mrtveci poskočijo v prepad, zagrabijo mrtveca in zasade vanj svoje zobe. Še jeden, izmej vseh najvišji, najstrašnejši, hotel se je vzdignoti iz zemlje; a ni mogel, ni bilo v njegovi moči tega narediti — tako velik je vzrastel on v zemlji; a ko bi se vzdignol, prevrnol bi Karpate, sedmograško in turško deželo. Malo se je samo premaknol — a navstal je od tega potres po vsem svetu in mnogo se je porušilo poleg hiš in mnogo ljudij je poginolo. Sliši se večkrat po Karpatih žvižganje, kakor bi šumelo tisoč mlinov s kolesi na vodi: to hodijo mimo strahovi, mrtveci grizejo mrtveca, v neizbod-nem prepadu, katerega ni še videl ni jeden človek. Večkrat zgodilo se je po vsem svetu, da se je tresla zemlja od jednega konca do drugega: to se zgodi zato, pravijo učeni ljudje, da je kje blizu morja gora, iz katere se trga plamen in teko goreče reke. No, stari ljudje, ki žive v ogerski in gahški zemlji, vedo to bolje in govore, da se bode vzdignil v zemlji vzrastli veliki, veliki mrtvec in tresel zemljo. (Konec sledi) Iz Armenije se o novih kurdskih izgredih poroča. Neka četa z Martinijevirai puškami iz vladnih skladišč oboroženih Kurdov je napadla vas Daghoeran ter odgnala goved in ovce. Kmetje so jih skušali pregnati s palicami in kamni, ker jim je prepovedano nositi drugo orožje. Enaka osoda je zadela selo Sevan, iz katerega so roparji odgnali 300 ovac. Nekega Armenca, po imenu Makitarja, iz vasi Licana kadaškega okolišča, ki se je šel v glavno mesto pritožit, zgrabili so Kurdje, zvezali ga ter spekli na gromadi. Njegovi sosedje v Licanu so zadevo naznanili gubernatorju v Vanu, toda ta jo skuša le prikriti. Pri takih razmerah ni čudo, če ima narod več zaupanja do ruskih podpibovalcev nego do turških oblastnij. Kakor se javlja iz Zanzibarja, shujšala se je bolezen JLminu paši. Zdravniki se bojd, da bo kmalu umrl. Izvirni dopisi. Iz Prage, dn4 14. decembra. (Riegrov 71. rojstveni dan. — Nadškofijski pastirski list. — Hus in naš mestni zastop. — Raznoterosti.) Minolo je leto od onega radostnega trenotja, ko je bil od vseh stranij in vseh vrst naroda pozdravljan in časten s pravo ljubeznijo in odkritosrčnostjo ljubljeni voditelj češkega naroda, gosp. dr. Fr. Lad. Rieger v dan, ko je dovršil svoje 70. leto v blagor češkega naroda posvečenega, požrtvovalnega življenja. Minolo je leto od tistega dn4, ko je v staroBlavni dvorani mestnega svetovalstva hiše zaorilo iz vseh ust zastopnikov zemlje češke: „Dolgo nam ostani zdrav vodja in oče naši Slava poštenemu, v narodnem delovanji osivelemu našemu Riegru!" V nebrojnih pojavih podal je narod dokaz, da se hvaležno spominja in čisla Riegrovo petdesetletno delovanje na narodnem polji. Da je narod dosegel to veljavo in moč vzlic vsem nebrojnim zaprekam, to je večinoma zasluga Riegrova, ki je te