Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 82020 /Al \\V I MB«iMgm»»W!weHwcw >: i If.J«NAZ«ENVSR»VMS3»" _____ Na ferizsi je nase zvelicsaiiye. MALA BIBLIA Z-KEJPAMI ALI ZGODBA Z V ELI C SAN YA ZA MALO DECSICZO. ZA I—II RAZRED NORMALSZKE SOLE PISZANA PO GERELY JO Z SEFI SZTOLNOGA-GLAVNOGA VAROSA VEREVUCS1TELI. Z-DOPUSCSEJNYOM VISESNYE CZERKVENE OBLASZTIH. Z-!i7 Z-LESZA PRITISZNYENIMI KEJPMI OD PROF. (i. MORELLI. DRUGI NATIS/K. SZOMBATHELY, 1898. M 010 N° 4696. 82020 Quum opusculum Kis Kepes Biblia inscriptum nihil compleetatur, quod dootrinis fidei aut morum adversaretur, tenore prassentium faeultatem impertior, ut illud typis desoribi possit. Strigonii, 20. Jan. 1896. Josephus Boltizar, Vic. Gen Quum recentior, quam adormsti, editio operiš tui, Kis Kepes Biblia, prioribus, paucasi excipias, plane confor- mis sit, nec quidquam contineat, quod dogmati catholico adversum esset, per praesentis paginae vigorem permitto, ut denuo puhlici juriš fieri valeat. lnterim Pater Luminum illustret mentem tuam et Spiri- tus Sandi coelestis aura secundet laboribus susceptis. Strigonii, 25. Ang. 1898. Joseph u8 Boltizar , Eppus., Vic. Gener, 75 1897. Z-dovoljenyom v. p. mil. Szombathelgszkoga Piispoka danim pod Nr. 904. Ičta 1897. mdrciusa 10-ga na szlovenszki jezik pre¬ obrnjena kniga. Csendlak-Tisina 1897. mdjusa 10-ga. (o y s r -*v Dr. Ivanoczg Ferencz, Szobotske okrogline esperes. j. ejezetek es kerdesek az*l. o A *-gal jelolt fejezetek es kerdesek azA. osztf!Ty tananyaganak fel- tetleniil targyalando reszet kepezik. Jezus glyilvano.s mukodes4nek, csodainak, ldnszenvedesdnek stb. egyszeru elbeszelese is elegendd az I. osztalyban. franklin-tArsulat nyo«mj». fOpAsztori elrendel£sek. 3033. sz. 1807, Vlil. 5. «... Elrendelem, hogg a szekesfovdrosi iskolak meg- felelo osztdlgaiban a Gerelg-fele Kis Kepe s Biblia hasznal- tassek.n / . JKolOS m. k., bibomok herczegprim&a, eaztergomi 6rsek. 2785. sz. 1897, IX. 25. «Gerelg Jozsef, szekesfovdrosi hitoktato, dltal szerkesztett «Kepes Kis Biblia vaggis az iidvosseg torteneten czimii mun- kdt... tankongvul az egghdzmeggem teriiletere ezennel kotele- zdleg elrendelem ...» KornM s. k., 8zombathelyi piispOk. 625. sz. 1898, VII. M A hitoktatas fontos erdekeit kivaloan elomozditani velem, midon ezennel elrendelem, hogy az egghdzmeggem teriileten levo nepiskolak megfelelo osztdlgaiban a jovo tanevtdl Icezdve az eddig haszndlt tankongvek helgelt a Gerelg-fele «Kis Kepes Biblia » hasznaltassek tankongvul. Stmdor s k 1007. sz. 1897. V. 8. CBan&di piispčlr. «A Kis Kepes Biblia czimii elemi iskolai tankongvnek az elerni iskolakba vala behozatalat ohajtandonak, sot sziik- segesnek lartorn .» Hornu/ Karoli/ s. k., Teszpr^mi ptispSk. 2075. sz. 1898, VIH.~23L «Hittanitdsunk szent iigget eldmozdilando, az eredmenge- sebb oktatas erdekeben elrendelem, hogy az egghdzmeggem teriileten levo elemi nepiskolak megfelelo osztdlgaiba Gerelg Jozsefnek Kis Kepes Biblia czimii es az elemi iskolak I — II. es III — V. osztalgai szamdra jelesen megirt es szep kepekkel bovelkedo' tankongve fokozatosan bevezettessek es hasznaltassek .» Zsif/mond s. k., 00 - 1 . SZ. "feassai piispSk. 1898, VIII. 23. «Gerelg Jozsef Kis Kepes Biblidjat az iskolak hasznalatdra elfogadtmn, es utasitom az iskolaszeki ehiokoket, hogy ezen tankomgv kisebb kiadasat az elemi iskolak L es TL oszta- Igdban hasznaljdk a szerzo altal jelzett felosztassal ugy, hogg az eddig haszndlt kulon katekizmus mellozlieto leggen; a naggobb kiadas pedig a III— V. osztdlgok tanangagdt kepezze szinten a szerzo felosztasa szerint Konstantin, s. k., vaczi piispok. ZGODBA ZVELICSANYA. I. Od szfcvorjenya szvejta do narodjenya Jezusa Krisztusa. 1 .* Sztvorjenye szvejta. — Bog je te szvejt — to je vsze, ka je — szamo szvojov volov (sz voj im stejnyom) z-ni- csesza sztvoro. To je steo naj bode, i taki je bilo vsze. Takjevo prineszo z-nicseszaszuncze,mejszecz,zvejzde, sztvare i narasze, angela pa csloveka. Vsze to je vu seszti dnevaj vcsino. Szedmi den je pa poszveto, i pre- sztano je kaj novoga sztvoriti. (Z-tem je nam peldo dao, naj mi tiidi szaki tyeden szamo seszt dni de¬ lamo, szedmoga pa naj na Bozso szliizsbo poszvetimo.) (26.j Odket je szvejt? Szvejt je Bog sztvoro. (27.) Ka vcsini sztvoriti ? Sztvoriti teliko vcsini, kak z-nicsesza kaj vo prineszti. (28.) Kakda je sztvoro Bog szvejt ? Bog je szvejt szamo szvojov volov (szvojim z-csenjom) sztvoro. To je steo naj bode, i taki je vsze bilo. (5.) Sto je Bog ? Bog je sztvoriteo i goszpod vszega, ka je. (21.) Jeli je vecs od ediroga Boga? Szam eden je Bog. •, 4 8 (10.) Ka je mogocsi Bog vcsiniti? Bog je vsze mogocsi vcsiniti, ka li scse, ar je On vszamogocsi. (16.) Jeli ma Bog zaesetek, ali konecz? Bog nema niti zacsetka, niti koncza, ar je On vekivecsen. (Bog je vszigdar bio, vszigdar je i vszigdar bode.) (95.) Steri je szedmi den ? Szedmi den je nedela. (96.) Z-kem moremo nedelo poszvetiti ? Z-tem moremo nedelo poszvetiti, ka moremo 1. szveto meso i predgo poszliisati, 2. ka neszmimo zsmetnoga dela csiniti. 2 .+ Dobri i hiidi angelje. Prle, kak bi Bogi vidocsi szvejt sztvoro, je neviddcsa sztvorejnya voprineszo (z-nicse- sza). Ta nevidocsa sztvorejnya szo angelje. Angelje szo diihovje, steri razum i volo majo, tejla pa nemajo. Zaprva szo vszi dobri bili, szledkar szo pa vnogi gizdavi posztanoli, i nej szo steli Bogi pokorni biti. Ali Mihdl arkangyel je z-pomocsjov dobrih angelov hlide angele obladao i z-nebesz doli na pekel sziino. Tej szo biidi diihovje, ali vražje, sterih poglavar je satan. (Satan Boga odiirjava, na csloveka je pa nevo- scseni. Zato ka li zna, vsze vcsini, naj mi tildi pregreb- simo i na pekeo pridemo). (32.) Kelikofele szo Bozsa sztvorejnya? Bozsa sztvorejnya szo dvoja fele : nevidocsa i vidocsa. (33.) Stera szo nevidocsa Bozsa sztvorejnya? Nevidocsa Bozsa sztvorejnya szo angelje. (34.) Ka szo angelje? Angelje szo diihovje, steri razum i volo majo, ali tejla nemajo. 9 (—.) Gde szo angelje? Angelje szo vu nebeszkom kralesztvi. (74.) Ka je nebeszko kralesztvo? Nebeszko kralesztvo je vekivecsnoga blazsensztva meszto. (35.) Zakaj je sztvoro Bog angele ? Bog je sztvoro angele naj Nyega molijo, Ngemi szlu,- zsijo i csloveka csuvajo. (36.) Kaksi szo bili angelje zaprva? Angelje szo zaprva vszi dobri bili, Bog je zato nye tildi liibo. (37.) Jeli szo angelje vszi dobri osztanoli? Angelje szo nej vszi dobri osztanoli. Vnogi szo gizdavi posztanoli i nej szo steli Bogi pokorni biti. (38.) Z-kem je lonao Bog dobre angele ? Bog je dobre angele lonao z-vekivecsnim bldzsensztvom. (39.) Kakda je kastigao Bog hude angele ? Bog je hude angele na pekeo szuno. I tej szo hudi duhovje z-driigov recsjov vražje. (75.) Ka je pekeo? Pekeo je vekivecsnoga manir ang a meszto. (40.) Kakda sze zovejo oni dobri angelje, steri z-poszebnim talom nasz csuvajo ali varjejo? Oni dobre angelje, steri z-poszebnim talom nasz csuvajo ali varjejo, szo zovejo: angelje csuvdrje ali variiudcsje. (41.) Jeli nasz liibijo angelje csuvarje? Angelje csuvarje nasz liibijo, ar: 1. našo tejlo i našo dušo csuvajo, 2. nasz na dobro oporni naj o j 3. za nasz sze molijo. (42.) Ka szmo duzsni szvojemi angeli csuvari? Szvojga angela csuvdra szmo duzsni: 1. postiivati, 2. na pomocs zezavati, 3. nyegovo opominanye naszlediivati. 10 (43.) Jeli nasz liibijo i hiidi duhovje? Hiidi diihovje nasz neliibijo, ar nasz na hudo zapela- vajo, naj mi tudi greh vcsinimo i na pekeo pridemo. 3* Sztvorjenye prviva csloveka. — Bog je csloveka seszti den sztvoro govorecsi: Sztvorimo csloveka na nas kejp i na našo szpodobnoszt, naj kraluje ober czejle zemle. I vzeo je zemlo, zemle je napravo tejlo, vu tejlo je pa nemrtelno diiso vdehno, i gotov je bio prvi cslovek, steroga ime je bilo Adam. Bog je Adama v-paradizsom posztavo. Paradizsom je bio eden lejpi pungrad, pun znaj lepšimi rozsiczami szadovenim drevjom i sztvarmi. Ali Adam je szam bio. Nej je meo k-szebi szpodobne tivarisicze, sterov bi sze radiivao i gucsao. Zato je Bog na nyega szen piiszto, i vo je zeo edno njegovo rebro, i z-onoga rebra je nyemi napravo edno tivarisiczo. Ta je bila prva zsenszka, Adamova zsena, stere je ime bilo Eva. Bog je zatem prviva csloveka blagoszlovo govorecsi: — Povnozsita sze i napunita zemlo. (44.) Stero je naj plemenitejše vidocse Bozse sztvorejnye? Naj plemenitejšo vidocse Bozse sztvorejnye j e cslovek. (45.) Z-koj sztoji cslovek? Cslovek sztoji z-tejla pa z-diise. (46.) Na diiso gledocs komi je szpodoben cslovek ? Na diiso gledocs je cslovek szpodoben k-flogi. (47.) Zakaj je szpodobna csloveka duša k-Bogi? Zato je szpodobna csloveka duša k-Bogi 1 . dr je nemrtelna, 2. dr razum i szlobodno volo md. 11 (48.) Ka je czio cslovecsega zsitka? Cslovecsega zsitka czio je vekiveesno zvelicsanye. (49.) Ka razmimo po vekivecsnom zvelicsanyi? Po vekivecsnom zvelicsanyi razmimo vu nebeszkom kralesztvi bodocse vekiveesno blazsentsztvo. (50.) Kak dobimo vekiveesno zvelicsanye? Vekiveesno zvelicsanye tak dobimo, esi mo eti na zemli Boga poznali, Nyega liibili i Nyemi szliizsili. (51.) Ka moremo ošiniti, esi Bogi sesemo szliizsiti? Csi Bogi sesemo szliizsiti, teda moremo mjegove zapovidi zdrzsati. (52.) Zakaj szmo tak na zemli ? Zato szmo na zemli, naj Boga szpoznamo, Nyega liibimo, Nyemi szluzsimo i naj sze tak zveliesamo, (to je vu nebesza pridemo.) 4.* 1. Prviva csloveka v-paradizsomi. — Adam pa Eva szta v-paradizsomi jako blazseniva bila. Mela szta vsze, beteg je nyidva nej bantiivao Bog je nyidva liibo, ar szta nekrivcisniva bila kak dobri angelje i greha szta nej poznala. I csi bi nekriviesniva osztanola, nigdar bi nyima nej trbelo mrejti, nego bi z-tejlom i diisom vu nebeszko kralesztvo prišla. 2. Bozsa prepovid. — Bog je vo steo szprobati pokor- noszt prviva csloveka. Pravo je zato nyima: — Z-vszakoga szada v-tom piingradi szlobodno jejta, szarno z-onoga drejva, stero sztoji na szrejdi pun- grada neszmita jeszti. Ar csi ta z-onoga tudi jela, konecz bode vajnorm blazsensztvi, i merjeta. 3. Greh prviva csloveka. — Bozsa prepovid-je lekka bila i prviva csloveka szta je denok nej zdrzsala. 12 Vcsinyeno je, ka sze je Eva szprehajala v-piingradi. Z-zanderoszti je ta sla k-prepovejdanomi drejvi i gledala je ono. Na drejvi je pa bio vrag vu kejpi edne kacse. Nevoscseni vrag je Evo zapelati steo, zato je eto pravo: — Zakaj ne jejta z-etoga drejva szad? Eva je pravila: — Prepovedao je nama Bog. Csi bi jela zsnyega, te bi mrla. Jalna kacsa je odgovorila: — Ka bi mrla. Doszta bole taksiva bodeta, csi ta zsnyega jela, kaksi je szam Bog. Znala ta vsze. Ete gucs sze je Evi dopadno. Szad je tudi lejpi bio. Dala sze je zato nagucsati i — nika nemarajocsa za Bozso prepovid — doli je vtrgnolaeden szad ijejla je zsnyega. Dala je Adami, i on je tildi jo zsnyega. Prvivacslovekaszta z-tem veliki greh vcsinola, kaszta Bogi nepokorniva bila i nyegovo prepovid prelomila. (55.) Sto vcsini greh? Greh vcsini ki je nepokoren ino prelomi Bozsozapovid. (56.) Kakda sze veli ki je escse nej vcsino greha ? Ki je escse nej vcsino greha, on sze veli nekrivicsen ali neduzsen. (57.) Ka ošini, ki szam rad ne gucsi isztine ? Ki szam rad ne gncsi isztine, on laga. (58. ) Jeli je szlobodno lagati ? Lagati je nej szlobodno, ar je vszka lazs greh. 4. Bozsa kastiga. — Po vcsinyenom grehi je prviva csloveka velika szramota i bojazen obisla, i szkrila szta sze. z-trepetanyom. Szamo ka Bog vsze zrni i vsze vidi. I taki je kastigao nyidva. 13 Bog je naj prvle kacso prekuno z-etimi recsmi: — Ka szi to vcsinila, prekleta bojdi med vszejmi zemelszkimi sztvari! Po szvojem terbiihi lazi i z-pra- hom zemle sze hrani. Zsenszki je eto pravo : — Doszta nevole mej z-tvojov deczov i bojdi pod oblasztjom tvojga mozsa. Mozsevi je pa eto pravo: — Prekunem zemlo za tebe volo. Znojom tvojga liczajej krtih, dokecs sze nepovrnes vu zemlo, z-stere szam te vzeo. Ar szi prah, i prah bodeš. Zatem je Bog Adama pa Evo z-paradizsoma vo pregno. K-vratam piingrada je pa angela posztavo, steri je zsarjavi mecs meo vn roki. Konecz je bio tak blazsensztvi csloveka. Zgubo je Bozso miloscso, szpoznao je hudo i mogao je mrejti. Nebeszko kralesztvo sze je pred nvim zaprlo i odpro sze je nyemi —• pekeo. (6.) Grde je Bog ? Bog je vsze povszedi, ar je On vsze povszedi nazocsi. (7.) Ka zna i ka vidi Bog? Bog vsze zna. i vsze vidi,'ar je On vszeznajocsi. (8.) Jeli vidimo ml Boga ? Mi Boga ne vidimo. (9.) Zakaj ne vidimo mi Boga? Boga zato ne vidimo mi, dr je on Duh. (On nema tejla). (12.) Ka ošini Bog z-dobrimi i ka ošini z-hiidimi ? Bog dobre Iona, hude pa kastiga. (13.) Kakda Iona i kastiga Bog? Bog Iona i kastiga poleg vrejdnoszti, ar je On pravicsen. 14 Adam i Kva sze v o prezseneta z-paradizsoma. 15 (53.) Kaksiva szta bila prviva csloveka zaprva? Prviva csloveka szta zaprva blazseniva bila, 1. ar szta vu Bozsoj miloscsi bila, 2. ar szta nekrivicsniva (dobriva) bila i greha szta nej poznala, 3. dr je nyima nej trbelo mrejti. (54.) Jeli szta blazseniva osztanola prviva csloveka ? Prviva csloveka szta nej blazseniva osztanola, ar szta- greh vcsinola, i po grebi szta: 1. v o szpadnola z-Bozse miloscse, 2. szpoznala szta hudo, 3. mogla szta mrejti. -K 0. Bog obecsa Jezusa, Odkiipitela. — Bog je neszkon- cseno milosztiven i jako-jako dober. Milo sze je nye- mi v-greli szpadjeni cslovik i obecsao je Adami j:>a Evi, da sze narodi ednok zvelicsiteo Jezus, tuje Odkii- piteo ki nasz odktipi (oszlobodi) od greha i pekla i ki nam palig gori odpre nebeszko kralesztvo. (17.) Jeli lnbi nasz Bog? Bog nasz jako tubi; On nam vszigdar szamo dobro scse i csini, ar je On neszkoncseno dober. 5 .* 1. Kain i Abel. - Z-paradizsoma pregnaniva csloveka szta szama na szebe bila osztavleniva. Z-zsmetnim i teskim delom szta szi mogla szpravlati hrano, opravo i rediti pribivaliscse. Prviva csloveka szta doszta decze mela. Naj szta- rejsiva dva szta bila: Kain i Abel. Kain je zemlo obdelavao, Abel je pa ovcze paszo; Kain je hiidi bio, Abel pa dober. 16 2. Aldov Kaina i Abela. — Cslovek vsze od Boga ma, ar od Bogd szhaja (pride) vsze dobro. Za toga volo je cslovek d izseu Bogi z-molbov i hvalov. Prvi liidje szo szvojo molbo i hvalo z-tem vo szkazali ko szo szvojga pova naj bogsi tao zezsgali na postenje Bogi. Tomi je ime aldov. Kain i Abel szta aldov stela prikazati Bogi tildi; Kain, kakti polodelavecz szilje, Abel pa, kakti paszter, agnyecza. Dober Abeljez-pobozsnimszrczom prikazao szvoj aldov — Kain je pa z-praznim szrczom i brezi vsze vere aldiivao Bogi. Na Abelov aldov je zato Bog ogen piiszto, ar sze je nvemi dojiodnolo Abela dobro szrcze; na Kaina i na nyegov aldov sze je pa nej zgledno, ar sze je Kainahiido szrcze nej dopadnolo Bogi. Za toga volo je Kain nevoscseni gratao i raszrdo sze je Kain na brata Abela. Bog je pokarao Kaina govordcsi: — Kain, zakaj sze szrdis ? Nej li, csi dobro csinis, najem dobiš, csi pa hudo csinis, taki te dojde kastiga. Poteri zato hudo naklonoszt. 3. Prvo liidomorsztvo. — (Ali) Kain je nej poszliisao na rej cs Goszpodnovo. Pri ednoj priliki je eto pravo brati: — Hodi, poj dva na pole. Dober Abel je zsnyim so. Ali tam na poli je Kain proti sztano brati Abeli, i moro ga je. 4. Bozsa kastiga. — Pravicsna Bozsa kastiga je nej vo osztanola. Goszpodin Bog je Kaina naprej pozvao, i eto je nyemi pravo: — Kain, ka szi vcsino? Glasz krvi tvojga brata kricsi gori k-rneni zemle? Prekleti boj di zato i szkrivaj sze vu czejlom tvojem zsitk i. I Kain sze je potom toga bojecsi szkrivao i bejzsao je pred ludmi, i nej je meo mira ni edno megnyeno. 17 Kain mori brata Abela. Mala Biblia z-Kejpami_I—II. IS (IS.) Oti koga szhaja vsze dobro? Od Boga szhaja vsze dobro. (113.) Ka vcsini moliti? Moliti teliko vcsini, kak k -Bogi gucsali, naj od Nyega kaj proszimo, ali Nyemi kaj zahvalimo. (lik) Gda molimo pobozsno? Teda molimo pobozsno, csi szi vu molitvi nemiszlimo na drugo, kak na Boga. (08.) Ka sze prepovedava po petoj Bozsoj zapovedi ? Po petoj Bozsoj zapovedi sze prepovedava, blizsnyemi vu tejli ali vu duši kvdr vcsiniti (to je prepovedava sze: liidomorsztvo, zadomescslivoszt szrditoszt, driige bantii- vati driige na hudo zapelati). 6 . . 1. Hildo ub a liidih. — Liidjc szo povnozsili sze, ali od dneva do dneva szo tildi hujši posztanoli i za Boga szo nika nej marali. G-oszpod je hudobo liidih dugo trpo i csakao, da sze pobogsajo. Ar je Bog neszkoncseno mi- losztiven ipotrpliv. Ali liidje szo sze nej steli pobogsati. Za toga volo je Bog vu szebi dokoncsao, da z- vodov po¬ ljubi vesz cslovecsanszki narod. Ar Bog odurjava hudo. 2. Noe i nyegova barka. — Ali naj slo sze je zato itak na zemli nikeliko pobozsni, dobri liidi, najmre: Noe i nyegova familia. Bober Bog je nej steo nyd tildi pogu¬ biti. Zapovedao je zato Noemi, naj napravi z-lesza edno jako veliko barko, v-steroj naj lepo meszto ma on i nyegova familia, pa z-vszakse sztvari eden par. To barko je pa Noe szto lejt redo. Vecskrat je opominao liidi, naj bi sze pobogsali. Ali nej szo poszliisali na nyegovo rejcs. Na szlednye, gda je barka gotova bila, notri je sztopo v-nyo Noe szvojov familiov i z-sztvarami. 19 2 * Potop, 21 3. Potop. —Vsze nej dugo sze je pa piiszto dezsdzs. Nesztanoma 40 dni i 40 nocsi sze je lejvala voda. Li hitro szo pod vodo prišli i naj visisi bregovje. Prejsla je teda zviin barke na ženili bodocsa vszaka zsivdcsa sztvar. Noe-va barka je pa v-meri na vodi plavala i tak je niti Noe-a, niti driige v-barki bodocse niksa pogubela nej dojsla. Gda bi sze nalejvati presztdnola voda, po csaszi je natelko opadnola, ka je barka na ednom brejgi szta- nola. Gda bi pa vido Noe, ka je voda czelo opadnola i ka je zemla sziiha, vo je sztopo z-barke, i vo je szpiiszto sztvare. Zatem je pa taki na zahvalnoszt Go- podnomi Bogi aldov prikazao, steri sze je na teliko Bogi povido, da je obecsao, ka potom toga vecs nigdar z-potopom nekastiga toga szvejta, i ka toga obecsanya sztalno znamenye bode Bozsa doga. (II.) Ka liibi i ka odtirjava Bog? Bog lubi to dobro i odurjava lo hud,o, ar je On szveli. (14.) Gda kastiga Bog? Bog vcsaszi preezi kastiga, ali naj veeskrat dugo csaka na pobogsanye hiidoga csloveka, ar je On potrpliv. (15.) Jeli Bog vszakoga hiidoga csloveka kastiga? Bog ne kastiga vszakoga hiidoga csloveka, nego tisztomi odpuszti, steri sze pobogsa, ar j-e On szmileni. (19.) Kaksi je Bog? Bog je vekivecsen, vszamogocs, povszedi nazocsi bodocsi i vszeznajocsi, — szveti, dober pravicsen, potrpliv i szmilen — z-ednov recsjov popoten. (20.) Jeli je kaj popolnejšega kak Bog? Nega nika popolnejšega kak Bog. On je naj popolnejši. (89.) Sto je nas blizsnyi ? Nas blizsnyi je vszaki cslovek (nikoga nej vo vzevsi). (—.) Kakda je zapovid od liibeznoszti blizsnyega? Lubi blizsnyega tvojega, liki szamoga szebe. 22 (29.) Ka ošini Bog esose i zdaj za szvejt 1 ? Bog gori drzsi i ravna te szvejt, i szkrbi sze za vsze. (30.) Kakda zovemo ono szkrb, z-sterov sze Bog szkrbi za szvejt ? Ono szkrb, z-sterov sze Bog szkrbi za szvejt, zovemo za Bozse previdejnge ali prigledbo. 7 . Babilonszki tiirem i zmejsanye jezika. — Liidje szo sze po potopi palig z-nova naplodili i liiidi, nepobozsni posztanoli. Gizdoszt nyihova je tak velika bila, da szo eto pravili eden driigomi: — Hodte, zozidajmo szi eden taksi tiirem, steri naj do nebe szegne, i vcsinimo z-tem glaszno nase ime. Zacsnoli szo i te tiirem zidati poleg Bdbel varasa. Ali Bog je nyihovo gizdoszt pokastigao, ar je tak vkup zmej.sao nyihov jezik, da je vszaki po driigom jeziki gucsao. Nej szo razmeli zato eden driigoga, zidanyom szo mogli gori hejnyati i razisli SZO po vszem szvejti. 1.) Jeli sze more kaj goditi na szvejti brezi Bozse vole ? Brezi Bozse vole sze niha nemre goditi na szvejti. 8 . 1. Liisztvo bolvane moli. —- Liidje szo vszigdar hujši poszta¬ noli. Molili szo meszto ednoga pravoga Boga, sztvorjena dela: szuncze, mejszecz, zvejzde ino sztvard. Esose z-kamna pa z-lesza szo szi vo zrezali vsze fele podobe, tak zvane bolvane i nye mo- ldcsi szo pravili: Eto szo naši bogovje. 2. Abraham. — Bio je med bolvane molecsimi eden Boga bojecsi cslovik, stevoga szo za Abrahama zvali. Bog, je nyega jako liibo, ar je dobroga szrcza, Boga bojecsi i pokoren bio. 2 : Zmejsanye jezika v-B&beli 24 - 3. Abraham sze v-Kanaan zvszeli. — Goszpodin Bog je nej steo, ka bi Abraham med onimi hudimi, nepobozsnimi liidmi osz- tao. Pravo je zato nyemi: - Idi vo z-hizse tvoje, ino hodi vu zemlo, stero ti pokdzsem. Pokoren je bio Abraham i notri sze je zoszelo z-szvojov drzsi- nov vred v-eden drugi orszag, steroga je ime bilo Kdvaan. Eti sze je pa szkazao nyemi Goszpod, i dao je nyemi obecsanye z-etimi recsmi: — Ovo, vszo eto zemlo, stero vidiš tebi dam i tvojemi odvejtki. Abraham je tak potom toga v-kanaanszkoj zemli prebivao, stera sze tudi etak zove : Obecnana zemla. 4. Gori alduvanye Izsaka. — Abraham je zse szto lejt sztar bio, i nej je meo szina. Te sze je pa nyemi denok narodo ede szin, steromi je ime dano : Izsak. Izsak je krotek, dober szin bio. Ocsa je nyega jako liibo. Gda bi Izsak gori zraszo, Bog je vo steo szprobati Abrahama vero i pokornoszt. Zapovedao je zato nyemi naj ide na eden brejg, i naj tam gori alduje szvojga szina. Abrahama pokornoszt i vera je tak velika bila, da je szvojga jedinoga szina, steroga je jako liibo, taki gotov bio Bogi gori aldiivati. Gori je so zato z-Izsa- kom na brejg, poiszkao je edno pecsino za oltar i na nyon je szklao drva. Zatem je pa zvezao Izsaka, i v-roke je vzeo mecs, da preszmekne szina. Izsdk je vsze rad pretrpo. Ali v-toj megnyeni je tam posztao angel Goszpodnov i nazvejszto je nyemi, da ga je Bog szamo na probo steo djati, naj mer da zato szini. To je Abrahama jako obeszelilo. Med tem sze j e eden jarecz zapleo z-roglami med vejke bluzi bodocsega grma. Abraham je toga jhreeza varao, zgrabo ga je i za szina gori aldiivao Goszpodnomi. (1.) Ka vcsini (Bogi) vervati ? Vervati teliko vcsini, kak za isztino drzsati vsze ono, ka je Bog nazvejszto (pravo), pa zato, ka je On nazvejszto. 25 Gori ;ildii\;inye Izssika« 20 (2.) Ka je nazvejszto Bog z-poszebnim talom ? Bog je z-poszebnim talom nazvejszto : 1. Ka szamo eden Bog je. 2. Ka szo v-ednom Bogi tri persone. 3. Ka je Ocsa Bog sztvoro te szvejt. 4. Kaje Szin Bog odkupo te szvejt. 5. Ka je szveti Duh Bog poszveto te szvejt. 6. Ka je duša csloveka nemrtelna. 7. Ka Bog Iona to dobro, i liastiga to hudo. 8. Ka sze brezi Bozse miloscse nisese nemre zvelicsati. (3.) fide najdemo na kratczi vsze ono, ka vervati moremo? Vsze ono, ka vervati moremo, na kratczi najdemo vu Jasz verjem, ali Aposztolszke vere vadluvangi. (84.) Kakda je glavna zapovid ? Glavna zapovid je etak: hubi Goszpodna Boga tvojega z-czejloga szrcza tvojega, z-czejle duše tvoje i zevcze mocsi tvoje. Liibi blizsngega tvojega, kak szamoga szebe. (87.) Kakda moremo Boga lubiti? Boga moremo lubiti od vszega naj bole. 9. 1. Bog ponovi szvoje obecsanye od Odkiipitela. Abrahama velko vero i pokornoszt je Goszpodin Bog lonao. Obecsao je Abrahami, ka v-nyem blagoszlovi vsze narode ete zemle, to je, ka sze z-Abrahamovoga od- vejtka narodi ednok Odkiipiteo szvejta. I tak sze je tiidi zgodilo. 2. Abrahamovoga odvejtka, izraelczov nagajenye. -- Izsako- vomi szini, je ime bilo J&kob. Jakob je dvanajszet szinov meo. Ja¬ kob je vu szvojoj sztaroszti Kanaanszko zemlo osztavo i z-szvojov familiov viet szeje v-eden tiihinszki orszag zoszelo. Toga orszaga ime je bil6 Egiptom. Eti sze je Jakobova familia jako naplodila i veliki narod posztanola. Jakoba szo nacsi za Izraela zvali, i zato sze liisztvo, stero od nyega szliaja, za izraelszko liisztvo ali za izra- elcze zove. (Sszledkar szo je za zsidove imenuvali) Eto liisztvo je bilo Goszpodnaga Bog d odnbrano liisztvo. 27 Egiptomszki krali szo izraeloze szledkar prevecs mantrali. Goszpodin Bog je te zato nyd z-Egiptoma csiidnovito vd szpelao. Eden szveti i moder mozs je bio nyihov voj, steroga ime je bilo Mozes. Mozes je izraeloze nazaj szpelao vu to obecseno zemlo, to je, v-Kanadn. Ali prle szo mogli v-ednoj velkoj piisztini stirideszet lejt vandrati. Tan vu piisztini je Bog nyim deszetere zapovedi dao. Da bi zse stirideszet lejt vandrali izraelczi vu piisztini, prišli szo na szlednye v-kanaanszko zemlo. Pozajeli szo on orszag i po¬ tom toga szo tam prebivali. Szledkar szo szi krala odebrali izraelczi, i mocsen, veliki narod szo posztanoli. Izraelczov naj bogsi krao je bio, David, ki je z-Betlehema bio. David je szvdti bio i Bog je jako liibo nyega. 3. Bozse obecsanye sze szpuni. — Z-pokolejnya David krala, gda bi zse doszta szto lejt minolo, sze je narodila Blazsena De- vicza Maria. Marie szin je bio Jezus Krisztus, Szin Bog, ki je z-cslovekom pdsztao, naj bi szvejt od greha odkiipo i csloveki ne- beszko kralesztvo gori odpro. On je bio tiszti Odkupiteo, steroga je Bog Adami i Evi pa Abrahami obecsao. (91.) Stere szo deszetere Bozse zapovidi? Deszetere Bozse zapovidi szo ete : Jasz szarn Goszpodin Bog tvoj: 1. Nemaj driigi Bogov pred menov. Ne napravlaj szi zrejzani kejpov, ka bi nye molo. 2. GoszpodnaBoga tvojega imena zamangori neczemi. 3. Szedrni den poszveti. 4. Postiij Ocso tvojega i mater tvojo. 5. Ne mori. G. Ne praznuj. 7. Ne kradni. 8. Ne gucsi krivoga szvedocsansztva proti tvojemi blizsnyemi. 9. Ne pozseli zsene tvojega blizsnyega. 10. Ne pozseli liiczkoga blaga. (92.) Sto je dao deszetere zapovedi 7 Deszetere zapovedi je szarn Bog dao. (93.) Ka sze zapovidava po prvoj Bozsoj zapovedi? Po prvoj Bozsoj zapovedi sze zapovedava, naj szamo ed- noga pravoga Boga poslujemo i molimo. 28 (94.) Ka sze prepovedava po drugoj Bozsoj zapovedi? Po drugoj Bozsoj zapovedi sze prepovedava, Bozse ime nepošteno ali brezi ptorejbcsine vo povedati. (95.) Steri je szedmi den ? Szedmi den je : nedela. (96.) Z-ke'm moremo nedelo poszvetiti? Z-tem moremo nedelo poszvetiti, ka moremo: 1. szveto meso i predgo poszliisati, 2. ka neszmimo zsmetnoga dela, ošiniti. (97.) Ka sze zapovedava po strtoj zapovedi ? Po strtoj zapovedi sze zapovedava naj nase roditele i voditele postiijemo, liibimo i nyim pokorni bomo. (98.) Ka sze prepovedava po petoj zapovedi? Po petoj zapovedi sze prepovedava, naj blizsnyemi vu tejli ali vu duši kvdra ne vcsinimo (to je prepovedava sze : liidomorsztvo, zadomescslivost, szrditoszt, druge bantii- vati druge nagreh zapelati). (99.) Ka sze prepovedava po sesztoj (i devetoj) zapovedi? Po sesztoj (i devetoj) zapovidi sze prepovedava vszako nedosztojno i necsiszto mislejnye, govorejnye i esinejnye. (100.) Ka sze prepovedava po szedmoj (i deszetoj) zapovedi? Po szedmoj (i deszetoj) zapovedi sze prepovedava, blizs- nyemi livar ošiniti. (191.) Ka moremo ošiniti z-luczkim blagom? Luczko blago moremo nazaj dati szvojemi imajiteli. (102.) Ka sze prepovedava po oszmoj zapovedi? Po oszmoj zapovedi sze prepovedava, lagati i na blizs- nyega našega hudo giiesati. (107.) Ka vcsini, ki zapovedi szam rad prelomi? Ki zapovedi szam rad prelomi, on greh vcsini. (59.j Ka je ime Odkiipitela? Odkiipitela je ime: Jezus Krisztus. 29 II. Jezus Krisztusa narod,jenye, zsitek, sznirt i gori sztanejnye. 10 .* Maria. — Narodjenye Odkiipitela sze je etak zgo¬ dilo. Zsivejla je v-zsidovszkom orszagi v-Nazarel imeniivanom malom varasi edna Boga bojecsa, szveta Devicza. Maria je bilo nye ime i ednoga pobozsnoga teszdcsa, Jozsefa, je bila zarocsnicza. Maria je od vszega bole lubila dobroga Boga i jako doszta je molila. Szin Bog z-cslovekom posztane. — Ycsinyeno je, ka je Maria eden szprotoletsnyidenpobozsno molila v-szvojoj hizsi. Na nagli je v-hizsi velka szvetloszt posztanola, i szkazao sze je nyoj eden angel. Angel je pravo: — Zdrava bojdi, miloscse puna! Goszpon je z-te- bom. Blagoszlovlena szi ti med zsenami. Maria sze je presztrahsila, ali angel je nyo obatrivao govorecsi: — Ne boj sze Mdria! ar szi miloscso najsla pri Bogi. Ovo Duh szveti pride na tebe, i porodiš szina, i zvala bos ime nyegovo Jezus. On velki bode, ar je Szin Bozsi; on kraliivao bode, i kralesztvi nyegovomi ne bode koncza. Csi gli je ete recsi Blazsena Devicza Maria nej razmila vsze, denok je z-velkov poniznosztjom szvojo glavo nanizila, i eto pravila: 30 Ajig-el Goszpoduov pri Marii. 31 Ovo szliizsbenicza Goszpodnova, naj mi bode poleg rejcsi tvoje. Zatem je angel zsnyeni ocsi premino, Maria je pa doli pokleknola, i palig Boga molila, ka je tak dobro- tiven bio k-nyej. (22.) Keliko je person vu Bogi ? Vu Bogi szo tri persone: Ocsa, Szin i szveti JMh. (23.) Jeli szo vsze tri persone Bog? Vsze tri persone szo Bog. Ocsa je Bog, i Szin je Bog i szveti Duh je Bog. (24.) Keliko Bogov szo ete tri persone ? Ete tri persone szo szam eden Bog. (25.) Kakda zovemo tri persone eclnoga Boga z-ednov recsjov ? Tri persone eclnoga Boga z-ednov recsjov zovemo za s zveto Trojsztvo. (76.) Sto poszveti osloveka? Csloveka JMh szveti poszveti. (77.) Sto je Diih szveti ? Diih szveti je szvetoga Trojsztva trelija persona. (78.) Z-kem poszveti Diih szveti osloveka? Diih szveti csloveka poszveti z-Bozsov miloscsov. (79.) Ka je miloscsa? Miloscsa je Bozsa pomoucs i duševen ddr, steri 1. preszvejti našo pamet i na dobro magne našo volo, 2. poszveti našo dušo. (80.) Zakaj nam da Diih szveti miloscso ? Diih szveti nam zato da miloscso, naj dobri bodemo i naj sze zvelicsfimo. (81.) Jeli sze zvelicsamo brezi Bozse miloscse? Brezi Bozse miloscse sze nezvelicsamo. (60.) Sto je Jezus Krisztus? Jezus Krisztus je driiga Bozsanszka persona, Boga jedinorodjeni Szin, ki je za nasz z-cslovekom posztao. 32 (61.) Zakaj je szin Bog z-eslovekom posztao ? Szin Bog je z-cslovekom posztao, 1. naj bi nasz vcsio, 2. naj bi nam dobro peldo dao, 3. naj bi za nasz trpo i mro. (64.) Zakaj je trpo i mrd Jezus ? Jezus je zato trpo i mro, naj bi nasz odkupo. (65.) Ka razmimo po tom, ka nasz je Jezus odkupo? Po tom, ka nasz je Jezus odkupo, razmimo, daje za- doszta vcsino Bogi za nase grehe. 11 .* 1. Naročij enye Jezusa. — Vrejmen sze je zse na zimo obracsalo, gda szta Jozsef i Maria v-Betlehem mogla idti. Augusztus rimszki csaszar je namjre vkiip steo zracsunati v-szvojem kralesztvi vsze liidi, zapovedao je zato, naj vszžki ta ide, kama je valon. Jozsef i Maria szta z-Betlehema (z-Davidovoga varasa) bila. Ta szta mogla tak idti. Jozsef je Mario na ednoga szo- mara poszado, i sla szta z-Nazereta. Ali Betlehem je szamo mali varasek bio i dokecs szta nyidva ta prišla, tecsasz je zse vszaki sztan pun bio z-driigimi liidmi. Szamo je escse edna stala bila prazna. Nika drugo szta nejznala csiniti, v-nyo szta sze potegnola. I ovo tam sze je narodo v-nocsi mali Jezusek, Szin Bozsi, od steroga je gucsao Marii angel Groszpodnov. Maria je Bozsega szineka v-pleni- cze povila i v-jaszli polozsila. 2. Paszterje sze k-jaszlam maloga Jezusa zovejo. — Ono nocs, v-steroj sze je Odkiipitel narodo, paszterje szo paszli szvoje csrejde viinej na poli. Na ednok je szamo okoli nyi velka szvetloszt posztanola, i angel Go- Angel goszpodnov sze szkazse paszterom, M&la Biblia z-Kejpami I—II. szpodnov sze je nyim szkazao. Pasztdrje szo sze zbo- jali, ali angel je nyim pravo : — Ne bojte sze ar ovo nazvesztsavam. vam veliko racloszt, ka sze je narodo vam dnesz Zvelicsitel, Jezus, vu Ddvidovom vdrasi. Tam ga najdete v-ednoj stali, v-plenicze povitoga, v-jaszli polozsenoga. Angel je zamucsao, i preczi je prišlo doszta driigi angelov z-nebe. Angelszki sereg je lepou etak szpejvao: — Dika Bogi na viszini, i mer na zemli dobrim liidem ! Po veszelom szpejvanyi szo angelje z-ocsi premi- noli. Paszterje szo pa sli v-Betlelrem. I najsli szo tam rejszan vu stali maloga Jezuseka, povitoga v-plenicze, polozsenoga v-jaszli. I doli szo pokleknoli i molili Bozsega szineka z-czejloga szrcza. Na oszmi den je Bozsi szinek eto ime dobo Jezus (stero szlo- venszki teliko vcsini, kak Zvelicsitel). ( 07 .) Sto je bila mati Jezusa Krisztusa? Jezusa Krisztusa mati je bila: Blazsena Devicza Maria. (68.) Sto je bio hraniteo Jezusa Krisztusa? Jezusa Krisztusa hraniteo je bio szveti Jozsef (zarocsnik Blazsene devicze.) 12 .* 1. Moudri szuncsenogaszkoda. — Gda sze je mali Jezus narodo, edna lescsecsa, szvetla zvejzda sze je szkazala na nebi. Dalecs szvejta, tam gde szuncze gori hodi, szo zsiveli trije modri krdli. Gda bi oni to zvejzdo zaglednoli, taki szo znali, da sze je Odkiipiteo narodo. Ar je zse davno prorokiivano bilo, ka sze edna szvetla zvejzda szkazse na nebi, gda sze narodi Odkiipiteo. - 35 Pasztei*je molijo malega Jezusa. 3 * Ti trije modri szo sze tak napotili, da gori pois- csejo Jezuseka. Tam ta szo sli, gde ta szo vidili to zvejzdo. Tecsasz szo sli, dokecs szo nej \-Jeruzsdlem prišli. Jeruzsalem je te bio zsidovszki glavni varaš, v-steromje prebivao Herodes, kral zsidovszki. Ti modri szo etak szpitavali: — Gde je, ki sze je zdaj narodo, kral zsidovszki? Gda bi Herodes to csiio, presztraso sze je jako, ar je to stimao, ka Jezus v-nyegovom orszagi bode kral (pa je Jezus Bozsega orszdga kral). Ali Herodes je tiidi nej znao, gde sze je narodo Odkiipiteo. Zato je taki vkup dao pozvati duhovnike i piszmoznancze, i szpitavao je od nyih, gde bi sze Krisztus meo naroditi ? Oni szo pa naprej zeli szveto piszmo i to szo vo csteli, ka sze Zvelicsiteo v-Betlehemi ma naroditi. Zatem je Herodes k-szebi prizvao te modre i pravo je nyim: — Idte v-Betlehem, i gda najdete to dejte, nazvej- sztite meni, naj i jasz idocsi nye molim. Ali Hlidi Herodes je lagao, ar je on Jezusa nej moliti nego moriti steo. Ti trije modri szo sze napotili v-Betlehem. Gda bi ta prišli, zvejzda je ravno tam odzgora sztala, gde je bilo to dejte. I notri idocsi, szo rejszan tam naj sli maloga Jezuseka na narocsaj szvoje matere. I doli szo pokleknoli, i molili szo Bozsega szineka, i dali szo nyemi ddre. 2. Moudri sze domo povrnejo. — Den je za dnevom mino, Herodes je pa csakajocs csakao, gda pridejo nazaj modri. Ali oni szo nej prišli, ar je Goszpodin Bog nye vu szneh opomeno, naj ne idejo nazaj k He- rodesi. Po drug oj poti szo sze zato povrnoli domo, 37 Pridejo modri od szuncsenoga szlioda. 38 3. Neszmilenoszt Herodesa. — Gda bi sze Herodes na szlednye nevolo csakati na modre, poszlao je v-Bet- lebein vojake, naj szpomorijo vszo moskoga szpola deczo do dvej lejt sztaro. To je stimao, ka med nyimi bode tiidi Jezus. Vojaezke szo rejszam szpomorili sziromake, nekrivicsne male. Ali mali Jezus je nej bio med nyimi; ar sze je Jozsefi zse prle vu szneli eden angel szkdzao, govorecsi: — Sztanigori ! vzemi dejte, i mater nyegovo i bej- zsi -v-Egiptom. Jozsefje taki bogao, i szveta familia ji v-Egiptom pobegnola. 4. Szveta familia sze nazaj povrne v-Nazaret. Po Hero- desovoj szmrti szo Jezusovi sztarisje pa nazaj prišli, ali nej v-Betlehem, nego v-Nazaret. V-Nazaretije mali Jezus tiho, v-szamoti zsivo pri roditelaj. Krotek, mili i dober szin je bio; z-pokor- nim i dobrim oponasanyom je driigoj deczi peldo dao, i vszaki cslovek je liibo nyega. Za -ponavlany& : l.Ea csini tiszti, ki szam rad ne gucsi isztine? (57.) Ka vcsini moliti? (113.) Gda molimo pobozsno? (114) Stera je naj jdemenitejsa molitev? (115.) 2. Ka zna i ka vidi B6g ? (7.) Kakda zovemo ono szkrb, z-sterov sze Bog szkrbi za szvejt ? (30.) 3. Ka sze pvepovedava po petoj zapovedi ? (98.) Ka szo angelje ? (34.) Kakda zovemo tiszte dobre angele, steri nasz poszebno csuvajo ? (40.) Jeli nasz liibije angelje csuvarje ? (41.) Ka szmo duzsni szvojemi an¬ geli osuvari ? (42.) 13 .* Dvanajszt lejt sztar Jezus vu czerkvi. — Zsidovje szo vu czejlom orszagi szamo edno czerkev meli, niijmre v-Jeruzsalemi. Vszaki (gori zrascseni) zsidov je ta mogao idti velika szvetke. Gda bi mali Jezus dvanajszet lejt sztar bio, rodi¬ telje nyegovi na viizenszke szvetke v-Jeruzsalem 39 40 idocsi, szo nyega tiidi szebov zeli. Po szvetkaj szo zsi- dovje palig domo sli. Maria je z-zsenszkami sla, Jozsef je pa z-moskimi so. Ali mali Jezus je nej bio zsnyima. I nyidva szta to niti v-pamet nej žela; ar je Maria to sthnala, ka Jezus z-Jozsefom ide, Jozsef je pa to miszlo, ka je z-materjov. Zse szta eden den dalecs sla, i szamo szta te v-pamet žela presztrasse- niva, ka maloga Jezusa nega. Zsalosztniva sztarisa szta sze taki nazaj v-Jeruzsa- lem povrnola, i vsze povszedi szta ga iszkala. I po trej dnevi szta ga naj sla vu czerkvi. Tam je szedo med vucsitelmi, stere je szpitavao i poszliisao. I mali Jezus je tak lepo i csedno odgovarjao na nyihova pitanya, da szo sze vszi csiidiivali nad nyegovov modrdsztjov. Mati je te eto pravila Jezusi: — Szinek! zakaj szi nama to vcsino? Glej, ocsa tvoj (hraniteo) i jasz szva zsalosztno iszkala tebe. Bozsi szinek je krotko etak odgovoro: — Ka je, ka szta me iszkala? Jeli szta nej znala, ka je meni v-liizsi mojega Ocse potrejbno biti? Z-etimi recsmi je Jezus ocsiveszno nazvejszto, da je on Bozsi szin. Zatem sze je Jezus z-roditelmi nazaj povrno v-Naza- ret gde i lepo sze je poveksavao nej szamo vu tejli, nego i v-modroszti i miloscsi pri Bogi i liidmi. Za pondvlanye : Ka sze zapovidava i ka sze prepovidava po tr4tyoj zapovedi? (96.) Ka sze zapovidava po strtoj zapovedi? (97.) 14 . Jezus zacsne szvoje delo. — Lejta szo minbla i mali Jezus je 30 lejt sztar posztao. Teda sze je napdto z-Nazareta i zacsno je szvoje delo. Prehodo je czejli 42 orszag. Vsze povszedi je vcsio i vrucso. Vcsio je, ka moremo vervati, ka sze viipati i ka ošiniti, osi sze scsemo zvelicsati. Betezsne, nejme, szlejpe, plantave je szvojov recsjov zvracso i na nyegovo zapovid szo mrtvi na zsitek sztanoli. Gda bi liisztvo vidilo ete csilde, vnozsino betezsnih szo prineszli k-Jezusi. .Jezus je szvojo rokou na betezsne polozso i taki szo sze zvracsili. (62.) Ka je vcsio Jezus Krisztus ? Jezus Krisztus je to vesio, ka moremo vervati, ka sze viipati i ka ošiniti, naj sze zvelicsamo. * Jezusovi verniczje i nepriatelje. — Doszta liidi je ver- valo ka je Jezus Bozsi szin i ka je Odkiipiteo, steroga je Bog poszlao na szvejt. Jezus je zsnyih 12 vo ode- brao; tej szo bili nyegovi vucseniczke, ali dvanajszti apostolje, steri szo v-szako meszto naszlediivali Je¬ zusa. Ali doszta je bilou taksi tudi, ki szo nej vervali, ka bi on Odkiipiteo bio. Tej szo pa bili nyegovi rte- priatelje. Etaksi szo bili zsidovszki popevje i piszmo- znanczi. (82.) Jeli zadoszta na zvelicsanye, csi szamo verjemo ? Nej je zadoszta na zvelicsanye, csi szamo verjemo, nego Kzmo duzsni tudi obdrzsati zapovidi. (83.) Stere szo one zapovidi, ka szmo je duzsni obdrzsati ? One zapovidi, ka szmo je duzsni obdrzsati, szo ete: 1. glavna zapovid, 2. deszetere zapovidi, 3. petere zapovidi. Jezus betezsue vrAcsi 4i 15 . Jezusova prva csiida na Kananszkoj szvadbi. — V-ednoj Kana imeniivanoj obcsini je szvadba bila, na stero je pozvani bio Jezus tudi z-materjov i z-vucsenilnni. Na velikom gosztiivanyi je doszta gosztov bilo. Ali na ed- nok je szamo zmenkalo vino, i domdcsi szo vu velko nevolo prišli. Maria je te na tihoma eto pravila Jezusi: — Nemajo vina. Jezus je poszluhno prosnyo szvoje matere i zapo- vedaoje szlugom, naj napunijo z-vodov seszt veliki kameni vejder. Gda bi to vcsinoli, velo je szlugom Jezus: — Zajmlite zdaj, i neszte sztarisini! Sztarisina je kostao to pitvino i za naj bdgse vino je najso. Jezus je tak z-szvojov Bozsanszkov oblaszt- jov vodo na vino obrno. To je bila prva nyegova csiida, sterov je pokazao, da je Bog. I vnogi szo v-nyem ver- vali. (10.) Za je mogocsi Bog vcsiniti? Bog je vsze mogocsi vcsiniti, ka li scse, ar je On vsza- mogocsi. IG. Naimszkoga mladencza gori obiidejnye. — Jezus je v- Jerazsalem so na riszalszke szvetke. Na p6ti pri vrataj Naim zvanoga varasa szeje szreo z-ednim szprevo- dom. Edne szirote dovieze jedinoga szina szo neszli na czintor. Jezus sze je szmiliivao nad szirotov dovi- czov materjov i pravo je nyoj: — Ne jocsi sze ! Jezus votlou lia vino oberne, Zatem je pa ta sztopo k-mrtveczi i pravo je: — Mladenecz! tebi velim, sztani gori! I taki je na zsitek sztano, ki je mrtev bio. Szpre- vodniczke szo sze pa z-csiidiivanyom i sztrahom na- pnnili, vidi vsi to veliko csiido. 17 . Jezus ftisa viher. — Jezus je eden vecser z-vucsenik- mi v-ladji prej k velike Genezarel imeniivane jezere steo idti. Vucseniczke szo veszlarili, on szi je pa, da je truden bio, v-ladji doli legao i zaszpao je. Zse szo dalecs plavali, gda sze je na nagli veliki szlap i sztralioviten viher zdigno. Valovje szo malo ladjiczo zse szkoron zelejali. Vucseniczke szo sze sztrasno zbojali. Trepetaj ocsi szo obudili szpajocsega Zvelicsitela, govorecsi: — Goszpodne! odszlobodi nasz, ar pogiblemo. Jezus je mirno gori sztano i eto pravo: — Ka sze bojite? Vi male vere! (Vejm szam z-vanii!) I zatem je z-ednov recsjov viher ftisao. Na ladji bodocsi ludje szo z-csuduvanyom i sztra¬ hom gledali na Jezusa, i nyiliova viiszta szo sze na etakse pitanye odprla: — Sto je te, ki votri i morji tildi zapovedava? . . . (6‘0.) Sto Jezus Krisztus ? Jezus Krisztus je druga Bozsanszka persona, Bogajedi- norodjeu Szin, ki je za nasz z-cslovekom posztao. 18 . «0csa nas« i glavna zapovid. — 1. Jezus je dosztamolo, i csesztokrat je opominao szvoje poszliisavcze, naj oni tildi molijo. 47 Jezus gori obudi Naimszkoga inlad.6n.cza. Ednok szo pa vuoseniczke proszili Jezusa, naj je navcsi moliti. Zvelicsiteo je etak odgovor o: — Grda molite, eto pravite: Ocsa nas, ki szi vu nebeszaj szveti sze ime Tvoje, pridi kralesztvo Tvoje, bojdi vola Tvoja, kak na nebi, tak i na zemli. Kruha našega vszakdenesnyega daj nam ga dnesz. Odpiiszti nam duge nase, kak i mi odpuscsamo duzsnikom na¬ šim. I ne vpelaj nasz vu szkiisavanye, nego oszlobodi nasz od hudoga. Amen. 2. Ednok je pa eden v-pravdi vucseni prisao k nyemi i pitao je: -— Goszpodne! stera je ta naj veksa zapovid? Jezus je etak odgovoro: — Liibi Goszpodnoga Boga tvojega z-czejloga, szrczd tvojega, z-czejle duše tvoje, i zevsze moucsi tvoje. Eta je prva i naj veksa zapovid. Ta druga je pa priszpodobna k-toj ino je etak: Liibi blizsngega tvo¬ jega, liki szamoga szebe. V-etivi dvej zapovedi szo ove vsze notri. (113.) Za vcsini moliti? Moliti teliko vcsini, kak k -Bogi gucsati, naj od Nyega kaj proszimo, ali Nyemi kaj zahvalimo. ( 15.) Stera je lfaj plemenitejša molitev? Naj plemenitejša molitev je Ocsa nas. (84.) Kakda je glavna zapovid? Glavna zapovid je etak: Liibi Goszpodna Boga tvojega z-czejloga szrczd tvojega, z-czejle duše tvoje i zeveze mocsi tvoje. Liibi blizsnigega tvojega kak szamoga szebe. (85.) Za zselej glavna zapovid ? Glavna zapovid je tou zselej, naj liibimo Boga i blizs- mjega. 49 Viher na jezeri Genezaret. Mala Biblia z-Kejpami I—II 4 r> o (86.) Zakaj szmo duzsni Boga lubiti? Zato szmo duzsni Boga lubiti: 1. ar je Bog naj vekse dobro, 2. ar od Boga szhaja (pride) vsze dobro, 3. ar je Bog zapovedao naj Nyega lubimo. (87.) Kakda moremo Boga lubiti? Boga moremo lubiti od vszega naj bole. (88.) Z-kem pokazsemo, da Boga lubimo ? Z-tem pokazsemo, da Boga ltibimo, csi dobro csinimo, hudoga sze pa ogiblemo. (89.) Sto je nas blizsnji ? Nas blizsnyi je vszaki eslovek (nikoga nej vo vzevsi). (90.) Gda lubimo blizsnyega, kak szamoga szebe? Blizsnyega lubimo kak szamoga szebe, csi mjemi ono csinimo, ka szebi zselejmo. (108.) Jeli moremo zapovedi obdrzsati z-szvoje mocsi ? Zapovedii nemremo obdrzsati z-szvoje mocsi, nego k- tomi Bozso miloscso potrebujemo. (79.) Ka je miloscsa? Miloscsa je Bozsa pomoucs i duševen ddr, steri 1. preszvejti našo pamet i na dobro magne našo volo, 2. poszveti našo dušo. (109.) Po kom dobimo naj bole Bozso miloscso? Bozso miloscso dobimo naj bole po szveszlvdj i po molitvi. 19. Jezusova liibezen proti deczi. — Ednok je nikeliko po¬ božani zsenszk szvojo deczo k-Jezusi neszlo, da bi je blagoszlovo. Jezus je tiszti den doszta vcsio, i jako truden bio. Vucseniczke szo zato nej steli to deczo k-triidnomi Zvelicsiteli piisztiti. Ali Jezus je eto pravo: Jezusova liibezen proti (lee/.i 4 52 — Piiszfcite te male k-meni pridti, dr je tdksih ne- beszko kralesztvo. I z-liibeznosztjom je k-szebi obino nekrivicsno de- csiczo i blagoszlovo je nye. 20 . 1. Jezusa nepriatelje i szlednyi viizen. — Tri lej ta je vcsio, vracso i bodo Jezus v-zsidovszkom orszagi. Ne- zracsunane, velike csiide vidlvsi, vnogi-vnogi szo vervali vu Jezusi. Drugi szo pa sli k-Jezusovim ne- priatelom, zsidovszkim popevom i piszmoznanczom, i povedali szo nyim vsze, ka je Jezus csinio. Na to szo tej vkiip pozvali szpraviscse i pravili szo: — Ka nam je csiniti? Ete cslovik prevecs doszta csiid dela. Dokoncsali szo zato, ka Jezusa morijo. Da bi v-strtoga leta szprotoletji vuzenszki szvetki prišli, Jezus je z-vucsenikmi v Jeruzsalem so. Z-vu- csenikov eden : odajnik Judds je tezsezaSOszreberni pejnez obecsao Jezusovim nepriatelom, ka nyim Zvelicsitela v roke da. 2. Szlednya veeserja i nasztavlenje Oltarszkoga szvesztva. Pred viizmom tiszti csetrtek vecser je Jezus zvucseni- kmi vu ednoga szvojega dobroga csloveka hizso so, da bi vuzenszkoga dgmjeeza jeli. Pri vecserji je Jezus v-roke zeo kruh, blagoszlovo ga je i razdejlo ga je med vucsenikmi z-etimi recsmi: — Vzemte i jejte, eto je moje tejlo. I na ete recsi sze je kruh na Jezusovo tejlo obrno. Zatem je v-roke zeo z-vinom pun kelih, toga je tudi blagoszlovo i vucsenikom poniido, govorecsi: Szleilnya vecserja 54 — Pijte z-toga vszi, ar je to moja hrv, stera sze za vnoge preleje na odpiiscsenye grehov. I na ete recsi sze je vino na Jezusovo hrv obernolo. Taki zatem je Jezus eto pravo: — To csinite na moje szpominamje. Tak je nasztavo szladki Zvelicsiteo na szlednyoj vecserji aldov szvete mese i Oltarszko szvesztvo, ka bi vszigdar z-nami bio pod kruhsnim i vinszkim kejpom. (110.) Keliko je szvesztv? Szedem je szvesztv; 1. krszt, 2. potrdjenye (ferma), 3. oltarszko szvesztvo, 4. pokora, 5. szlednye nazanye, 6. czerkveni red, 7. hizsni zakon. (111.) Sto je nasztavo szvesztva? Szvesztva je nasztavo Goszpon Jezus Krisztus. (112.) Na koga je zaviipao szvesztva Goszpon Jezus Krisztus? Goszpon Jezus Krisztus je zaviipao szvesztva na krsztsanszko, katholicsanszko sz. mater czerkev. (105.) Kaje (katholicsanszka) sz. mati czerkev? (Katholicsanszka) sz. mati czerkev je vszejh krsztseni- kov veliko szpraviscse (društvo), steroga glava j e papa. (106.) Sto je nasztavo sz. mater czerkev? Sz. mater czerkev je nasztavo Jezus Krisztus. 21 . Odajsztvo Judasovoivlovlenye Jezusa.— Hiidomi Judasi je Jezusova velika liibezen nej v-szrcze szegnola. Gori je sztano od sztola i odiso je, da zsidovszkoga szpra- viscsa szluge pripela na szvojega Mestra. Jezus je med tem z vucsenlkmi vo odisao z-varasa na Olivejcski brejg i tam je pobozsno Boga molo. Jezusa vlovijo. Okoli pol nocsi je priso Judas szvojimi liidmi. Te odajnik je na poti eto pravo szlugom: — Koga kiisnem, on je, primle ga. Z-tem je k-Jezusi sztopo i kiisno ga je, Jezus je odajniki v-ocsi pogledno i na tilioma pravo: — Judas! tak z-kusczom odas mene ? . . . Zatem je pa batrivno pred szluge sztopo ipitao je nye: — Koga iscsete ? — Jezusa nazarenszkoga — odgovorili szo oni. — Jasz szam! — pravo je Jezus z-taksim Bozsim pogledom, da szo vszi nazdrt sli i na zemlo szpadnoli. Ali Jezus je nej zsivo z-szvojov Bozsov oblasztjov, nego sze je dopiiszto vloviti i zvezati. I da bi ga zve¬ zali, pelali szo ga v-Jeruzsalem. Presztraseni vucseniczke szo pa razbejsali i szamo szta Peter pa Jdnos naszlediivala Jezusa ozdalecs. 22 . Jezusa na szmrt oszoudijo i mantrajo.— Orozsnati szlugi szo Jezusa pred zsidovszkoga visesnyega popa i pred nyegovo szpraviscse pelali. Tej szo nekrivicsnoga Zve- licsitela na szmrt oszodili. V-petek zaiitra szo pa Jezusa k-Pilatusi, k-nameszt- niki rimszkoga czaszara pelali. Pilatus je nekrivics¬ noga Jezusa nej steo na szmrt oszoditi. Ali zsidovje szo po szili Jezusa na szmrt proszili i v-edno kricsali: — Raszpi ga! Raszpi ga! Na szlednye je tak i Pilatus Jezusa na szmrt oszodo. Zatem szo rimszki vojaczke sziromaka Zvelicsitela z-gvanta szlekli i neszmileno zbicsiivali.Trnavo korono szo tiidi nyemi na glavo potezsili, erdecsi plascs na Zsidovje Jezusa na r szmrt proszijo od Pilatusa. 58 nyega vrgli, trsztiko nyemi v-roke djali, i spotali sze zsnyega, naj sze veszeli, ar je krao. — Zdrav bojdi krao zsidovszki! pravili szo nyemi i-pliivali szo ga, pliiszkali szo ga. Etaksi grdi spot je trpo -Jezus Szin Bozsi za nasz. I on, ki je mrtve na zsitek znao obuditi, je vsze to mirovno pretrpo. (61.) Zakaj je szin Bog z-cslovekom posztao ? Szin Bog je z-cslovekom posztao, 1. naj bi nasz vedo, 2. naj bi nam dobro peldo dao, 3. naj bi za nasz trpo i mro. (63.) Ka je trpo za nasz Jezus ? Jezus je za nasz vnoge i velike moke trpo, dokecs je mro na krizsnom drejvi. (64.) Zakaj trpo i mro Jezus? Jezus je zato trpo i mro, naj bi nasz odkupo. (66.) Od koj nasz je odkupo Jezus ? Jezus nasz je odkupo od greha i od vekivecsne kuduje. 23. Jezusa na krizs raszpetijo. — Bluzi Jeruzsalema je bio eden brejg z-peesine, steroga ime je bilou Kalvdria. Eszi szo pripelali Jezusa v-petek opoldne i zsnyim vret dva razbojnika. Tri krizsna drejva szo posztavili gori. Na dvej kre szkraja szo raszpnoli dva razboj¬ nika, na szrejdnye pa Jezusa. Sziromaki dobrotni Zvelicsiteli szo szkoz rok i nog velike czveke vdarili i tak szo ga pribili na krizs. Jezus merje. Tri vore je viszo Jezus na krizsnom drejvi, grozne moke trpeesi. Na szlednye ob 3 vori po pol dnevi je gori szkrieso i mro. Y-onoj megnyeni 59 Jezus na krizsi (50 je neba tmicsna posztanola, zemla sze je troszila, pecsine szo pokale, grobi szo sze odperali i vnogi mrtvi szo gori sztanoli. Okouli krizsa sztojecse vnogo liisztvo je zdaj previ- dilo, da je li Bozsi szin bio on, steroga szo morili, i v-prszi sze bijecsi z-sztrahom szo razisli. 24. Jezusa v-grob polozsijo. — Da bi Jezus mro, verni nyegovi priatelje szo doli vzeli nyegovo tejlo z-krizsa i polozsili szo je v-eden z-pecsine vo zoszekani grob. Pred dveri groba szo pa privalali eden velki kamen, i tam je lezsalo Jezusa mrtvo tejlo od petek vecsera do zorje nedele. Zsidovszko szpraviscse je k-grobi escse sztrazso tudi posztavilo. Jezusa gori sztanejnye. — Y-nedelo v-zorjo sze je Goszpon Jezus na zsitek prebudo i odicseno je z-groba gori sztano. Angel Goszpodnov je pa doli prisao z-nebe i odvalao je veliki kamen, naj vszaki vidi, da je grob prazen. Angela pogled je bio, liki bliszk, gvant nyegov je pa bejli bio, liki sznejg. Sztrazsarje szo sze tak presztrahsili, da szo na pol mrtvi na zemlo szpokapali. Ysze nej dugo szo pobozsne zsenszke prišli k-Jezuso- vorni grobi. Angel je nyim eto pravo: — Jezusa nega eti; gori je sztano. 25. Jezusa v-nebo zasztoplejnye. — Po szvojem gori sztanej- nyi je Jezus escse 40 dni osztao na zemli. Yu tom vrejmeni sze je csesztokrat szkazao vucsenlkom i vcsio je nye. Med drugim je eto velo nyim: d 2 — Idte i vcsite vsze narode, i krsztsavajte nye vu imeni Ocse i Szina i Duha szvetoga. Gda bi pa stirideszeti den prisao, vo je pelao vucsenike i vervajocse na olivecski brejg. Tam je szlo- bod zeo od nyih, blagoszlovo je nye i zatem sze je na viszino podigno i zsnyihovi ocsi premino. Tak je sztopo Jezus Krisztus, nas dragi Zvelicsiteo, vu nebesza, ta, odket je prisao. I tam szedi zdaj na deszniczi Boga Ocse. Odnet pride pd nazaj na konczi szvejta z-Bozsov zmozsnosztjov i nebeszkov dikov, szodit Uidi, za stere je zsivo, trpo i mrd, i stere je tak jako lubo. Za pondvlanye : Kaje szveta mati czerkev? (105.) Ka je oio csloveka zsitka ? (48.) Ka razmimo po vekivecsnom zvelicsanyi? (49.) Kakda zadobimo vekivecsno zveliesanye ? (50.) (09.) Gde je Goszpon Jezus ? Goszpon Jezus je vu nebeszaj (na deszniczi Boga Ocse.) (70.) Jeli nazaj pride pa Goszpon Jezus? Goszpon Jezus pa nazaj pride na konczi szvejta. (71.) Zakaj pride pa nazaj Goszpon Jezus na konczi szvejta? Goszpon Jezus zato pride nazaj na konczi szvejta, ka vsze liidi oszodi. (72.) Kakda sze zove na konczi szvejta drzsana szodba? Na konczi szvejta drzsana szodba sze zove szlednya szodba. (73.) Ka de sze godilo po szlednyoj szodbi? Po szlednyoj szodbi do dobri vu nebeszko kralesztvo sli, hudi sze pa na pekeo szunejo. (74.) Ka je nebeszko kralesztvo ? Nebeszko kralesztvo je vekivecsnoga btdzsensztvameszAo. (75.) Ka je pekeo ? Pekeo je vekivecsnoga mantrdmja meszto. Jezusa v-riebozivsztoi)lejnye. MOLITVI. 1. Prekrizsamj e. Vu imeni Ocse f i Szina f i Duha szvetoga. Amen. 2. Ocsa nas, ali Goszpodnova molitev. Ocsa nas, ki szi vu nebeszaj, 1. szv^ti sze ime Tvoje, 2. pridi kralesztvo Tvoje, 3. bojdi vola Tvoja, kak na nebi, tak i na zemli. 4. Kruha našega vszakdenesnyega daj nam ga dnesz. 5. Odpuszti nam duge nase, kak i mi odpuscsamo duzsnikom našim. 6. Ne vpelaj nasz vu szkiisavanye, 7. nego oszlobodi nasz od liudoga. Amen. 3. Zdrava bojdi. ali Angelszho pozdravlejmje. 1. Zdrava bojdi Maria, miloscse puna. Goszpon je z-tebom. Blagoszlovlena szi ti med zsenami, i blago- szloven je sz a d tejla tvojega, Jezus. 65 2. Szveta Maria, mati Bozsa, moli za nasz grehsnike zdaj, i vu vori szmrti nase. Amen. 4- Jasz verjem ali apostolszke vere-vadlibuanije. 1. Jasz verjem v-ednom Bogi: v-Ocsi vszamogo- csem, v-sztvoriteli nebe i zemle, 2. i vu Jezusi Krisztusi, v-Szininyegovomjedinom, Goszpodi našem, 3. ki sze je poprijao od Duha szvetoga, porodo sze je od Devicze Marie, 4. Moke je trpo pod Pontczius Pilatusom, raszpet je, mro je, i pokopan je; 5. sztdpo je doli na pekle, na tretyi den je gori sztano od mrtvi; 6. sztopo je vu nebesza; szedi na deszniczi Boga Ocse vszamogocsega; 7. odnet pride szodit zsive i mrtve. 8. Verjem vu szvčtom Duhi, 9. szveto krsztsanszko katholiesanszko mater czer- kev, szveczov obcsinsztvo, 10. grehov odpiiscsejnye, 11. tejla gori sztanejnye, 12. i zsitek vekivecsen. Amen. 5. Angel Goszpodnov. (V-gojdno, opoldne i vecser, gda zvonijo, eto irbej mulili.) 1. Angel Goszpodnov je nazvejszto Marii, i popri¬ jela je od Duha szvetoga. — Zdrava bojdi Maria! miloscse puna. Goszpon je z-tebom. Blagoszlovlena szi Ti med zsenami, i blagoszlovlen je szad tejla tvo- 5 M&la Biblia z-Kejpami I—II. jega, Jezus. Szveta Maria, mati Bozsa, moli za nasz grehsnike zdaj, i vu vori szmrti nase. Amen. 2. Ovo szliizsbenicza Goszpodnova, naj mi bode po¬ leg rejcsi tvoje. — Zdrava bojdi Maria! miloscse puna itd. 3. I Rejcs je z-tejlom vcsinyena, i prebivala je med nami. — Zdrava bojdi Maria! miloscse puna itd. Moli za nasz szveta Bogarodicza, — da vrejdni po- sztanemo obecsanya Krisztusovoga. Miloscso tvojo, proszimo Te Goszpodne, vlej vu nase pameti, da ki szmo po Angelszkom nazviscsavanyi Krisztusa Szina tvojega tej la oblecsenye szpoznali, po nyegovi mokaj, i krizsi vu diko gori sztanejnya pri- pelani bodemo. Po našem Goszpodni Jezusi Krisztusi. Amen. Vecser za vu purgatoriumi Irpoctse diusicze escse eden Ocsa nas i Zdrava bojdi Mario molimo i na konczi eto pravimo: Preminocsih vernih dlisicze po Bozsoj miloscsi naj pocsivajo vu meri. Amen. 6. Pobiulejnije uer&, uibpantja i lihbavi. Oh moj Bog! Verjem vu Tebi, ar szi Ti vekivecsna pravicza. Oh moj Bog! viipam sze vu Tebi, ar szi Ti ne- szkoncsena milosztivnoszt. Oh moj Bog! liibim Tebe, ar szi Ti naj veksa dobrota. 67 7. Ranco molitev. Ka szi to nočs pazo na me, Hvala tebi oh dober Bog; Z-szrcza Te molim i proszim: Nezemi z-mi tvoji rok: Naj dobro bo, ka bom csinio, Ka bom gucso, i miszlo, Naj mi szrcze ne pokvari Nikakse hudo delo. Amen. Ocsa nas — Zdrava bojdi. 8. Vecserasmja molitev. Gda szi doli pocsinem zdaj, Tebi sze zhvalim, Za krivicze dobri Bozso ! Odpiiscsenye proszim. Daj naj mi pride na ocsi Miroven szladek szon, Obeesam ka viitro bodem Tebi bole veren. Amen. Ocsa nas — Zdrava bojdi. 9. Molitev k-Angeli csuvdri. Proszim lepo, csuvaj mene, Angel csuvar v-nocui vu dne, Dokecs bom zslv, naj ti bodem Vszigddr dober i pobozsen : Csi pa merjbm, neszi td, Dušo mojo v-nebesza. Amen. 10. Molitev pred jejsztvinov. Blagoszlovi nasz Goszpodne, I ete tvoji dari, Stere od tvoje dobrbte K-szebi bomo jemali. Amer*. 11. Molitev po jejsztvini. Dika hvdla na vsze veke Eto tebi prdvi Dejte tvoje, dobri Bozse, Za vsze tvoje ddri. Amen. 5 * 68 12. Grehe zsaliivdjocsa molitev. Bog moj i Goszpod moj! z-globoesine szreza mojega zsao mi je zsao, ka szam Tebe, ki szi naj bogsi moj Ocsa i komi szam tak z-vnogov hvalov duzsen z-mojov hiidobov zbantiivao; odpuszti mi, proszim Te, i jasz moesno odliibim, da sze pobogsam i vecs- krat ne pregrehsilm Oh Jezus moj! bojdi mi na pomocs z-tvojov szvotov miloscsov. Amen. 13. Kratice molitvi h Goszpon Jezusi. Malicsko je moje szrcze, Malo je preteszno, Pridi denok, oh moj Jezus ! Vzemi szi v-nyem meszto. Amen. n. Oh moj Jezus, Tebi zsivem, Tebi mbram Oh moj Jezus, zsiv i mrtev, z-czejla Tvoj szam ! 15. Liibim tebe Goszpon Jezus, Ki szi dober ino szladki; V-tebi verjem, v-tej sze vupam, Jezus mene, ne osztavi! Amen. 16. Molitev za roditele. Blagoszlovi dragi Bozse, Sztarise i csuvaj nye, Povrni nyim ka szo dobra Vcsinoli oni za me. Amen. 17. Pobihdejmje dobroga nakanejmja. Kaj kol’ bom esinio, vszo mo delo, Tebi aldiijem, oh moj Bog ! Oh moj Bog! vsze na tvojo diko ! 18. Hvdleka. Dika bojdi Bogi Ocsi i Szini szvetomi Duhi! — Kak je bilo vu zacsetki, tak i zdaj, i na vsze veke. Amen. PRID AVER. Z-biblicski zgodb vo szpelana pitanya v-red posztavlena. A) Verinio! 1. Ka vcsini (Bogi) vervati ? Yervati teliko vcsini, kak za isztino drzsati vsze ono, kaje Bog nazvejszto (pravo), pa zd.to, ka je On nazvejszto. 2. Za je nazvejszto Bog z-poszebnim talom? Bog je z-poszebnim talom nazvejszto : 1. Ka szamo eden Bog jd. 2. Ka szo v-ednom Bogi tri persdne. 3. Ka je Ocsa Bog sztvdro te szvejt. 4. Ka je Szin Bog odkupo te szvejt. 5. Ka je szveti Duh Bog poszveto te szvejt. 6. Ka je diisa csloveka nemrtelna. 7. Ka Bog Iona to dobro, i kasliga to liiido. 8. Ka sze brezi Bozse miloscse niscse nemre zvelicsati. 3. Gde najdemo na kratczi vsze ono, ka vervati moremo? Vsze ono, ka vervati moremo, na kratczi najdemo vu Jasz verjem, ali Apostolszke vere vadliivdmji. 4. Kakda je Apostolszko vere vadluvanye ? Apostolszko vere-vadltivitnye je etak: Jasz verjem v-ednom Bogi itd. (Gl. na 65. liszti.) Od Boga i Nyegovi lasztivnoszt. 5. Sto je Bog ? Bog je sztvoriteo i goszpod vszega, ka je. U. Gde je Bog? Bog je vsze povszedi, ar je On vsze povszedi nazdcsi hodocsi. 7. Ka zna i ka vidi Bog ? Bog vsze zml i vsze vidi, ar je On vszeznajocsi. 70 8. Jeli vidimo Boga? Boga ne vidimo. 9. Zakaj ne vidimo Boga ? Boga zato ne vidimo ar je On duh . (On nema tejla.) 10. Ka je mogocsi Bog vosinlti ? Bog je vsze mogocsi vcsiniti, ka li scse, ar je On vszamogdcsi. 11. Za liibi i ka odiirjava Bog? Bog liibi to dobro i odiirjava to hudo, ar je On szveli. 12. Ka csini Bog z-dobrimi i ka csini z-hiidimi? Bog dobre Iona, hiide pa kastiga. 13. Kakda Iona i kastiga Bog? Bog Iona i kastiga poleg vrejdnoszti, ar je On pravicsen. 14. Gda kastiga Bog? Bog vcsaszi preczi kastiga, ali naj vecskrdt dugo csdka na po- bogsanye hiidoga csloveka, ar je O n potrpliv. 15. Jeli Bog vszakoga hiidoga csloveka kastiga? Bog ne kastiga vszakoga lilidoga csloveka, nego tisztomi od- piiszti, steri sze pobogsa, ar je On szmileni. 10. Jeli ma Bog zacsetek, ali konecz? Bog nema niti zacsetka, niti koncza, ar je On vekivecseh. (Bog je vszigdar bio, vszigdar j6 i vszigdar bode.) 17. Jeli nasz lubi Bog? Bog nasz jako liibi; On nam vszigdar szamo dobro scse i csini, dr je On neszkoncseno dober. 18. Od koga szhaja vsze dobro ? Od Boga szliaja vsze dobro. 19. Kaksi je Bog? Bog je vekivecsen, vszamogocsi, povszedi nazocsni i vszezna- jocsi, — szvdti, dober pravicsen, potrpliv i szmilen - - z-ednov recsjov popoten. 20. Jeli je kaj popolnejšega kak Bog ? Nega nika popolnejšega kak Bog. On je ndj popolnejši. 21. Jeli je vecs od ednoga Boga? Szdm eden je Bog. 71 Od trej Bozsanszki persoit. 22. Keliko je person vu Bogi ? Vu Bogi szo tri persone: Ocsa, Szin i szveti Duh. 23. Jeli szo vsze tri persone Bog ? Vsze tri persone szo Bog. Ocsa je Bog, i Szin je Bog, i szveti Duh je Bog. 24. Keliko Bogov szo ete tri persone? Ete tri persone szo szam eden Bog. 25. Kakda zove'mo tri persone ednoga Boga z-ednov recsjov ? Tri persone ednoga Boga z-ednov recsjov zovemo za szveto Trojsztvo. Od Boga Ocsd, kaliti od Sztvoritela szvejta. (Szvejt.) 20, Odket je szvejt? Szvejt je Bog sztvoro. 27. Ka vcsini sztvoriti ? Sztvoriti teliko vcsini, kak z-nicsesza kaj vd prineszti. 28. Kakda je sztvoro Bog szvejt ? Bog je szvejt szamo szvojov volov (szvojim z-stenjom) sztvoro. To je steo naj bode, i taki je vsze bilo. 29. Ka csini Bog escse i zdaj za szvejt? Bog gori drzsi i ravna te szvejt, i szkrbi sze za vsze. 30. Kakda zovemo ono szkrb, z-sterov sže Bog szkrbi za szvejt? Ono szkrb, z-sterov sze Bog szkrbi za szvejt, zovemo za Bozse previdejnye ali prigledbo. 31. Jeli sze more kaj goditi na szvejti brezi Bozse vole? Brezi Bozse vole sze nika nemre goditi na szvbjti. 32. Kelikofele szo Bozsa sztvorejnya? Bozsa sztvorejnya szo dvoja fdle : nevidocsa i vidčcsa. (Angelje.) 33. Stera szo nevidocsa Bozsa sztvorejnya ? Nevidocsa Bozsa sztvorejnya szo angelje. 72 34. Ka szo angelje ? Angelje szo duhovje, steri razum i volo majo, ali tejla nemajo 35. Zakaj je sztvoro Bog angele ? Bog je sztvoro angele naj Nyega molijo, Nyemi szluzsijo i csloveka esuvajo. 36. Kaksi szo bili angelje zaprva? Angelje szo zaprva vszi dobri bili, Bog je zdto nye tiidi lubo. 37. Jeli szo angelje vszi dobri osztanoli ? Angelje szo nej vszi dobri osztanoli. Vnogi szo gizddvi poszta- noli i nej szo steli Bogi pokorni biti. 33. Z-kem je lonao Bog dobre angele ? Bog je dobre angele lonao z-vekivecsnim bldzsensztvom. 39. Kakda je kastigao Bog hude angele ? Bog je hude angele na pekeo szuno. I tej szo hudi duhovje z-driigov reesjov vražje. 40. Kakda sze zovejo oni dobri angelje, steri z-poszebnim talom nasz esuvajo ali varjejo ? Oni dobri angelje, steri z-poszebnim tdlom ndsz esuvajo ali varjejo, sze zovejo : angelje esuvarje ali varuvdesje. 41. Jeli nasz liibijo angelje csuvaije ? Angelje esuvdrje nasz liibijo, dr: 1. našo tejlo i našo diiso esuvajo. 2. ndsz na dobro opominajo, 3. za nasz sze molijo. 42. Ka szmo duzsni szvojemi angeli esuvari? Szvojga angela esuvara szmo duzsni : 1. postiivati, 2. na pomocs zezavati, 3. nyegovo opominanye naszlediivati. 43. Jeli nasz liibijo i hiidi duhovje ? Hudi duhovje nasz nelubijo, ar nasz na hudo zapelavajo, naj mi tiidi greh vesinimo i na pekeo pridemo. ( Cslovek.) 14. Stero je naj plemenitejše vidoese Bozse sztvorejnye ? Naj plemenitejše vidoese Bozse sztvorejnye je cslovek. 73 45. Z-koj sztoji cslovek ? Cslovek sztoji z-tejla pa z-dase. 46. Na dušo gledocs komi je szpodoben cslovek? Na dušo gledocs je cslovek szpodoben k-Bogi. 47. Zakaj je szpodobna csloveka duša k-Bogi ? Zato je szpodobna csloveka duša k-B6gi 1. ar je nemrtelna, 2. ar razum i szlobodno volo ma. 48. Ka je czio cslovecsega zsitka ? Cslovecsega zsitka czio je vekivecsno zvelicsanije , 49. Ka razumno po vekivecsnom zveliesanyi ? Po vekivecsnom zvelicsanyi razmimo vu nebeszkom krdlesztvi bodocse vekivecsno blazsensztvo. 50. Kak dobimo vekivecsno zvelicsanye? Vekivecsno zvelicsanye tak dobimo, csi Bogd szpoznamo, Nyega liibimo i Nyemi szluzsimo. 51. Ka moremo csiniti, csi Bogi scsemo szliizsiti ? Csi Bogi scsbmo szliizsiti, teda morem.o ngegove zapovidi zdrzsati. 52. Zakaj szmo tak na zemli? Zato szmo na zemli, naj Bogd szpoznamo, Nyega lubimo, Nyemi szluzsimo i naj sze tak zvelicsamo, (to je vu nebesza pridemo.) 53. Kaksiva szta bila prviva csloveka zaprva? Prviva csloveka szta zaprva bldzsaniva bila, 1. ar szta vu Bozsoj miloscsi bild, 2. dr szta nekrivicsniva (dobriva) bila i greha szta nej poznala, 3. ar je nyima nej trbelo mrejti. 54. Jeli szta blazseniva osztanola prviva csloveka? Prviva csloveka szta nej bldzseniva osztanola, dr szta greh vcsinola, i po grehi szta: 1. vo szpadnola z-Bozse miloscse, 2. szpoznala szta liiido, 3. mogla szta mrejti. 55. Sto vcsini greh? Greh vcsini ki je nepokoren i prelomi. Bozso zapovid. 74 56. Kakda sze veli ki je escse nej vcsino greta? Ki je escse nej vcsino greha, on sze veli nekrivicscn ali ne- duzsen. 57. Ka csini, ki (szam rad) ne gucsi isztine? Ki sztm rad ne gucsi isztine, on laga (lazse.) 58. Jeli je szlobodno lagati? Lagati je nej szlobodno, ar je vszaka Itzs greh. Od Boga Szina, kakti odkiipitela szvejta. 59. Ka je ime Odkiipitela? Odkiipitela je ime : Jezus Krisztus. 60. Sto je Jezus Krisztus? Jezus Krisztus je druga Bozsanszka persona, BogA jedinorod- jen Szin, ki je za ntsz z-cslovekom posztao. Gl. Zakaj je Szin Bog z-oslovekom posztao? Szin Bog je z-cslovekom posztao, 1. naj bi nasz vcsio, 2. naj bi nam dobro peldo ddo, 3. naj bi za nasz trpo i mro. 02. Ka je vcsio Jezus Krisztus ? Jezus Krisztus je to vcsio, ka moremo vervati, ka sze vupatJ i ka ošiniti, naj sze zvelicsamo. 03. Ka je trpo za nasz Jezus? Jezus je za nasz vnoge i velike moke trpo, dokecs je mro na krizsnom drejvi. 64. Zakaj je trpo i mro Jezus? Jezus je zato trpo i mro, naj bi nasz odkupo. 65. Ka razmimo po tom, ka nasz je Jezus odkupo ? Po tom, ka nasz je Jezus odkupo, razmimo, da je zadoszta vcsino Bogi za nase grehe. 00. Od koj nasz je odkupo Jezus? Jezus ntsz je odkupo od greha i od vekivccsne kastige. 67, Sto je bila mati Jezusa Krisztusa? Jezusa Krisztusa mati je,bila: Blstzsena Devicza M tria. (58. Sto je bio hraniteo Jezusa Krisztusa ? Jezusa Krisztusa hraniteo je bio szveti Jozsef (zaroesnik Bla- zsene Devicze). 69. Gde je Goszpon Jezus? Goszpon Jezus je vu nebeszaj (na deszniczi Bogd, Ocse.) 70. Jeli nazaj pride pa Goszpon Jezus? Goszpon Jezus pa nazdj pride na konczi szvejta. 7J. Zakaj pride pa nazaj Goszpon Jezus na konczi szvejta? Goszpon Jezus zfito pride nazaj na konczi szvejta, da vsze liidi oszodi. 72. Kakda sze zove na konczi szvejta drzsana szodba? Na konczi szvejta drzsana szodba sze zov6 s zlednya szodba. 78. Ka de sze godilo po szlednyoj szo'dbi? Po szlednyoj szodbi do dobri vu nebeszko kralesztvo sli, hudi sze pa na pekeo szunejo. 74. Ka je nebeszko kralesztvo ? Nebeszko krdlesztvo je vekivecsnoga bldzsensztva meszto. 75. Ka je pekeo ? Pekeo je vekivecsnoga mantranya meszto. Od szvetoga, kaliti poszveositela szvejta. 76. Sto posveti csloveka ? Csloveka Duh szveti poszvdti. 77. Sto je Duh szveti ? Duh szvdti je szvžtoga Trojsztva tretya persrma. 78. Z-kem poszveti Diih szveti csloveka? Duh szveti csloveka poszveti z-Bozsov milosesov. 79. Ka je miloscsa? Miloscsa je Bozsa pomoucs i duševen ddr, sterf 1. preszvejti našo pamet i na dobro magne našo volo, 2. poszveti našo dušo. SO. Zakaj nam da Diih szveti miloseso ? Diih szvdti nam zato da milosesov, naj dobri bodemo i naj sze zveliesamo. 76 81. Jeli sze zvelicsamo brezi Bozse miloscse? Brezi Bozse miloscse sze nezvelicsamo. 11 ) Ofodr zs Av Aj in o zapovidi ! 82. Jeli je zadoszta na zvelicsanye, csi szamo verjemo ? Nej je zadoszta na zvelicsanye, csi szamo verjemo, nego szmo duzsni tiidi zdrzsati zapovidi. 83. Stere szo one zapovidi, ka szmo je duzsni zdrzsati? One zapovidi, ka szmo je duzsni zdrzsati, szo ete : 1. glavna zapovid, 2. deszetere zapovidi, 3. petere zapovidi. 84. Kakda je glavna zapovid ? Glavna zapovid je etak: Luln Goszpodna Bogd tvojega, z-czej- loga szrczd tvojega, z-czejle duše tvoje i zevsze mdesi, tvoje. 85. Ka zselej glavna zapovid ? Gldvna zapovid tou zselej, naj lubimo Boga i blizsnyega. 80. Zakaj szmo duzsni Boga lubiti ? Zato szmo duzsni Boga lubiti: 1. dr je Bog naj veksa dobrota, 2. dr od Boga szliaja (pride) vsze dobro, 3. ar je Bog zapovedao naj Nyega lubimo. 87. Kakda moremo Boga lubiti ? Boga od vszega naj bole moremo lubiti. 88. Z-kem pokazsemo, da Boga lubimo? Z-tem pokazsemo, da Boga lubimo, csi dobro ošinimo, hudoga sze pa ogiblemo. 89. Sto je nas blizsnyi ? Nas blizsnyi je vszaki cslovek (nikoga nej vo vzevsi). 90. Gda lubimo blizsnyega, kak szamoga szebe ? Blizsnyega lubimo kik szamoga szebe, csi mjemi ono ošinimo, ka szebi zselejmo. 77 91. Stere szo deszetere Bozse zapovidi? Deszetere Bozse zapovidi szo ete: Jasz szam Goszpodin Bog tvoj: 1. Nemaj drugi Bogov pred menov. Ne napravlaj szi zrejzani kejpov, ka bi ny4 molo. 2. Goszpodna Boga tvojega imena zaman gori ne czemi. 3. Szedmi den poszvdti. 4. Postiij Ocso tvojega i mater tvojo. 5. Ne m6ri. 6. Ne praznuj. 7. Ne kradni. 8. Ne gucsi krivoga szvedocsansztva proti tvojemi blizsnyemi. 9. Ne pozseli zsene tvojega blizsnyega. 10. Ne pozseli luczkoga blaga. 92. Sto je dao deszetere zapovedi? Deszetere zapovedi je szam Bog dao. 93. Ka sze zapovidava po prvoj Bozsoj zapovedi ? Po prvoj Bozsoj zapovedi sze zapovedava, naj szamo ednoga pravoga Boga poslujemo i molimo. 94. Ka sze prepovedava po drugoj Bozsoj zapovedi? Po drugoj Bozsoj zapovedi sze prepovedava, naj Bozse ime nepošteno ali brezi potrejbcsine vo ne povemo. 95. Steri je szedmi den? Szedmi den je nedela. 90. Z-kem moremo nedelo poszvetiti ? - Z-tdm moremo nedelo poszvetiti, ka moremo : 1. szveto meso ipredgo poszliisati, 2. ka neszmimo zsmetnejsega dela csiniti. 97. Ka sze zapovedava po strtoj zapovedi? Po strtoj zapovedi sze zapovedava naj nase rodilele i voditele postiijemo, ltibimo i nyim pokorni bomo. 98. Ka sze prepovedava po petoj zapovedi? Po petoj zapovedi sze prepovedava, naj blizsnyemi vu tejli ali vu duši kvara ne vesinimo (to je prepovedava sze : ludo- morsztvo, zadoeslivost, szrditoszt, druge bantiivati i druge na greli zapelati). 78 99. Ea sze prepovedava po sesztoj (i devetoj) zapovedi? Po sesztoj (i devetoj) zapovidi sze prepovedava vsz&ko. ne- dosztojno i necsiszto mislejnye, govorejnye i csinejnye. 100. Ea sze prepovedava po szedmoj (i deszetoj) zapovedi ? Po szedmoj (i deszetoj) zapovedi sze prepovedava, naj blizs- nyemi kvara nevcsinimo. 101. Ea moremo ošiniti z-liiczkim blagom? Liiczko blago moremo nazaj dati szvojemi imajiteli. 102. Ea sze prepovedava po oszmoj zapovedi ? Po oszmoj zapovedi sze prepovedava, lagati i na blizsnyega našega hudo gucsati. 103. Eakda szo petere czerkvene zapovedi ? Petere czerkvene zapovedi szo etak : 1. Od szvete matere czerkvi nasztavlene i zapovedane szvetke poszveti. 2. Vszaki szvbtek szveto meso pobozsno poszliisaj. 3. Zapovejdane posztne dneve obdrzsavaj, ino szo od niko jejsztvine zadrzsavaj. 4. Grehe tvoje vszako leto poleg szvete matere czerkvi pravde tvojemi lasztivnomi szpovedniki vadluj i naj menye ednouk okoli viizma oltdrszko szvesztvo k-szebi primi. 5. Prepovejdane dni gosztiivanya ne szluzsi. 104 Sto nam je dao petere czerkvene zapovidi? Petere czerkvene zapovidi nam je dala s zv. mati czerkev. 105. Ea je (katholicsanszka) sz. mati czerkev? (Katholicsanszka) sz. mati czerkev je vszejli krsztsenikov ve¬ liko szpravisese (driistvo), steroga glava je papa. 1U6. Sto je nasztavo sz. mater czerkev? Sz. mater czerkev je nasztavo Jezus Krisztus. 107. Ea vesini, ki zapovedi szam rad prelomi? Ki zapovedi szam rad prelomi, on greli vesini. 108. Jeli moremo zapovedi obdrzsati z-szvoje mocsi? Zapovedi nemremo obdrzsati z-szvoje mocsi, nego k-tomi Bozso miloscso potrebujemo. 109. Po kom dobimo naj bole Bozso miloscso ? j3ozso miloscso dobimo naj bole po szvesztvaj i po molitvi. 7 !) C) Zsivmo szvesztvtvmi i molmo iSog-.i! 110. Keliko je szvesztv ? Szčdemje szvesztv: l.krszt, 2.potrdjenye (forma), 3. oltarszko szvesztvo, 4. pokora, 5. szlednye nazanye, 6. czerkveni red, 7. hizsni zakon. 111. Sto je nasztavo szvesztva? Szvesztva je nasztavo Goszpon Jezus Krisztus. 112. Na koga je zaviipao szvesztva Goszpon Jezus Krisztus? Goszpon Jezus Krisztus je zaviipao szvesztva na krsztsanszko, katliolicsanszko sz. mater czerkev. 113. Ka vcsini moliti? Moliti teliko vcsini, kak k-Bugi gucsati, naj od Nyega kaj proszimo, ali Nyemi kaj zahvalimo. 114. Gda molimo pobozsno? Teda molimo pobozsno, csi szi vu molitvi nemiszUmo na drugo, kak na Boga. 115. Stera je naj plemenitejša molitev ? Naj plemenitejša molitev jo Ocsa nas. llvdlen bojdi Jezus Krisztus ! kazAcs. Liszt. Zgodba zvelicsanya ... ... ... ... ... . _ ... ... ... 7—62 /. Od sztvorjenrja szvejta do narodjemjd Jezusa Krisztusa. *1. Sztvorjenye szvejta ... ... ... ... ... ... ... ... 7 *2. Dobri i hudi angelje ... ... ... ... ... ... _ 8 *3. Sztvorjenye prviva esloveka ... ... ... ... ... ... ... 10 *4. Prviva esloveka v paradizsomi. Bozsa prepovid,— Greh prviva esloveka.— Bozsa kastiga.— Bog obeesa Jezusa, Odkiipitela 11 *5. Kain i Abel. ■—• Aldov Kaina i Abela. — Prvo liidomor- sztvo. —- Bozsa kastiga ... ... .... ... ... ... ... ... 15 6. Hiidbba liidih. — Noe i nyegova barka. — Potop ... ... 18 7. Babilonszki tiirem i zmejsanye jezika ... ... ... ... ... 22 8. Liidje bolvane molijo. — Abraham. — Gori aldiivanye Izsaka 22 9. Bog ponovi szvoje obecsanye od Odkiipitela. — Abrahainovoga odvejtka, izraelezov, nagajenye. — Bozse obecsanye sze szpuni 20 II. Jezusa Krisztusa narodjemje, zsitek, szmrt i gurisztanejmje. *10. Maria. — • Szin B6g z-eslovekom posztane ... — ... ... 29 *11. Narodjenye Jezusa. — Paszterje sze k-jaszlam maloga Jezusa zovOjo ... ... _ ... ... — ... ... — ... 32 *12. Modri szunesenoga szhoda. — M6dri sze domo povrnbji. — Neszmilenoszt Herodesa. — SzvOta familia sze nazaj povrne v-Nazaret *13. Dvanajszet lejt sztar Jezus vu czerkvi 34 38 14. Jezus zaesne szvoje delo. — Jezusovi verezi i nepriatelje 40 15. Jezusa prva csiida na szvadbi v-Kani _ _ ... ... 44 16. Naimszkoga mladOncza gori obiidejnye . ... ... ... — 44 17. Jezus ftisa vihbr ... ... ... ... ... ... ... — ... 46 18. «0csa nas» i glavna zapovid... .... ... ... ... ... ... 46 19. Jezusova liibOzen k-deezi ... ... ... ... ... 50 20. Jezusovi nepri&telje i szlednyi viizen. — Szlednya vecserja i nasztavlenye Oltarszkoga szvesztva ... ... ... — 52 21. Judasova odajnoszt i vlovlenyb Jezusa _ — — — 54 22. Jezusa na szmrt oszodijo i mantrajo ... ... . . — 56 23. Jezusa na krizs raszpnejo. — Jezus merje ... ... . . 58 24. Jezusa v-grob polozsijo. — Gorisztanejnye Jezusa ... ... 60 25. V-nebo zasztoplejnye Jezusa _ ... ... _ — ... 60 Molitvi: Prekrizsanye. — Ocsa nas* — Zdrava bojdi. — Jasz verjem. — Angel Goszpodnov. — Pobiidejnye na vero, vii- panye i liibav. — Bana molitev. — Vecserasnya molitev. ■ — • Molitev k-angeli esuvari. — Molitev pred jejsztvinov. —Molitev po jejsztvini.— Molitev pozsaliivanya. —■ Kratke molitvi k-Gosz- pon Jezusi. — Molitev za roditele. — Pobiidejnye na dobro nakanejnye. — Szkradnya hvalbka ... ... ... ... ... 64—68 Pridavek : A) Od vere. Od Boga i Nyegovi lasztivnoszt. — Od trej bozsanszki persfin. — Od Boga Ocse, kakti od sztvoritela szvejta. (Szvejt. — Angelje — Cslovek.) OdBogaSziha,kakti od odkiipitela sz vejta,— Od Boga szvetoga Diiha, kakti od poszvecsitela szvejta... 69 — 75 B) Od zapovid .. ... ... ... — ... ... ... — — 76—78 C) Od szvesztv i od molitvi — ... ... ... ... — ... 79 - - . v'" > Mdr meffjelent MALA BIBLIA Z-KEJPAMI za IH—V. razred norm. sole Ozena 40 kr. ROVI D VEZERKONYV KIS KEPES BIBLIA I_.ji. osztš,lyu ržszžnek mddszeres tanitasahoz. Mu,sodile leiadds. Ara 20 kr. Megrendelesek a SZENT-ISTVAN-TAKSULAT ■iigyn6ksegehez Budapest, MU., SzentkirAlyi-utcza 28. sz. intezenddk. FRANKUN-TARSULAT NVOMDAJA.