289 Znanstvene stvari. Poročilo o XXII. skupščini Matičinega odbora 31. avgusta 1871. Pod vodstvom gosp. dr. E. H. Coste vršila se je skupščina, pri kteri so bili pričujoči izmed ljubljanskih odbornikov gg. dr. Bleiweis, baron A. Cois, Fr. Kandrnal, A. Lesar, dr. Fr. Papež, A. Praprotnik, dr. R. Razlag, Iv. Šolar, Iv. Vilhar in dr. Jern. Zu-panec; izmed vnanjih pa gg. grof J. Barbo in dr. Gr. Krek, tako-le: 1. Potrdil se je zapisnik XXI. odborove skupščine. 2. Tajnik je bral naslednje poročilo: „Slavni odbor! Od XXI. odborove skupščine, ki je bila 31. maja, prirastlo je Matici, ako odbor spre-jame vse, ki so se oglasili, 128 družbenikov, in sicer 4 ustanovniki in 123 letnikov. Ti so: (Tajnik prebravši imena, stavi nasvet: naj savni odbor sprejame vse med Ma-tičine ude. — Odbor soglasno pritrdi nasvetu.) Matica toraj danes šteje 2091 udov po glavni knjigi, v ktero se vpisujejo po vrsti, po kteri pristopijo. Vsled 12. §. Matičinih pravil izstopi iz odbora 10 odbornikov 1867. leta izvoljenih in sicer 5 ljubljanskih (dr. Costa, Lesar, Marn, Praprotnik in Šolar) in 5 vnanjih (Cegnar, Cigale, Einspieler, Grabrijan in dr. Kočevar). Izmed dopisov imam navesti naslednje: a) Matica Slovenski v Turčijanskem sv. Martinu z dopisom 15. jiina t. 1. zahvalo izreka za poslani jej diplom naše Matice. b) J. Lapajne zahvalo naznanja v imenu narodne idrijske bukvarnice za podarjene knjige ter prilaga pravila omenjene bukvarnice z imenikom njenih knjig. c) J. Lapajne naznanja, da se^je v Idriji osnovalo novo društvo pod naslovom „Sola" v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu ter pristavlja prošnjo, naj bi mu Matica podarila, če je le mogoče, obilo svojih knjig, da jih po svojem namenu razdeli med kranjske učitelje. Poročevalec ne podpira te prošnje, ampak nasve-tuje: „Naj si. odbor 200 odtiskov „štirih letnih časov" po deželnem šolskem svetu podari knjižnicam kranjskih ljudskih šol, in po primeru tudi šolam druzih slovenskih dežel, ako se deželni ali okrajni šolski svetje oglasijo za-nje." — (Odbor soglasno pritrdi.) d) Gosp. dr. Razlag nam je izročil prošnjo, s ktero okrajni učiteljski knjižnici v Kozjem in v Brežicah prosite za vse dozdaj izišle Matičine knjige s pristavkom, da še letos k Matici pristopite kot usta-novnici. — Dr. Razlag podpira to prošnjo ter izreka, da bode to seme tamkaj obrodilo dober sad. — Tej prošnji se je z veseljem ustreglo in omenjeni knjižnici ste že prejeli knjige. — Naj slavni odbor odobri to ravnanje. e) Včeraj smo prejeli pismo, s kterim gg. Tom. Zupan, M. Vodušek in Drag. Savnik pošiljajo Simon Jenkovo literarno zapuščino, na tanko popisano, s predlogom: „naj bi Matica kupila to zapuščino ter skrbela, da se, kar je še nenatisnjenega in za rabo, spravi med slovenski svet". — Naj si. odbor to zapuščino izroči odseku treh odbornikov, da v kteri prihodnji skupščini poroča o tem predlogu. (Odbor odobri ta predlog ter izvoli v ta odsek gg. dr. Kreka, Šolarja in Trstenjaka.) Ker se je zasvetilo upanje, da se naše srednje šole utegnejo vendar-le vravnati po naravnem zakonu z ma-ternim podučnim jezikom, treba je skrbeti, da ne zmanjka onih učnih pomočkov, ktere je Matica že dala na svetlo; jaz tukaj imam pred očmi slovenskega at- lanta zemljovide, kterih se je prvega snopiča prodalo toliko, da nam ga je ostalo 100 odtiskov. Bode toraj treba skrbeti za drugi natis. Iz tega namena je poročevalec obrnil se do Koke-ja z vprašanjem, po čem bi nam tiskal drugi natis. Njegov odgovor se glasi tako-le: „Tisk in papir bode veljal kakor pri prvem natisu (to je, tisk po 8 gold. od 100 odtiskov in papir 35 gold., skupaj toraj 500 odtiskov 150—160 gld.). Ako Matica naroči 500 odtiskov, brez povračila jej oskrbim barvalne plošče in nektere sedaj že potrebne poprave, kakor na pr. mejo francosko-nemško, ter dopolnim z novimi avstrijskimi železnicami". Dalje Koke naznanja, da se ježe lotil novih zem-ljovidov (Afrike, Avstralije in evropske Rusije). Vendar bi se delo utegnilo zakasniti, ker g. Cigaleta ovira bo-lehnost. — Naj si. odbor blagovoli danes pooblastiti upravništvo, da sme, ako se potreba pokaže, preskrbeti drugi natis prvemu snopiču slovenskega atlanta. (Odbor pritrdi nasvetu.) Pri tej priliki naznanjam odboru, da je Schoedler-jeve knjige 3. snopič (mineralogija in geognozija) do abecednega kazala že tiskan; „Letopisa" pa se stavi 15. pola. Gosp. Franke je dovršil in nam poslal dr. L. To-manovo sliko. Naj si. odbor izvoli in pooblasti odsek treh odbornikov, da preskrbi okvir, dostojen umetni tej sliki. (Odbor pritrdi nasvetu ter predsedniku, podpredsedniku in tajniku da to oblast.) Konečno naj si. odboru še objavim, da sem ustrezaj e odborovi želji o ranjkem meceni našega društva, Matiji Debeljaku, nabral nekoliko črtic; tudi o ranjcem podpredsedniku našem, prečast. g. Antonu Kosu po želji našega čast. gosp. predsednika sestavljam zgodovinske črtice iz njegovega življenja. Oboje priobči prihodnji Matičin „Letopis". — (Odbor z veseljem vzame na vednost to naznanilo.) 3. Blagajnik prebere račun o 1870/71. 1., in proračun za 1871/72. L, ki ju odbor predloži VIL občnemu zboru. — Odbor do pičice potrdi račun, proračun pa spremeni v nekterih točkah, ko sta dr. Zupanec in A. Lčsar obljubila, da hočeta tudi prihodnje leto opravljati oni blagajnikov in ta tajnikov posel. (Račun in proračun se prideneta vabilu k prihodnjemu občnemu zboru). Pri tej točki so bile določene tudi upravniške nagrade za preteklo društveno leto. 4. V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice A. Lčsar bere poročilo, ki se je končalo s sledečim nasvetom : „Naj si. odbor izmed sebe izvoli odsek treh odbornikov, kteri si smč privzeti zvedence, da po ravno omenjenih načelih izdela popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prena-redbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini". (Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v na-svetovani odsek izvoli gospode dr. Razlaga, Lesarja in Iv. V i 1 h a r j a.) 5. O občnem naučnem rečniku v srbsko-hrvatskem in bulgarskem jeziku, ki ga namerava izdati srbsko učeno društvo v Belem gradu, poroča g. dr. Razlag ter nasvetuje: naj odbor izreče, da se Matica tega tudi nam koristnega početja hoče vdeležiti s tem, da slovenske pisatelje, kterih članki bi se pa morali sprejeti nespremenjeni zlasti verski in cerkveno - zgodovinski, pozove na sodelovanje, slavnemu društvu pa se potem prepusti, da se samo dogovarja s pisatelji, kteri se oglasijo za sodelovanje. Po resnem posvetovanji, kte-rega so se vdeležili gg. Krek, Šolar, Costa in L6sar, sprejame se odsekov nasvet. (Dalje prihodnjič.) 298 Znanstvene stvari. Poročilo o XXII. skupščini Matičinega odbora 31. avgusta 1871. (Dalje.) 6. Gosp. prof. dr. Krek o Stanko Vrazovi sloven-sko-slovstveni ostalini bere naslednje svoje poročilo: „ V 17. skupščini matičnega odbora mi je bila častna naloga, S t. Vrazovo n&rodno - slovstveno slovensko ostalino na tenko pregledati, morebiti za natis vrediti ter v eni prihodnjih sej ali ustmeno ali pismeno o tem predlagati. Pritrdil sem bil tej želji in takoj po seji, v kteri sem bil nazoč, prejel po gosp. tajniku našega društva v vsem 21 zvezkov in zvežčičev imenovanega narodnega blaga, ktero sem, kakor se bode znabiti vsaj nekoliko dalo tudi iz današnjega poročila povzeti, z natančnostjo pregledal, ktero tirja važnost predmeta in zaupanje, od Vas gospoda, v me stavljeno. Ze na prvi mah, ko sem bil pogledal v ta kalei-doskop našega narodnega, v tej ogromni ostalini, ohranjenega pesniškega blaga, sem se preveril, da je našemu literarnemu društvu sveta dolžnost, ga v kritični izdaji prej ko prej spraviti na svetlo, in čim bolj sem se bil udomačil s celim tu nahajaj očim se materijalom, tim veča je postala moja prepričanost, ka bi bilo ne-odpustljivo še dalje shranjati to ostalino nenatisnjeno, tedaj slovenskemu učenemu in neučenemu svetu neznano. Kar se nam tu podaja, je čisto, n&rodno blago, ne umetno stvarjeno ali ponarejeno, kakor se cesto zgodi, ampak iz ust n&roda samega vzeto, z vsemi prednostmi, pa tudi slabostmi, ki so enačim proizvodom lastne. To sovsema veljd o pesmih, po Vrazu samem nabranih, ki je že za one dobe spoznal pravi način, kako ravnati z na^rodno-slovstvenim blagom, dobro spo-znavši, da n&rodno-pesniškim proizvodom vzameš poetično ceno, ako jim ne pustiš oblike in značaja, jim po rodu danega. Tudi metoda nekterih pomagalcev Vrazovih v nabiranji ndrodnih slovenskih pesni ugaja tem tirjatvam, a nekaj jih je pa tudi med njimi, kteri še niso tadaj imeli o tem pravega pojma, čemur se ni čuditi, ako pomislimo, da se je, razun malo izjemkov, še le uprav po sej dobi pričelo ne le pri soplemennih slovanskih, ampak tudi pri druzih kulturnih evropskih n&rodih kritično izdavanje narodnih pesni. — Pomagalcev je imel S t. Vraz nad 20, kterih vseh mi ni treba tu naštevati, ker bode o tej stvari natančnise poročati v tiskanem predgovoru k tej zbirki na>. pesem, se v6 da, ako društvo, oziroma njen odbor, sploh sklene, jo izdati pod svojim pokroviteljstvom in na svoje stroške. Imenujem pa tu vendar imena, kakor Prešerin, Jarnik, Poženčan, Drobnič med mrtvimi, Ivan Kukuljevič Saks., Oroslav Caf, Dav. Trstenjak, Mat. Majar, med še zdaj delavnimi pisatelji in takrat marljivimi sodelalci St. Vrazovimi v nabiranji slovenskih n&rodnih pesni. Pri tako obili podpori in neumornem lastnem trudu se ni čuditi, da si je pridobil St. Vraz iz mnogo pokrajin Slovenije obilico pesni, v kterih , kot naravnem dušnem zrcalu, na tenko ogledujemo slovenski n&rod, kakor je bil in je še. Tu ga vidimo pri raznih opravilih, v raznih vsakoletnih prigodkih in običajih; tu v veseli družbi pri vinski kapljici se življenja vesele, ondi trpkosti slovesa od zibeli in domovine v živih glasovih ozna-njaje, tu pri snubitvi, ženitvi, zdravici, pri razleganji poskočnih godčevih glasov, ondi od toge potrt v lastni nesreči, v splošni nezgodi, pri pogrebu itd. Tu ugledas v pesni veselega pastirja, bistrega lovca, ondi te spet sreča voznik lehkoživec in se tudi radujes ali huduješ nad stereotipnimi prikaznimi, kterih se družinsko življenje skoraj nobenega n&roda ne ogne. Da lehko v teh pesnih tudi narod opazujemo, kako ljubi pa tudi sovraži, se nam ne bode čuditi, pomislivšim, kako rahlo-in globokočuteč je naš n&rod po vsej svoji natori in k otožnosti prisiljen po svojem političnem položaji in po svojih historičnih dogodkih. Dokler se bode narodna pesem pri kacem narodu koli glasila, bode v njej rahlim glasilom ljubezni odlično mesto odmenjeno. Tako je inod, kako bi to moglo vsled ravno omenjenega pri nas inače biti. In res vidimo ta čut opevan v raznih pesnih te ostaline in ga tu opazuješ s početka, da v devičjem ali mladeniškem srci požene kal, jedva o pazljiv, pa do one stopinje, ko do vrhunca doraste in v človeškem srci s strastjo gospodari, kteri cel6 razum vselej kljubovati ne more. Ravna ta vrsta narodnih pesni je v S t. Vrazovi ostalini zel6 obširno zastopana in nahajamo med njimi nektere res klasične vrednosti, tako po izjavu nježnih čutil, kakor po pristojnosti oblike in dovršenosti izpeljave, — a naletimo tudi na druge, kte-rim realizem pregole plastike dosta vrednosti vzame in se slednjič izgubi v nespodobo (zerrbild) mnogo čvete-rovrstnih, ki duševno vrednost narodovo bolj kratijo, nego povspešujejo. Da slednjim ne bode smelo biti mesta v tiskanem izboru, se umeje, mimogrede" opomnjeno, samo ob sebi, ker ga ni niti najmanjšega vzroka, ki bi njihovo izdavo priporočal. — Zastopane v tej ostalini so tudi zgodovinske narodne pesni, strogo epiČne, kakor tudi balade in romance. Opevani so dalje pred* meti neposvetnega značaja (v legendah), in kar tej zbirki še posebno veljavo d&, — v njej nahajamo cel6 nektere pesmi, kojih zadržaj nas vodi v predzgodovinske čase, ko so naši preddedje še malikovali in so nekako svoje veroizpovedanje v mitologičnih (bajeslovnih) poemih vnukom izročali itd. itd., — kdo bi tudi v naj-splošnišem načrtu mogel vse narisati, kar se nahaja v tej ravno tako obširni, kakor zanimivi, velevažni ostalini slovstvenega n&rodnega blaga slovenskega. S kratka, ostalina je pravi „repertorium" pravega našega narodnega pesništva in vrhu vsega druzega velike vrednosti tudi za narodni ethos, slovensko bajeslovje (mitologijo), za ndrodno običajno pravo, posebno tudi za slovensko dia-lektologijo, kteri še do sedaj niti temelja postavili nismo, — pa tudi za n&rodno godbo, kajti St. Vraz vešč godbčn izvedenec ni le besede, ampak tudi napeve narodnih pesni zapisoval ter po tem načinu tudi narodnemu spevu marsikak tipični motiv rešil. — Sploh pa se sme reči, da je poleg jezika ravno v teh n&rodnih pesnih naša narodnost najboljše in čistejše ohranjena. Vseh jih je brezi varijantov na stotine, a poleg tega je v zbirki Še več narodnih pregovorov in druzega literarnega drobiža. Toliko čisto na kratko „in merito" o St. Vrazovi ostalini slovenskih narodnih pesni. Tako po obsegu tedaj, kakor po raznovrstnosti zadržaja, pa tudi po estetični vrednosti je ta zbirka važna dovolj, da nasvetu jem: „slavni odbor naj sklene jo prej ko prej dati kritično vrediti in na društvene stroške izdati." (Kon. prih.) 305 Znanstvene stvari. Poročilo o XXII. skupščini Matičinega odbora 31. avgusta 1871. (Konec.) „Gled6 izdaje same je dosta — tako nadaljuje g. prof. dr. Krek svoje poročilo o izdaji narodnega blaga — ako nasvetujem, da mora biti kritična, kajti s tem je prav za prav že vse izrečeno. Vrhu tega naj bi se pa tudi pesni uvrstile druga poleg druge takisto, da je v celem izboru prava sistema, to je, da pridejo po-samesne pesni po zadržaju v predele, kar pregled olajša in vse pesni tako rekoč v celotni organizem spravi. S tem bi bilo moje poročilo in nasvet o tej literarni ostalini pri kraji, ko bi ne bilo spregovoriti še o neki formalnosti, ktere se tu ni lahko ogniti. Kakor vam bode znano, gospSda, je že St. Vraz sam oddelek te zbirke n&rodnih pesni bil izdal leta 1839. v Zagrebu in obsega ta I. zvezek razun 20 strani vvoda, 200 strani ali poltrinajsto polo narodnih pesni, kterih je vseh 114 — davorij, kakor jih Vraz imenuje, ter balad in romanc. Kakor je povzeti iz oglasa in povabila na na-ročbo tega dela, je bila St. Vrazova nakana, za tem zvezkom izdati še dva ravno toliko obsezajoča zvezka narodnih pesni, tedaj vsak zvezek po 12 do 13 pol, in bi bili imeli 2. zvezku pridjani biti sliki: Slovenka od Drave i Slovenka od Save — in slednjemu zvezku je bil nakanil pridjati še „jedan kratak rečnik od sviuh neobičnih i rščosložiteljem našim manje poznatih ršči, koje u pčsnih na prvo dolaze". Po tej zbirki slednjič bi bila prišla še zbirka v natis, obsezajoča „pričice, prirščja i druge vlastitosti gornjo-ilirskog narččja s iz-vedrenjem čisto ilirskim, te črtice o narodnih običajih, nošnjah i ostalih takovrstnih stvarih u jezik naš književni složene". Taka je bila St. Vrazova nakana gledž izdaje vsega materijala in jaz to stvar omenjam, ker sem preverjen, da je tirjatev pietete, kolikor mogoče v smislu nakane prestavnega pokojnika ravnati, se v6 da kolikor je to sploh mogoče in se strinja s tirjatvami, ki je danes od enake publikacije kritika zahteva. — Odločiti se je pa že zdaj o tem, kaj početi s pesnimi, že v omenjenem zvezku natisnjenimi? Nasvetujem, da se v novem izboru prenatisnejo, ker je ta zvezek med slovenskim občinstvom zel6 redek in brez ponatisa vsa zbirka tembolj pomanjkljiva ostala, ker se v tem zvezku nahajajo narodne pesni, brez kterih si sploh nobene tudi plitve zbirke narodnih pesni niti misliti ne morem. Dalje je bil dobil St. Vraz kesneje od nekterih pesni na pr. „lepa Vida" in dr. —* varijante, ki so bolj dovršeni po obliki in izpeljavi od že natisnjenih; — bilo bi tedaj žal, ako bi se zarad tega več ne smele priobčiti, ker so bile že leta 1839. tiskane. Povsod, kjer se nahajajo varijanti, bi bil za to, da se porabi ne le St. Vrazova zbirka, ampak tudi Kastelčeva „Čbelica", Koritkov izbor slovenskih narodnih pesni, Janežičeva knjižica: „slovenske nar. pesme, prislovice in zastavice", razni tečaji „Novic", v kterih je zabilježeno mnogo, tudi v Vrazovi ostalini se naha-jajocih narodnih pesni in slednjič „Slovenski glasnik" JanežiČev. Vselej bi bil tisti tekst temeljni, kteremu gre ta prednost po njegovi notranji in zunanji dovršenosti in razlike bi se vestno zaznamovale pod črto, ako so v kacem oziru spomina vredne. To je moje mnenje o tem formalnem vprašanji, o kterem se bode moral si. odbor že danes konečno dogovoriti, ako ga bode volja mojemu nasvetu o publikaciji ostaline pritrditi." Obravnave o teh nasvetih dr. Krekovih so se udeleževali gospodje: Šolar, Vilhar, dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Razlag, L6sar in dr. Krek. G. Šolar zlasti opomni, da je pretekel obrok, ki ga je Matičin odbor odločil za nabiranje narodnega blaga, kterega se je obilo nabralo, ter nasvetuje: naj se to nabrano narodno blago, kar ga je natisa vredno, strne s Stanko Vrazovim in knjigi da naslov tak, kakoršen bode primeren pieteti do Stanko Vraza. Gosp. dr. Krek pritrjuje temu nasvetu; dalje omenja, da se v zbirki, ki jo je prejela Matica slovenska od ilirske Matice in jo ima on v rokah, pogreša rokopis one pesni, ktero je g. F. Kočevar objavil v 6. listu „Slovenskega Glasnika" od 1. junija 1868. leta in dveh drugih: a) Bernekarjev grad in sv. Marjetica in b) sv. Jurij orožnik, kterih g. Kočevar omenja v opombi istega lista; morda — reče — so ti rokopisi ostali v Zagrebu. Grosp. Kreku odbor naroča, da po-prašuje in pozveduje o njih. Po dovršenih pogovorih predsednik na glasovanje stavi ta-le vprašanja: a) Ali naj Matica izda Stanko Vrazovo zbirko, dopolnjeno z narodnim blagom, ktero je nabrala Matica? (Odbor soglasno pritrdi.) b) Ali naj se to narodno blago vredi po dr. Krekovih načelih, in izda v več primernih zvezkih? (Odbor soglasno pritrdi.) c) Komu naj se izroči vredovanje? — Goap. Šolar poprasa gosp. dr. Kreka, ali ne bi on, ki mu je zbirka najbolj znana, hotel prevzeti to vredovanje? — Ko dr. Krek izreče, da rad prevzame to častno nalogo, odbor soglasno g. dr. Kreku izroči vredovanje ter izreče željo, da za 1873. 1. za natis pripravi prvo knjižico. Dr. Krek obljubi, če mu bo le mogoče, vstreči odboru, ter prevzame tudi vso v zapisku zabilježeno Matičino zbirko narodnega blaga. 7. V imenu odseka za mali naučni slovnik poroča f. dr. Razlag. Najprej imenuje več tacih slovnikov v ruzih jezikih, ter meni, da je najprej treba odločiti, ali se obširnejši ali krajši jemlj6 za izgled. V ta namen bere besede pod črko A zbrane. (Odbor izreče, naj se v tem rečniku razlagajo najpotrebniše besede.) — Na to dr. Razlag nasvetuje: Naj se izvoli odsek treh odbornikov, da po izrečenem načelu sestavi abecedni red, in ko sestavi gradiva za eno tiskano polo, naj se to v 200 do 300 odtiskih natisne, da se razdeli med odbornike in pisatelje, ki bi hoteli udeleževati se tega dela, da preber6 imenik ter ga po svojem mnenji popravijo, dopolnijo itd. in potem Matici vrnejo, da odbor konečno določi besede, ki se bodo razlagale. (Po vsestranskem pretresovanji odbor pritrdi temu predlogu in v odsek izvoli dr. R. Razlaga, Fr. Kandrnala in Tušeka.) 8. Na vprašanje, kedaj bodi VII. občni zbor, odbor izreče, da z obzirom na to, ker je mnogo Matičarjev zlasti odbornikov med deželnimi in državnimi poslanci, ne more sedaj še določiti dneva, ampak da to določbo prepusti g. predsedniku. 306 9. Ker izmed nazočih odbornikov nikdo nič ne nasvetuje, predsednik skupščino sklene ob 8. uri zvečer.