S! sv, 320 V Trste, v nedeljo 23. novembra Leinlk XLVI vsak dan, udi ob in praznikih, zjstraj. — UretfafVvo: uflca gv. F:nčiSta Asi Ikoga štev. 20, I. — Dopisi naj se psšiijajo ur«* c!5tvu. — Nefranki^»a se spregajo, rofeeptel se ne vwff*Je. — Izdajatelj In odpovem! uredstlc Štafao Godina. — Lattnlk ItmiiiiLlj Ihta £dinostl — Tisk livarne Bda«t- — Narcfeina nt m«ee L 3—, pot kta L 18 - in celo leto L 3*—. — Tekfon «revec »InJomi-ic-. ki je capini zapaženim ladjam nasproti, je javi!, da gre za prihod D'Ar.nunzija in ne-redovr .h čet z Reke. Ob 9'40 je priplul v zadrško lu':o torpedolovec »Nullo«, a za njim torpedov »ia »66 P. M.« in rMas 22», dočim se je ustavila prevozna lad-ja »Cortelazzo« ob peovolu Berna p-~d vhodem v luko Canale. Zgoraj omenjene enote so bile že delj časa na Reki. Na obali je čakal avtomobil, pcslan od pod-admirala Milla, v katerem se je DAnnunzio odpeljal na gubematorat. Po pogovoru, ki je trajal več nego pol ure, je pod admiral izšel in naznanil častnikom, da je dal svojo pošteno b^edo, da se ne zapusti noben del Dalir.^cije. vključen v londonski pogodbi. Podadmiral MRI o in D'Annunzio si a govorila pred množico in nato sta v spremstvu drugih častnikov pregledala čete. Popoldne so se vršile druge demonstracije. Zvečer pa je bil sprejem v -Casir.o socialen, kamor je prišel tudi podadmiral. Na krovu »Cortelazza« je bilo okoli 800 prestovnljcev z Reke. Neki mornariški častnik je stopM p^ed množico in reke!, da so pravi tol-nač italijanskega naroda reški mornarji ln vojaki, a ne vlada in diplomatje. Zjutraj ob 5 je šel pod admiral . Millo na krov ladje *Nullo« pozdravit D'Annunzija, ki je odpoto-.«1 ob 10. Vse ladje so ob odhodu dvignile dalmatinsko zastavo. V splošnem se čete vedejo mirno. Samo oddelek »arditov« je vstopil zvečer v škofovo palačo in ukazal, naj se izvesi italija-vka zastava; isti ukaz je dobilo hrvatsko društvo •Sckol". Na dan 16. novembra je dal podad-rairal Millo ladjo »Zeffiro* na razpolago od-boru Zadrčancv, ki je odpotoval pod poveljstvom župana Ziliotta na Reko. Ugotovilo se je, in to je najbolj žalostno, da se je »a-tvezlo mnogem vojakom in č?stnikom z očitno s*abkn namenom, da se vlada strinja z vsem, k-ar se je zgodilo in da so vladna obžalovanja samo privitka. Pripominja se, da so se postavili častniki, ki se niso izrecno izrekli za ta črn, pod stražo in nadzorstvo. Ne saaaka znak#>■▼, da se na-»win pripravijpjo drugi na Šibenik, Split ia druga dalma-Hek a Biejta. slepar,le s trditvijo, da je delal »in mala fede* (neveee) in da prepreči nerede. Vlada je izrecno izrazila, da graja rn ne odobrava nobene p«da4mirai»ve izjave političnega značaja, ker bi bila leta pepelsoma izven njegovega tfe-aiočja, ki je samo upravnega značaja. f*©iit:-e»i «2-el me^aapedmh vprašanj spada iz-£ jučno Je v eb»«čje parlamenta in vlade. Ker se nammflr priprave za dru£e pohode, naredi vlada vse mogoče, da jih prepreči m epozarja že sedaj državo o nevarnosti takega pestepanja. Tekom preiskav v Jakinu. r-4inuu ki Milanu se je ugotovilo, da gredo nekateri za tem, da bi izkoristili položaj, ki je nastal aa Reki, v uporne namene v kraljestvu. V lada je ukrenila potrebne ukrepe in bo sma- roa^dmiral Millo je opravičeval svoje po-trala za zločin vsak čin. ki bi šel za tem, da PODLISTEK moti mir v državi. Podadmiral Millo ostane na svojem mestu pričakovaje vladnih določeb. — Res zanimivo poročilo in še zanimivejše postopanje italijanske vlade! konferenca. Ameriška delcgacija ne odide še iz Pariza. PARIZ, 21. Zdi se, da ameriška delegacija ne namerava zapustiti mirovne konference, preden se ne določi stališče Amerike napram mirovni pogodbi z Nemčijo. Ameriški delegat White se je danes udeležil seje vrhovnega sveta kot predsednik in je sodeloval tudi aktivno pri razpravi o vprašanju vzhodne Galicije. Ker se je pa senatova razprava o odobritvi versailleske mirovne pogodbe odložila, se smatra, da nameravajo delegati čakati se-natove odločitve. Vprašanje izvršitve versailleske pogodbe brez ameriškega sodelovanja ni še rešeno, toda v Parizu se vrše že predpriprave. Filip Bertelot je imel snoči pogovor z nemškim delegatom Simonsom, članom nemškega odposlanstva, ki je prišlo v Pariz, da se dogovori o ukrepih v svrho praktične udejstvitve mirovne pogodbe. Značilno je bilo pri tem pogovoru dejstvo, da je bilo prvo Simonsovo vprašanje, ali se bodo tudi ameriški delegati udeležili raznih komisij za izvršitev mirovne pogodbe. Sestaaek med zavezniškimi odposlanci In nemškima pooblaščencema. PA'RIZ, 21. (S.) V tore« bo prvi sestanek med zavez.nišjkšmi odposlanci in nemškima pooblaščencema Simscnom, ravnateljem »\Vilhma jasen.« Minister je pripomnil, da te besede niso v zvezi s položajem na Madžarskem. Klofač je nato naznanil odpustitev rezervnih častnikov in pripustitev aktivnih nemških častnikov v vojsko. Doslej se je javilo v češkoslovaško vojsko že nad 116 častnikov. .Minister obsoja tendenco, ki gre za tem, da uvede tudi v vojsko politiko. Njemu je ljubši nezmožen častnik kakor časLn:k — demagog. Češko delavstvo. TRAGA, 21. (S.) Rudarji v plzenjskem in striboskem okraju so sklenili prostovoljno, da bodo delali tudi ob nedeljah do jan. 1920 in da bodo uporabili vse sile v svrho zvišanja premogovne produkcije. Tudi socijalnodcmo-krati čeri rudarji v kladenskem okraju so se edločili po posredovanju delavnega ministra Hampla, da epuste enodnevno protestno stavko proti nagli izvršitvi sodniiskih razprav proti komunistu Mini. Pokojnine in>ilid.i>m in vojnim sirotam. PRAGA, 20. Vlada izdeluje zakonski načrt glede pokojnine vejnim invalidom, vdovam in sirotam v vojni padlih vojakov. Na Češkoslovaškem je 210.000 invalidov, a vdov in sirot v vojni padlih vojakov je 385.000. Pohabljencem se dovoli letna pokojnina 1S09 kron. IZ RUSI3Z. Poraz admirala Kolčaka pri Omsku. LONDON. 21. (S.) Listi (poročajo iz Revala, da je dobil Liivlnov brzojavko iz Moskve, v ka- Za sinra prasdo. (44' Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Vina dajteU je rekel Andro, posegel po vrču in ga izpraznil do dna. »Hvala Bogu, da sem tu. Torej čuj. Prišel sem do Ivanca. Tu sem zapustil cesto in zakrenil v breg. Do pol §riča sem se vlekel ob cesti skozi grmovje in trnje. Glejta, roki ste mi popolnoma krvavi. Pri cerkvici sv. Martina sem se spustil v klarec, potem pa sem se povzpel na drugi br^g ravno nad cesto v Zagreb. Precej strm je. a šuma gosta. Na drugi strani na griču je st:! ^iisjeigrad s svetimi okni kot črn rogat diček z ognjenimi očmi. V selu doli so goreli <>gofi, a okoli njih so se motali vojaki na konjih. Čul sem dobro, kako se je kričalo in klelo, kako so žvenketale sablje. Splezal sem ■ star, debel gaber. Tu sem ležal med ve-K-mi na trebuhu kakor mačka, ki preži na vrabca. Naenkrat je zatrobila z grada trobenta, a za njo deset trobent iz sela. Konjeniki se abrali v vrste, sablje ki kopje je leske- talo v mesečini. Grajska vrata so se odprla, a iz grada je prišel sprevod. Najprej debel konjenik pod velikim kalpakom. Videl sem samo njegov črni obris na obronku griča. To je bil Tahi, Bog ga ubali Za njim drugi konjeniki pod orožjem; bili pa so tudi peš«.i brez orožja, ki so jih konjeniki gnali pred seboj na vrvi. To so naši dečki, ki jih je Tahi po sili stlačil v vojsko. Uh! grlo mi gori. Dajte mi vina!>< r Pij, pa pripoveduj dalje,« je zaklical Gubec, uprši oči v Andreja. »Sedaj,« je nadaljeval Andro, okrepivSi se in cmoknivši z jezikom, vje krenila vsa četa in Tahi proti Zagrebu. 2e je bila četa skoro pod mano. Stisnil sem glavo med gabrove veje, ter zatulil v svet: *Gjuro Mogaić, kliče te Jana!« A v tem hipu se je odzval iz čete bolesten glas: »Jana, moja Jana« — in eden pešcev se je zrušil na tla.« »Ha,« je udaril Gubec besno ob mizo s pestjo, »to je Gjuro, moj Gjuro!« »Ne vem, kdo je,« je odvrnil Andrija, »toda videl sem, kako so tega človeka pobrali in ga naložili na konja. Dva ali trije so izstrelili puške na mojo stran. Zrna, fivala Bogu« nisem občutil; samo čul sem, kako strel odmeva teri se naznanja, da }e bil admiral KoKSak pora-žen pri Omsku. Veliko število njegovih generalov in častnikov je bilo ujeto. V Čeftat admirala Kolčaka vJada baje strašna potrtost. Litvisov je odpotoval iz Revala v Kopenba&en. Neredi v Vladivostoku. VLAD1VOSTOK, 17. Torej pripoznate le, da ste jih videli.« »Da, in to je vse.« »■Vzeli jih niste?« oziroma 48-urnem delu se uveljavi tudi v pomorskem in rečnem prometu. O udejstvitvi tega načrta pri poljedelstvu se bo razpravljalo na posebni konferenci. Izgredi v Aleksamlriji. KAIRO. 21. (S.) V Akk-sandriji so >e vršili med policijo in demonstranta izgredi, tekom katerih sta bili dve osebi ubiti. 13 pa težko ranjenih. Vlada se odiočHa odstopiti. A lebdi je pozvai v vladno palačo predsednika, podpredsednika in komisari-jatnega tajnika egiptovskega. poslaništva ter jim ukaza* naj se umaknejo v svoje hiše. ker ima danes nalogo utrditi protektorat, ščititi sultanov prestol in vadržavati rod. Nato >e fcz^avH, da smatra za odjgovorna izgredov lista »Afkar« in -Colz-krausa*, ki sta bila vsled tega ustanovljena. Obstrukcija senata preti zbornici. MADRID. 21. (S.) Potekitsi obstrukci*a. ki jih je na-redfl v zibornioi biv.š4 minister La Cierva proti kabinetu in proti kabinetu in proti odobrili proraČL-n-a, so vršili tudi v senatu, kier je b ta seja le posledica dogodkov, katere so vzročiH sen-atorji, pristaši bivšega ministra 1 a Cierve. Premogovna kriza v Prusijfi. KRALJEVEC. 22. (S.) Ustavi rev osebnega prometa nikakor pospešila (prehranjevanja vzhodne Prtraie. V Kraljevec ni prispe! noben vlak z gorivom; priman k« je mnogo premoga za domačo rabo. Pokraj ki ske zadruge so brzojavno zahtevate od državnega predsednika premoga za deželo. Plinarna ie omejila razdeljevanje -plina na tri ure dnevno. Švicarski tečaji, 2ENEVA, 22. (S.) Italija 46.25; Nemčija 13.35; Avstrija, nove 4.25, stare 4.00; Anglija 22.43; Francija 5S.75; Amerika 5.71%. Sem Benslli o nstran-i in zunanji poilfli Italije. Firence, novembra. Dne 12. t. m. je imel znani pisatelj Sem Benclli, kandidat florentinskega demokratičnega bloka svoj dol^o pričakovani politični govor v tukajšnjem gledališču OHmpia«, ki je hiio polno pesnikovih častilcev (in — ča-stUk, ki ga žalibog ne bodo mogle še volit::). Vstop je bil dovoljen samo povabljenim, da ne pride do neljubih prizorov. Njegov nete-atralični nastop in priprosta, skoro skromna obleka, sta prijetno vplivali. Njegov globoko zamišljen govor se je odločno razlikoval od navadnih političnih hujskanj in tirad vse dotlej, dokler ni pričel govoriti o Slovanih. Preko široko zasnovanega uvoda o nujnosti vojne, o narodnosti in človeštvu, o narodni vesti je prišel na kričeče notranje razmere v Italiji in jih razkrinkal brez usmiljenja. Med drugim je rekel: »Odhajanje in prihajanje naših emigrantov je obogatelo tuje parobrodne družbe. Genova je bila v rokah Nemcev, Angleži in Amerikanci se niso znali za časa okoristiti z nezavednostjo in hočejo dovesti sedaj na Reki do kupčijske pretiranosti metodo *bochev« (francoska psovka za Nemce); in mnogo Italijanov bi jim pri tem za vrečo zlata ali pa za javno pohvalo pomagalof Imamo šole in vseučilišča: toda kakšna? Najboljša so se vzdržala le potom volil, naporov in ljubezni posameznih profesorjev in dijakov. Mizerija učilnic, instrumentov ia prostorov: nemožnosti in težkoče izkustev in eksperimentov. Nobena vez u danosti ia spoštovanja med narodom in dijačtvom. Rekel sem zadnjič, da so pri nas smatrali komika za bđnrarja (tintore)! Ljudske SoJe so bile in so po večini še vedno umazane, temne, ne-priprante. Beseda učitelj ni bila nikdar tolikokrat žsijaoa, kot v bližnji preteklosti. V učnih metodah in programih kaos; v učnih knjigah silno škodljiva obširnost in večkrat tudi bc3»i*Laostf a tudi žalitve domovine. In vendar bi morale šole ustvariti Italijana« državljana! V ministrstva upravnega in tehničnega značaja je zanesla politika z menjanjem vodij vsako leto aH dve največji nered. In ker smo že bili velik narod, smo se izpoaabHi z vsemi čuti v orgijah politike. Zamogli smo biti vse: od imperialistov do komunistov; vse smo bili z besnim navdušenjem, a pravi Italijani redko! Ničemur se svet ni bolj krohota! kot italijanskim politikantom! Enrico Ferri, ki je razbil okence, da je zamotal sramotiti zbornico, ki ga je vrgla ven, je eroično-komični simbol našega parlamenta! V poslanski zbornici besedičenje, sramotitve, »Ne!« vPojditef« In Ivanka je šla. Hud boj se je sedaj bil v duši sodnikove gospe. Da bi se raztresla, je vzela v roke knjigo, pa ni mogla čitati. Vedno je stala pred vprašanjem: ali je kriva, ali ni? Dokaza nimam — to je res. In sum še ni dokaz — j« rekel že stokrat moj mož in on je — sodniki A vendar — sum je upravičen. N'!kogar nt bilo zjutraj v sobi, prav nikogar — razun nje. Vse sem preiskala, ne enkrat, desetkrat, pri-sežem lahko, da sem jih položila poleg sarao-varja, mož mi je priča. Oh, če on zve, da so ukradeni! Ali se mu sploh upam povedati? Na koga naj vržem sum? Gospa je vstala in rekla odločno: Ne, sum je upravičen; drugega ni bilo nikogar v sobt, če drugega ne, bom vsaj imela zadoščenje in nevarnost za naprej bo odstranjena. Ivanka mora iz hiše. Plačala jo bom; morda se pre« | straši in vrne uhane, če ji zagrozim« da je pri posredovalcu za službe ne priporočam. Ako pa ni kriva, jo lahko zopet sprejmem. Ivanka je bila zopet poklican« k gospe. Gospa sodnikova je stala po konci in go* »EDINOST« štev. 320. V T*stu, dne 23. novembra 1919. klepetanje, žvižganje in pavllhovstvo: Žalitve naroda, žalitve najlepših svobod; zakoni In odredbe, ki bi dvigali življenje in italijanski duh, skoro nikoli. Branili ste lahko vsake vrste zločinov. Bil je semenj in ribolov vseh mogočih zakonov in zakončkov, strupov in protistrupov, toda nobena dežela nima to'iko zakonov kof naša in tako malo ljudi, ld bi jih spoštovali! Parlament so smatrali za najlepšo veselico italijanskih klepetulj! Redki so bili možje razsodnosti. Le redkokdaj smo le za hip zapazili kako svetlo idejo. Politika brez vzvišenih idej: pomilovanja vredna politika. Kakšno Italijo smo torej branili z nohtmi in zobmi? Za kakšno Italijo so se kraške doline do vrha napolnile z mrtveci? Za kakšno Italijo je bilo ranjenih in pohabljenih 2 milijona Italijanov?« Nato je Benelli naslikal sliko Italije, kot bi jo želeli combattenti, razvil politični program demokratičnega bloka in prešel na jadransko vprašanje in Slovani In izvajal v pouličnem hujskaškem tonu: ^Jadransko morje naj bo prosto trgovini, a mora biti italijansko in s tem tudi neobo-roženo. Jadransko morje je tako zelo italijansko, da zamore samo njegovo italijanstvo jamčiti mir (t) tam. olj nervozna, čim bolj se je bližal večer. Tinca je dobro vedela, kaj se je zgodilo z Ivanko. Slišala je vse, kar se je v sobi govorilo, saj so bila vrata odprta. Se preden je odšla Ivanka, je hitro odpeljala otroke. Prišla je pozno nazaj. Kuharica ji je povedala, da je šla Ivanka proč in da sta imeli že celi dan z gospo nekaf skupaj. Tinca i« molčala — imeli slučaj, da -je bil zlat* denar nekaterih držav na borzah slabe je kvofriran, nego papirnati dc:iar. Kje je finančnik in izurjeni arbitražist, ki tii nam mo«el to raztolmačifci? Ta pojav Je ne samo v protralovju e vsemi nra vHi nacijonalne e-konosnije, temveč tudi nerazumljiv zdravemu razumu. Odgovor, da so to posledice eapletentii zakulisnih špekulacij, ®e nam ce zdi umesten, ker zlato velja vendar več neso tiskani papir. Kcos, zmešnjava je povsod i. to čutimo, 4 oda vendar si ne moremo predstavljati, kam vse to vodi. Crnino je, da ne izdajo veliko vse grožnje in opomin« državnikov in iinančitikov, naj se več dela in manje trosi; nikdar se ni manje delalo in več troiilo nego ravno sedaj: to je umiranje ob evo-klh veselega valcerja. — Življenje je grozovito •drago, vse se pritožuje radi draginje, in vendar ni biio nikdar večjega kfksusa, nego ravno sedaj. Čim slabeise življen?ke razmere, tem več denarja v žepu —. Rusija se nahaja v tem ozrru v prvi vrsti. Ka-ikor pišejo listi, je izdaJa štiristo miiijard Ur (rub-Hi v iirah računani) papirnatega denaria. Vrednost rublja je manjša, nego stroški tiskanja '*n papirja. 1200 g sladkorja velja v Rusi* 1000 rublje v. »N-eue Freie Presse« na Dunaja prerokuje isto usodo tudi avstrijski kroni. Avstrija ima v c^remetu okoli petdeset milijard kron. a rezerva v zlatu anaša komaj 250 milijonov. Avstrijs&a krona velja danes v Švici 5 stotink, a v Italiji deset sto-tink. Zgodilo se je celo pred (kratfkim, da je odgovorila neka švicarska tvrdka dunajski tvrdki, ki # ie hotela plačati v kronah, da kron ne sprejema.... niti v dar, ker ne ve, kam enjimi. R-azun tega morate Avstrija in Madžarska, na podlagi mirovne pogodbe, dvigniti ves denar, ki se nahaja v inozemstvu. Tudi Nemcem ne cvetejo rožice, tudi Nemčija stoji pred bankrotom, ker je že sama likvidacija stroškov poraza veliko večja nego stroški cele vojne. Nemška marka velja v Švici komai IS stotink, a v Italiji 35 stotink, cena, id bi >e ne foiK megli predvidevati tudi največji pesimisti. V ItaJiji niso denarne razmere tako obupne kakor pri poraženih centralnih Oblastih, toda če u-poštevamo, da je Italija med zmagovalkami in da je velevlast, se faJrko ozaiaa stanje italijanskega denarja na svetovnem tržišču koi zelo neugodno. Evo kaj piše Federkro flora v »Restu del Carli-no«, itz katerega smo večinoma jemali te podatke: — I jira velja v resnici danes 50 stotink. N«č nenavadnega: črm več papirja se tiska, tem bolj pada vrednost tiskaa>eesa papirja. Julija 1914. ste bili v prometu dve milijarda in 698 milijonov, a septembra tega teta je dosegel višino 15 mili ar d in 735 milijonov. Z novim odlokom od 4. sep-terr.tra, s katerim se narejuje novo tiskanje ene milijarde in 850 milijonov, se bo zvišal spromet papirnatih lir na 17 nriiiiard in 500 mMijcnov, do-čim znaša kritje v šel« eno milijardo in 37 milijonov. Vlada i-ma ali mafo volje ali pa malo .poguma, da bi rešila pereče vprašanje ureditve valute z neposrednimi davki in prisilnimi posojili pri svojh državljanih. Mesečni stroški države prekašajo mesečne prispevke za več sto milijonov. Samo za meseca j-uđij in avgust (za naslednje nimamo no-benvh podatkov) se je morala italijanska vlada zadolžiti, in sicer Ra dve milijardi in 43 milijonov, od katerih 43 milijonov zlata v inozemstvu. Do-fcier so torej stroški večji nego prispevki ne ostane državi drugo sredstvo, nego tiskanje bankovcev. Tiskanje bankovcev povzroča zapet "zvišanje plač in sploh državnih dolgov, a (kaT je najvažnejše, padanje vrednosti denarja v mednarodnem prometu, kar je za današnje države, ki tnpe pomanjkanje sirovin in žita. dvakrat neugodno. Višanje cen vseh potrebščin je v razmerju s padanjem vrednosti papirna-tega denarja. Ctenes je ravnotako. Vse postaja dan na dan dražje, plače, prispevki in mezde Še vedno ne Kadostu ejo za današnje razmere, čeravno so ve-frko višje nego pred vojno. V sled tega prihajajo maksimalne cene, stavke, krtae m splošno nezadovoljstvo, a rešitev vprašanja se še vedno ne bliža konctL Plače državnih uradnikov, železniškega osobja »n ij-ufJski-h učHefcev so sfcle 1. 1915. 960 milijonov, a julija 1919. so bile proračunane za fete namene 3 milijarde in 314 milijonov. Državnim uradnikom se je z vsemi zvišan i iptač zelo malo pomagalo, kajti zrastle so tudi cene živl-jenskih potrebščin in sicer porazno za odje-mclce. Ni čudo, da se je mnogo kandidatov dotetkr.ilo ored svojimi vcrfilci tega vprašanja, in da so nekateri Cn. pr Rova. Giovaninni) nastopali ea zelo odločno davčno politiko, ker po njihovem mnenju se increjo razmere izboljšati le s krepko potezo. Lira je padla za 100 od 100, in če gre tako dalie, jo zadene ista usoda, kakor krona Tudi na Francoskem naznanja minister Klotz zeio energične ipkrepe. On upa. da bo uredil francoske finance z visoko dohodadno in vr?ckim !>oso:+Jo»n. Rczun tega se zvišajo za 50% vsi favki, ki prinašajo danes državi 10 mšliard letnega prispevka. S posojilom se bo lahko znižal promet bankovcev (s tem, da se «n:či'o), a z zvišanjem dohodarine se bedo lahko plaćah državni dolgovi v^kiozemstviL Francija ima 36 milijcrd in pol papirnatega denarja, fcar ni malenkost niti za bogato državo, kakor je Francija. Avstrija m Kemija stojite takorekoč pred bankrotom. Če-škosJova&ka vtega v?e sile, da vrže svoje produkte na inoeemska tržišča in Zboljša rta ta način kure češke krene. Sladkor, ki je sedaj čeSki monopol v Evropi> igra veliko u'.OJCO. Jugoslavija, kot agrarna država, ima prednost, t'a ne 4appu}e v inozemstvu žlvijenskih potreb-šči*. in ca jih celo lahko izvaža. Z malo treznostjo iu vitrčnostjo inore J-insoslavija kmalu popraviti svoje finance. toda zvečer, ko je bila sama v sobi brez Ivanke, ji je nekdo govoril takole: Ti si jih vzela, ti si spodila siroto od hiše. Kam jih hočeš djati? Prodati jih ne moreš, zastaviti ne, saj fii slišala, da bo gospa takoj naznanila in kaj bo tvoj fant Ž njimi? Nazaj jih nesi na tihem kakor si jih vzela. Tam jih postavi — in gospa ne bo nič vedela.-- Tisto noč ni Tinca skero nič spala. Vse je imela natančno preračunjeno, kako se bo stvar lepo izvršila. Gospod sodnik je prišel počno domov. Brez ovinkov mu je soproga povedala, da je Ivanko spodila. »Zakaj?« * »Zato, ker je uhane ukradla.« »Kaj, uhane? Pa še plačani niso. < Niso plačani?« »So in niso — zastavil Mm erojo polico za pet tisoč kron. »In zdaj?« »Potrpi — gotovo j0t prinese nazaj, sem prepričana. Prodati )Hi se more, rastaviti ne, sem vse storila. To j* »tračno s lemi posli.■< Sodnik je bil oči vidno razburjen in je dejal razgreto! Amerika, pred vojno dolžnik -Evrope, a *scdaj upnik vseh evropskih držav, ne kupuje več nič izven države (pred vojno ie impertiraia vrednost tza eno milijardo in pol), temveč samo prodaja in sicer vsem kira-so. Ameriški paptr iščejo vsi, ker ga rabijo za plaćanje svojih nabav v Ameriki. Plača se v zlatu ali pa v dolarju. Dolar venomer raste, dočim evropski papir tpada. V teh dneh smo doživeli, da -se mora plačati za en dolar 12.50 lir, dejstvo, na katero bi ne bil mogel z ozi-rom na to, da je tudi ItaKja me J zmagovalkami v tej vojni, pomisliti niti največji pesimist v ItaKjl. Pred nekt>I?ko meseci se je doba dolar za H'50 lir. To pomeni, da se ptača danes za blago, ki se je kupilo v Ameriki pred nekoliko meseci za 100 milijonov lir, 147 milijonov lir, to je skoraj 50 milijonov več. Posledice tega vidimo in čutimo.« Da se vidi, kako se je v raznih časih izpreme-njala italijanska iira, naj podamo naslednjo skn-žalko: Datum 100 lic švicarski franki a 5 — 1919 - « 64.50 5. 11. — 1919 4 49.75 8. II. — 1919 « 50.125 9. 11. — 1919 n 49.825 ld 11. — 1919 « 45.65 12. 11. — 1919 « 43.95 13. 11. — 1919 « 45.75 14. 11. — 1919 « 43.95 15. M. — 1919 « 47.35 17. 11. — 1919 « 47-50 18. M. — 1919 * 45.40 19. 11. — 1919 « 44.30 Iz sgornje skrižalke je razvidno, da se je plačalo v Švici meseca majnika za 100 lir 64*50 frankov, danes pa zadostuje 44*30 frankov. Italija ne bo mogla dolgo časa prenašati takih razmer. Novi parlament se bo moral bitro odločiti, kajti skrajni čas je že. Razdeljevanje petroleja. Izkaznice St. 53 so veljavne do 29. novembra; prodajalci morajo prinesti te izkaznice na kontrolni urad najkasneje do torka 2. dec. Cene: za mesto 1'20 lir za liter; za predmestje in okolico 1'25 lir za liter. Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja. Menjenje prodajale n. Vsak posestnik živilske izkaznice sme menjati prodajalno; zato pa mora pustiti svojo izkaznico v izbrani prodajalni, katera poskrbi za prepis pri uradu za živilske izkaznice v ulici dclla Valle 3 in za kontrolo pri kontrolnem uradu aprovizacijske komisije (v prosti luki, trgovinski odsek.) Živilu oprovIzodlsKe komisije za teden od 24. do 29. novembra 1919. (Preščipae se St. 22 živilske izkaznice.) Naznanja se kupovalcem in prodajalcem v | okolici, da veljajo spodaj navedene cene živil za prodajalne v mestu in za one v okolici; kršitelji te določbe se bodo najstrožje kaznovali. Testenine; 1 kg po 1'40 lir kg. Rlž: 1 kg po 1'40 lir kg. Sladkor: 15 dkg po 4*75 lir kg. Kava: 10 dkg po 12— lir kg. Losos: v posodah po okoli pol kc po 2*25 lir posoda na izkaznico. Razun tega se bodo razdeljevala v razprodajal-nicah aproviizaciiske komisije, v prodajalnah delavske zadruge, občinske konsumne zadruge, zadruge državnih uradnikov. Julijanske zadruge, zadruge škedenjskih delavcev in konsumnega skladišča »Panatiche del Lloyd« vsak dan in poljubno proti predložitvi živilske izkaznice tudi naslednja živila: Cikorija po L 2*20 kg; ekstrakt holandske kave v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; kavin surogat »S. Giusto«, v zavojih po 200 po L 1'50 zavoj; leča po L 2 kg; slanina po L 8'40 kg; trebušnina po L 8'40 kg; kis po L 1'40 1; kondenzirano sladko mleko marka »Mercurio« in marka »Nutrice« po L 2'90 posodica; kondenzirano nesladko mleko, marka »Colombo« v posodah po 1 kg po L 4' 15; sveče po 28 stot. komad; milo v komadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; poper in pi-menta v zrnju po L 12*— kg; kakao v prahu po L 14'— kg; Ameriška okajena gnjat po L 5'60 kg; Severno - ameriška mast po L 10'40; muškatovi orehi po 20 stot. komad; belo milo »Marsiglia« v komadih po 50 dkg L 2*15 komad, kristalizirana soda po Lir 1*— kilogram; suha polenovka po Lir 9'— kilogram; sardine v oljčnem olju »Arrigoni« v škatljah po V* kg po L 1'35, »/» Itg po L T85 in »Excelsior« po % kg po L 2'70 ška-tlja; fileti v olju »Ejccelsior« po 1/« kg po L 1*30 škatlja. Na ribji tržnici: namočena polenovka po L 4'80 kg. Živila, ki se razdele posetnikom ubožni-ških izkaznic: slakor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kupiti. Prodaja kruha na začasne izkazsice. Tisti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča in ki imajo začasne izkaznice za kruh (izkaznice za tujce), ne bodo mogli kupovati svojega odmerka kruha v vseh pekarnah, temveč samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodajalci kruha, da se odvzame pravica do nadaijne razprodaje kruha onim, ki bi se ne držali teh določil. Menjanje pekaren. Vsakemu posestniku krušne izkaznice je dovoljeno menjati pekarno. Zato pa mora oddati svojo tozadevno izkaznico v izbrani pekarni; v interesu pekarja je, da poskrbi že istega dne za vpisanje novega odjemalca v lastno listo pri Uradu za živilske izkaznice, v ulici della Valle 3, da more že nasednji dan dobiti odgovarjajočo množino kruha, oziroma moke. Domače vssSi. Naši internirenci. Dne 19. t. m. je prispelo v Trst 17 naših internirancev iz Gardola pri Trentu. Izvedeli smo za aaslednja imena: dr. Žigon, sodnik v Podgradu, Kovačič Ivan iz Voloskega, Bencina Anton iz Trsta, Demojzes Anton iz Podgrada, Tončič Franc iz Velikih Mun, Letri baron Rene iz Opatije, Klanjšček sander iz Cepiča, Peloža Ivan in Florijan iz Muš, Letri baron Rene iz Opatije, Klanjšček F. iz Sv. Florijana. Upamo, da bo ta sedem-najstorica poslana kmalu domov, za sedaj so jih namreč poslali še malo na grad k Sv. Ju-stu. Čemu, ne vemo; mar bi si jih bili držali v Gardoli, če jih ne marajo še izpustiti. Bodo gotovo kaki burokratski zadržki. Prosimo do-tičnega gospoda, ki ima pap«irje naših ir*cmi-rancev na mizi, naj se požuri. »Zakaj pa imaš toliko poslov, saj sem ti povedal že desetkrat. Ali misliš, da so vsi pošteni? Ali ne bi mogla ti sama pospraviti — in zdaj boš dobila spet novo tatico v hišo? Oh in dvatisoč kron? Kaj misliš, da jih sejem?« Soprog je zaloputnil vrata in gospo pustil samo. — Tisto noč nista govorila nobene besede. Drugo jutro je Tinca skrbno pazila, kdaj bo gospoda vstala, kdaj bo spalna seba prazna. Tisto jutro je pospravila gospa sama, le vodo je prinesla kuharica z dvorišča. Ko je Tinca videla, da je soba prazna, je hitro posegla v svojo posteljo, vzela uhane zavite v košček papirja, smuknila v sobo in ph djala v kozarček za liker ter hitro izgiriia iz sobe. Kot kamen — je nekaj Cežkega ;-adlo od njene duše. Hitro je napravila otroke in šla žnjimi na jutranji izprehod. Kamor je šla — je šlo za njo vprašanje: kaj bo sedaj? Takrat je gospa sodnikova prvikrat brisala prah po sobah. Da bi takoj najela drugo sobarico, si ni upala že zaradi soproga ne. Na to, da bi dobila v sobi uhane, ie mislila ni, le na to, kako bi potolažila moža. Ko je pre-' stavila »aroorar, katerega je p««* ji nji dan ž« Pozdravljamo na vsak način teh sedemnajst trpinev in pričakujemo — ostale. Se tistih 50, ki so Še v Gardolu med njimi 64 letnega starca, analfabeta Andreja Valenčiča iz Javorja, ki si že pol leta zastonj nazbija glavo, da bi pogrunlal, zakaj je tako nevaren, da so ga p^l^U na potovanje po solnčni Italiji. Pričakujemo še mnogo naših ljudi iz Sardinije, Sicilije itd. Saj imamo obljubo, več obJjub, da se vsi Itmalu vrnejo in saj traja ta »kmalu« že dva meseca! Ker je naših internirancev v Italiji čez 250, lahko ugotovimo, Če omenjena sedemnajsto-rica ne obtiči na gradu Sv. Justa, da se nam je po enem letu, polnem obljub, izpolnilo prvih sedemnajst dvestopetdesetink ene obljube. Dobro! Na Tirolskem bi najbrže po znanem pregovoru morali čakati na to 40 let. Sedaj, prosimo, da se izpdni še ostalih M3/s5»ink kmalu! Če pa ima trajati ta »kmalu zopet 2 meseca, tedaj dajte družinam naših internirancev podpore in to hitro, ker umirajo bede in pomankanjaf In nato prosimo, da bi se nam izpolnile počasi tudi ostale mnogoštevilne dane obljube, in sicer, če je mogoče, ne v dvomesečnem »kmalu« in ne v — dve-stopetdesetinkah! »Edinoct« na o^led smo poslali raznim osebam postojnskega okraja. In to na pobudo, došlo nara iz onih krajev, ker je naš list ob sedanjih razmerah zares živa potreba za on-dotno prebivalstvo. Kdor se misli naročiti, naj prijavi to čim prej. Delegacija Srbov, Hrvatov in Slovencev uraduje v ul. Mazzini (prej ul. Nuova) št. 9 II. nadstr. desno. Prehodnice se oddajajo od 10—12, a dvigajo od 10—12 in od 15—17. V trgovski šoli v Gorici začne pouk dne 26. t. m. Dijaki naj pridejo na ta dan ob 9 v zavod. Siorsnsko sietfaiisčs o Tr:lu. 29. predstava. Sezona 19i9-20. Danes popoldne ob 15 na splošno željo petič in zadnjič: JteorniK spalnih mcv. Burka v treh dejanjih, spisal Alex. iiisson. Režiser: Marij Sila. 30. predstava. Sezona 1919-20. Nocoj točno ob 20: Kadama Eon vari. (»Klofuta za 100.00J frankov .j Burka v treh dejanjih, spisala Alev. Ii son iD Ant. Mars. — Režiser: Marij Sil Prihodnja noviteta: pretresljiva ruska drama v štirih dejanjih »Aniioa«, spis^ Leonid Andrejev, režiser M. Sila. Cene: Sedeži v pritličju: Prvih sedem vrst po 4 L; ostalih osem vrst po 3 L. Sedeži na galeriji po L 2*50. Stojišča v pritličju L 1'50 dijaške in otroške vstopnice (za otroke do 12. leta) L 1. — Lože L 20. desetkrat odprla, je vendar še enkrat pogledala, ali je kaj notri; tedaj je zapazila bcJ papirček v servisu za likerje, odvila je — in uhani so se prisvetili s svojimi briljantL Papirček je padel na tla — in gospa je estr-mela. Odhod? Kdo jih je prinesel? Morda Ivanka? — Saj ni bila več v sobi! Ce bi ph sama djala v papir? Ne, ni mogoče! Gospa je bila deloma razburjena, deloma vesela. »Oh, da so se le našli že zaradi soproga — to je bila njer*« prva be*e*ia. »Toda v papirju zaviti?« — se je začudeno vprašala gospa ter hlastno pobrala papirček na tleh in ga odvila. Bil je košček odtrganega pisma in gori so bile zapisane tele besede: Draga Tinca, pridi — drugo je bilo odtrgano. Gospa je sedla na divan ter držala košče* papirja v roki in zrla pred se. Srce ji je močno bilo. Polglasno je govorila: Ivanka nedolžna, Tinca tatica. Zdelo sc mi je, slišala sem, fanta ima vojaka; soprog mi je tožil, d* mu večkrat zmankujejo tmodke, v kuhinji, shrambi je večkrat kaj izginilo, oh, kako sem »rečna, da sem prišla na sled. — iKonec juH ) V Tista, OSA 2i. aovnatia 1919. > 2J>»OST < štev. 320. Stran IV. . Otroci! V neki družbi je neki srditsž kar kipe! od veselja. Govoričil in besedici! je ter skim nesramnostim in predrznostim v Trstu! Finalmente! Finalmente! — je vzklikal. Znak bližajočega se konca je videl tudi v dejstvu, da se je obseg »Edinosti« tako skrčil. Ali to to — otroci! Obseg našega lista se je res skrčil, ali tisti ki ga pišejo, in tisti, v katerih imenu govori, so še tu. In ostanejo ta s svojim delom, ki se še poživi in poveJa po obsežnosti in po intenzivnosti. Kajti idcjs, ki jih je živa in ostane živa! Velika misel na popolno pravo našega naroda do samosvojega življenja na tem ozemlju, pa naj to njegova bodoča državnopravna pripadnost taka ali taka! Ce vidijo v začasni utesnitvi našega lista znak propadanja — potem so otroci, ki ne znajo nobene stvari stvarno in pamc.no presrjati. Naj le malo pomislijo na neJav.no minulost evojega časopisja! Izbruhnila }e italijanska vojska — kaj jim je ostalo od njihovega žur nalističnega zastopstva?! Sramota! Izvzemš' -Lavoratora« so bila vsa njih glasila v službi policije in ekscelenc! Njihovi tedanji »žurnali-sti* so poljubljala šibo in lizali avstrijske krožnike. Niso imeli niti enega glasila, ki bi z odkrito besedo in trdno hrbtenico zastopalo njihovo nacijonalno stvar in k* bi se bilo upiralo germanizatoričnim odredbam avstrijske uprave. Se je v živem spominu n. pr. afera z nav-tično akademijo. Edini list, ki je .'»dločno govoril hi se uprl, je bila — »Ed'nost«!! To se je naglašalo tudi v italijanskih krogih. Mari pa je radi tega. da se prava italijanska nacionalistična glasila niso le skrčila, marveč izginila — mari je radi tega italijanska stvar umrla?! In tako ni umrla in ne more tudi slovenska stvar na tem ozemlju. Dogodki pokažejo to. Drugače sodijo in pričakujejo le kratkovidne-ii in — otroci, politični otroci namreč. Msk?imalae cene masla, masti in olja. Civilni komisar za Trst in okolico je določil z včerajšnjim odlokom naslednje maksimalne cene: mešano maslo (polovica rastlinske mast in polovica naravnega masla) po 10*50 lir kg; severnoameriška mast (Pure lard) po 10'40 lir kg; južnoameriška mast (Coumpaund lard) po 8"40 lir kg; prvovrstno oljčno olje po 5'70 lir 1 Kršitelji tega odloka zapadejo kaznim, ki jih določa gubematorski odlok od 7. julija 1919 Predavanje ▼ »Narodnem domu«. »Ljudski oder v Trstu- priredi v torek, dne 25. t. m. ob 20 v veliki dvorani -Narodnega doma« predavanje: »Andreje?, s posebnim oziroma m »Anfiso«, dralno v štirih dejanjih, ki se bo predstavljala v četrtek, dne 27. t. m., v slovenskem gledališču. Predavatelj: I. Vouk Vstopnina: 40 stotink. Vstopnice se dobe že danes pri gledališki blagajni. Namen takih predavanj fki bodo, upajmo, stalna) je vzbuditi zanimanje za naš oder in pojasnjevati boljše drame, ki so v sedanji sezoni na repertairju slovenskega gledališča. »Vrdel^kega Sokoie-« zabavni večer je danes. Začetek točno ob 19. — Starosta. Dramatično društvo v Trstu opozarja na predavanje, ki ga pridedi »Ljudski oder v Trstu« v torek, dne 25. t. m. ob 20 v veliki dvorani »Narodnega doma*. Zveza »Marijin dom« ponovi danes, 23. t. m., ob 17. uri dr. Krekovo Sv. Lucijo, igrokaza v 3 dejanjih s petjem. Gledaš tu na^e Ijucstvo z njegovimi vrlinami in napakami. Nastopajo: pestri naš dekliški cvet in pravdarski možaki, bahaški Kropar in veseli gc^ec, "Srečur. gospoda in položaj izrabljajoč berač — tel narodovega življenja. Dovolj, da za nekoliko časa pozabiš na nevesela sedanjost. Avtorjifcil trčU oh tram'a]. Včerai popoldne rb 15 je čir> 1 vojaki avtomofc l, katerega .e vo^il š«'*er Av^vstin Fioravanti, « vso siin ;x> ulic. tronio. Na Conti je ra zadel ob romanski trarrrvaj in i^i vrgel s tira. Veće nesreče m b.ro Samo iremvajski voz. ob katerejfa je udaril av-t omot) H v zadnjem deiu. se je nekoliko i>oil so morali tudi nekoliko »opraviti, da ie ITHK^e-i dcJ>« — dirati. Suše* rop. Vćen&i pocoi'ne so stali pred pro-daiakio ogija last Marije Rebeceve, stare 35 let, v uheš Fofciace 3 mkideniči. ki so se ipo:i^n;>ov:li in srr.eiali. Po cJavi pa -so jim rojile d rute rr^H. Marije. Rebev I ravno preštela denar in za ^ora-vita v železno blatio v C-.a^eri je imela v e> oj denarni zakJad {2400 tur), n v lasto uro in nekaj bakrenega denarja; to SkatHo je m sila ve^no ori sebi. Ko je hotete zapreti prods clno. pa skočijo ti trije ni&c^mća proti nji; e en j&tn-ed njih jo je ^•srabil za vrat drugi pt. ji je v^d škatlo ri rok. Tretji jo je da je uboga /e^a padla na tla; mtfo so (o odkurili. 2ena je kme^u zcaet vs'alc in «b dotakla; en tat pa jo je zopet udariJ s oe-«jo v ot-riu. in revica ;e zopet sedela na tleh. Tu_'i i cruci !cvan>e. Usn-e so a spleti ili. Vuiafck, k; jle tise' X/ zapjra. Pred -nr dnevi je u '-J vcjj«k Josip F^rttera Iz Xrek;:eve tr inja ve na Oren, kjer «e e v taboru. Vojcuoko po- \vJr-tvo je javijo l-e« oro#n»skim pcsta;^m. Snoii pa ^ta zapazite dia orožnik-; vojaka, ki je bil zelo po;-oben. Ustavila sta ga in aretirala. Voia^ se ni upiral i« šel mirno z orožnikoma. Ne-r ?ća4Kn?i?wo pa se ie spwtil v divji beg; letel je. bi ca ve^er neseJ. V desno roko ye vizel re-v<--fv€r v levo pa bodalo in mahaJ po uiici. Ljudje so prestrašeno gledali in se mu inrrtkali. Orožnika raofcia Ttreliati. ker je bilo n<_ ulici PTe-več fcu-tf; kričala sta ihidein. naj ga ustavi o, toda niirče se ni upal. V ulici S tod ion sta orožnika izstrelita ne^oHko strelov «z revolverjev. Snttera pa je Že izginL v ulici Torrente, k:er "re zaletel naravnost v patrolo, ki ga je razorožila in aretirala. N.fto sta prihitela orožnrka, ki ste ga od-v zapor. daje celo merilo za ocenjevarrjc modrosti tistih; ki naj bi bili najmodreji med modrimi; po svojem položaju in radi nalog, ki so jim naložene. Modri naj bi bili, a v resnici so ... Sshm si ne morejo pomagati, ali toliko pameti i nimajo, da bi s primernim postopanjem pridobili roko, ki bi jim pomagala iz blata, v kaicro so zašli po svoji krivdi. Še vedno mi- ne, nočem zapisati grde besede. Rod takih | slije, da se rešijo «ami. odbijajoč vsako roko modrijanov je peseono vspeval v diplomaciji pokojne monarhije . .. Kar največja stena naj ji zapira grob zavedno! Koliko je bilo v tej visoki, mogočni, plemeniti, baronovski in grofovski družbi ... ne, z^pet nočem zapisati grde besede. Par arekc-ot z oslom v glavni vlogi! Vol, konj in csel so se prerekali, kdo da ima največjo zaslugo na uspešnem vojevanju? Konj je prisvajal sebi največjo zaslugo, ker nosi generale na svojem hrbtu. Vel se je ponašal, da de. 3odi tudi rad: ljubega m?ru! Zadnji pege j: ć-olomatsko z->=*op-tvo Francije aa^rin njena svetu prevzs«ie avstro-o^r^ka t' iiaci'a.. .1 Da je bomba priletela v uboge Francoze, ne bi mogel biti učinek hiijSi, pc-azcejši. Ne, ne! Vse sprejemamo, vse dru o Ja le pridemo do zaželjenega miru — so odgovorili prest-sšeni Francozi —, ali te'a poboja ne medeno spre'eti, ker nismo tc!t fv.l la ti dopcšlali. da bi našo vnanjo polivko /odili — osli!! In ker so bili »csli« re-*d;enljrvi, so se pogajanja razbila in straho''? ia bojiščih so se nadaljevale...! In tu so bil osli« res veliki osli. kakor nam strar-no ca-'.omo kaže konec vejne. Ne vem sicer, vi. je Mlo res tako, ali pa je le anekdota, ki so s o izmislili hudobni ljudje! Vsekako p? p ^oveduje ta anekdota mnogo grenke resnice. Se ena arekdota: Nekje na dežeK se je do^rjalo, da so krvoločne živali nap?d le in norile šolske otroke, vračajoče se iz v svoja sela. 7. vsakim dr.em je zmanjkal k~k "olrki otrok. Knr izginil je. Obfasti so i^So.. •».isledovati ir. prišle so resnici na sled. M: rilce so postavili pred krvavo sodbo m^i mora. Obl-. 'ene živali so druga za dtrjevale svojo nedolžnost in dokazov, le svoj »-.tlibi-« — kje da so bile drleč proč. ko j so se dogrj-»la umorstva! Zadnji je HI na j vrsti — osel' Ose! sicer ni krvoločna živ nI -sam Bog ve i. kako je tudi on p- *a | pomočnico — ti tržatki Alunchhauseni! Karel Friderik Hajeronim MuncW>ausen je bil nemški plemič, ki $e strašno — lagal. Pripovedoval je, kako je nekoč zašel v močvirje in kako se je rešil. Dvignil je roki, se prijel za Ince in je tako sam sebe potegnil iz blata! Dn-li se tudi tržaškim Mtinchhausenom posreči taka — mtinchhausenijada?! Opozarjamo pa, da je nemški Mtmchhausen živel pred dvema stoletjema in da so sedaj drugačni časi. Naj le poskušajo! Da vidimo, ali morejo res sami izvleči voz iz blata — v nasprotstvu n sovraštvu z ljudmi, ki stoje kraj močvirja! Saj bi jih jaz gledal škodoželjno, če ne bi ve-d^l,-da je ž njmii tudi Trst v blatu! Iz Pariza nič novega. Ker prihaja, nas le pripravlja na io, da bomo morali še dolgo čakati.. A Ce zanima koga, beležim, da se D'Annunzio pripravlja na velik avijatski polet oreko gora in dolin in morja — tja čez na Japonsko. Beležim to vest o velikem možu, ker utegne biti v kaki stvarni zvezi s pariško konferenco. Vrag je vrag in — kakor pravi pregovor — vse poti vodijo v Rim — tako -nc.'da tudi D'Annunzijeva preko Japooske ... Doživeli smo že toliko presenečenj — zakaj ne bi tudi tega?! Jaz se vsaj ne bi čudil po velikem presenečenju, so je prinesle vo-i'tve v Italija... In kako zanimiva utegne biti ta zračna vožnja D Annunzia po zračnih višinah : odpiral se mu bo lep razgled z zrakoplova doli na — razvaline, na katerih tarnajo njegovi prijaielji v Italiji! Tarna tudi Jeremija Rizzo, ta desna roka pesnika--'cjaka, ki je — Jeremija namreč — na vo-!tvah v Italiji sijajno — propadel. ^Volilei so ekli, da — ne! Ali so nekulturni, nedozoreli, »rez discipline in organizacije, -kakor se že ■lase vse tiste tožbe Jeremij na razvalinah ..! Rekel bi jim kmalu grdo besedo — *disfa-Hsti'c. Z zrakoplova doli bo morda tožil D'Annunzio: velik trenutek je našel pritlikav rod ...! Pa naj se tolaži: take neprijetnosti so ^oživljali že tudi drugi veKki možje v zgodovini! Pa tudi na tem naj si ne greni duše in Leii las, da je senzacija njegove velike ekspedicije v Zader nekam čudno in sumljivo hitro — obledela! C—č. HAU J F* -V" ms 4» M •t DEKLE z 2000 L prihranka, prijavno, modro, razumno, neomaćeievane preteklosti želi enania v svrho poroke !e s pridnim, poštenim, dostojnim od 36 do 44 let starim rokodelcem ali uradnikom v stalni službi, srednje postave, vitkega telesa. Aikoliki, kvartarji, nedostojnega itd. so vsi ikzljučeni. Le resne ponudbe na naslov, ki ga pove ins. oid. Edinosti. 4378 OBVEŠČENA o smrti dragem brata Josipa Kra-vanja £z Bovca, ponesrečenca v Ameriki, išče brata Antena in Ivana užatoščena Kristina Žare, Hotel Balkan. 4379 KIŠA s štirimi prosiori fn vrtom se proda. Cena usodna. Sv. M. Magd. št. 151. blizu tramvajske postaje. 4377 ODDA se stanovanje: kuhinja in sobica. Naslov .pove kis. odd. Edinosti. 43S0 ISCEM učhelra ali učiteljico za nem^ko-hrv^iški jez^k. Naslov pove ins. odd. Bdlnosti. 4381 ODDA se v najem postelja s hnano rokodelcu. — Ul. Girmastica št. 24, I. 43S2 MOLZNA KRAVA je na prodaj. Naslov pove ans. odd. Edinosti. 4383 DAJE se zdrava in obilna hrana odlični osebi. — UKca Mazetni 37, II. d«acL0. 43S4 ABSOLVENTINJA slovenske trgovske šole išče primerne službe. Ponudb« pod »Takoj« oa hi«, odd. Edinosti. 4385 SKUNK, colier, rokocrejec (movf) se proda za 1200 tfr. Zadnja moda. Riva Nazario Sauro št. 18, II. nad. na i^esno, \szM dan za ogledat si do 12 dopoldne. MLADENIČ išče stanovanje s hraoo aJi brez hrane v bližini sv. Jakoba ali na trgu Garibakli. — Naslov Scuole nuove št. 19. IV. nad. levo. 4373 n ne ne sum in na zatožno klop! Vprašanje so n ali se priznava krivega? Najprej ie osei r x4ovsko-iie jsnnc gledal na sodnike in dr soobtoženc«. cle-:'njič je odgovoril v sv eziku: I—a! ^'>^niki so razumeli to »ia'., 1 'it .rr-znanje krivde — in ob?r bogega . . . sla. Tak potrpežljivi in nor ;>sei je bil dolfiu, dolgo tudi n.i« narc<". 1--n davil« so g * — avstrijski os!' in \i \ rrlc. da bi si sam izfK^Jkoaaval tla p 1 o;omi in pobiral streho nad dlavo. ki si i jel oostavljati, ko je slednjič nclial t;ti ;sel! Kar n>i je nerazumljivo, da stojim k pred neraz-ešljivo zagonetko: me ! i rodem je tu li sicer pametnih liudi, ki se jajo premamljati rn kJ bi — da-si gcto> o v će ljubijo svoj narod — hiteli, da b* i p-av-l nekaj, kar bi bilo Irijše, nejjo o*.! neumnost, kar bi bilo zločin samomo a V Zagrebu se je -a- ao k čilen prizor. Tri'.e mcž'e so b;li v me-nem razgovoru. Prvi »Veliko-H-rvat*, c ". nasprotnik vsake r-knpnosti s Sri:i. navdušen pristaš naredre^a u^e 'injenji. oa je prišel ravnokar iz Pa-iza. Prvi t e »Kij mer»:te bi ne h:lo za Hrvate b<'-l:e, da se n'so z^-u^lli s Srb:? A i Italija v f - em sh'č^ju ne premislila ser'aj zase erih ozemeii?« Mož iz „Da! B:!« — Vslen takega od«ovo »Veliko-Hrvat« obm'1 do ujedinje apostrofiraj r ruaf<~sveolno: »Ali si Oni iz Pariza hitro: »Prc«im, potrpi,c še dovršil. če bi vi pripoznali suve^e A- 7 O— raka Porotno sodile. Vino in ljubezen. Včeraj se je vršala razprava proti Ludoviku Hrov«ti*>u. Ivanu Lenardichu in Davidu Principu, ^i so obtoženi, da so posiliti neko Emilijo Saitz. Nc;ao nedeljo z\ečcr meseca julija t. 1. so sedeli ti trii« možakarji v neki gostilni v Rojanu, kjer -o p-Mi in se (pogovarjali; žnjmi pri mizi poteg lirovaUna je sedela Emilija Saiz. s katero je imel Hrovatin intimnejše ljubezensko rcimerie. Okoli polnoči ie poklical Hrovatin dekle s seboj in oba sta se odstranila, pustivši druga dva prijatelja v gost^ni. Hrovatin je peliai svo/o ljubimko po neki stezi v gozd in ko je našel primerno mesto, sta sedla ru travo in se eaćela razgovarjati. Hrovatin je • m-nhi obrnil govor na ono zadevo, o kateri ni tujtcla Emilija o«ega večera nič vedeti in slišati. Ker -e Hrova':iaL-eUa. ki sta »ostala« v gostilni. Pomagali >u drug drugemu in udejstvili svoje grde nemene. LtfJovik Hrovatin ue priznava pred sodiščem i svo e krivde; pravi, da je sicer ofočeval z dekle-! lom. toda resnih namenov da o« imel nikdar; re- el je, da je Emilija Saiz o tem vedela. Onega ; 'ne «c'a je bi! dogovorjen žnjo in da ji je za to plaza-' tudi večerjo. Pravi, da ni uporab a J nikakega pač pa da se mu ie prostovoljko udala. Iv:1 n Lenardič iwavi, da je na eni večer pil mnogo več vina. uego je to njegovo navada, in da je bil popolnoma pijan. Ne spomina se sploh ničesar. Ve samo, da je bil v gosaku; o tem, kar "ve je pozneje zsgodito žnjint, z de»k4etom in dru--dvema prijateljema, nima po^ma. David Principe ne zanika, da je onega večera r-rišel v ožje stike « Knšlijo Saiefno; priliko mu ponudil Lenardich in se je seveda ni brani'. T"Ji, da je bila Saiz aedovotna. Čudi se, čemu ■ja ga ie sploh nae t>H«a zasijana Emirja Sara. 19 let staro dekle, precej lepo oblečena ni prijazne zunanjosti, k' ni enega govora se doznava, da ni grešita — prvič, kar dokazttjejo tudi izjave drugih prič. Po govoru branifeljev, odvetnika Zennara in odvetnika Kobbe, ki sto nagtašala moralo ženske, vina in razne druge \-zroke. ved H te tri n»tade»iče do pregreši; a. v prvi vrsti kriva Emilija Saiz, ki a Žival — pravi Revček Andrej ček med živalmi. In vendar moremo iz vloge, ki mu jo pripisujejo v raznih anekdotah, črpati zel« korietnega pouka in iapozeati rcsrtico in j£reke, ki jih delajo — ij*dje! Osel je apcstrcfiral Veliko-Hrva ta: »Ali a tj :« Zanimiva do^ocKa. Tembolj^ ker to ri anekdota, an>r>ek se je ta prizor res c^1 -al. Čudnih sveln kov je res v naše.n narodu! Svet r'a bi imel več respeVta pred narodojh. će i bil ta — ra-r^jši in slri>eli! Več respe'»ta pred malo skup/no, ki naj bi se šele organizirala, ki je torej še ni, ki naj bi šele orgaiuz'r. la svojo raerio neznatno vojsko, ki nima še ni-kake pozicije v mednarodnem svetu: ne-fo pa pred veliko večjo skupino, ki jej je v krstali-zacijsko točko že organizirana država z že organizirano vojsko in s svojim ugledom in svojo uvaževano pozicijo pred gvetom?!! — Ne, te logike iaz ne morem razumeti! Ali naj smo res v velikem času neumni osli, ki na vsako prišepetovanje od zlohotnih strani odgovarjamo s svojim partikularističnim »I—a«?f Mari nimamo še dovolj šole? Mari nas ni že pokojna Avstrija dovoli ubijala z izvajanjem tistega prokletega in peklenskega gesla: Razcepi ja j jih I Razdvajaj jili! Sami naj se uničujejo! Niti to eam ne more biti v tolažbo, da tudi tržaški vele-politiki nimajo pameti. ZavoztM so svoj voz in zdaj tiče v blatu, v močvirju. Koprcajo, koprcajo, da postaraj* že sroe*w. Albert Grobner Hella Klimsch poročena Planina (Maribor) Vl\M, hersno'iIHa na usta, tidtgrije, KcuaiKI za Koleza, mila, glasniki, dišave, gramofoni Itd. Itd. sepi3:;a]?}S psertiii saižm j isaa i. „Heluelifl" CcrsD GariMldl 5 Skupina „V k or Pazma" priredi da tes, ob 18 insH plesni mM v krasno okinčan! dvorani Kon^m. dr,?žtva pri Sv. .aHobu. t lesal se bo Kotiljon in cvetlični vakek. Tekma razledruc. Tombola. Vs*oo z izkaznico. — Po mežr^'-ti nVsna ob; k3. Brno ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Hira P6&tb:$8 VBgal il. Htm«, - Late 9M1 Dcln SKa glavnica in rezerv«* zaklad K C. SI. 225,880.0» Izviags kotsvfao ne hwn? ii BiefljaliiiJns trjasiaiji trsdna uraod 9.30-11J0 in 14.30-16 MI6LI0R liCcm ' PER MmM mazila n COiJE Itat jan ka tovarna PROIZVODOV BFliL PođrDžnlcs o Trslu, ul. d£l Toro 10 Tele ion 3112 mJl uL G. Cart2tfi {} : iz§3fwlfc» RisSiž teku Č ne modre, sive ob cke . Dežn plašči..... PorSniki...... Hlače za delo..... Obleke /a tlelo .... Volaene s ajce .... Vd ka izbera vsakovrstnih f b ele za noš re in dečke po absoiato konka eučaih cenah. Rp i se naiofiil t ^o «• eri ovrS iJc«. — D lo se izvršuje KAREL ŠlSaCOVlC v Ceroemkafci išče poštenega sela. od 18-30 tet starega, za prenašanje pošte po enkrat na dan iz Cernegakata v Klanec. Kosino m nazai. Plača po dosovocu. 3336 rnoefmf kupuje po i»i«ilj;h eenaN I Albert Povh, urar, uiiu Htmzoal št. 17, ur. Z, pritličje B_________ __________-- ^'jvtJMHHHMHM!"i ' ^ Umetno - f@f©grafiCB?§ SUke - povečanje - slike na porcel. ploščah, umetne slike v velikih oblikah - Trst — ulica Acquedotto štev. 27 — Trst Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski 1 — Pozor! Sir** fVs 4JJMMT« Kur. SMi V Teti«, £ae 2t3. ldVMKbra 1*4*. Književnost in umetnost. MAĐAME BONIVARD. Ta o.iHta »e v oak^m sorodstvu s »Koartrotor-icm sprfttih veno v- Tik« tu »gTa tiSča v«fcko u- [ogo, in tadi tu se srečujejo vse možne neverjetnosti. Ne»ri D»va4 se. zaradi tašče, loči od svoje <&eae *er poroči fiou-rsaneuiovo hoec; novi tast :»e pa skrivaj ožcai z Duvalovo ko šteie Champeau* <ćo tri in Dtrval do štiri, bi morala biti drugače da b« imela us-peh in da bi tT. siedala neprisiljena. Ta ijjra spominja na skoro enako besedičenje v »Kontrolorju«, ko izreke gtavtia osefa? -besedi »ua zori«. Tudi tam se je dovtip -ponesrečil vz iste«a vzroka. Take vrste dovtipov se nai raiši izpuste! V spk>iaem je proizvajanje zadovoHHo občinstvo. Ko )e zdrknit Duvai s i-toia na tla, »e iazval skoraj apiavz pri odorti sceni. Vt-T-ici so se potriHJifc in vsak je podal svoto osebo ;>o svojih močeh rvajhcrfje. Razveseljiv* na-.i>redok se ie mojref opaziti pri sdč. Grc Jišarjevi, fci je podaja Oabrleifl priprosto in brez afektira-rria. Zunanio* hišne pri Duvalovtfi nikakor ni od-covarj-ala »Lgi- V tem oara b» se fcihko kaj naučila od Vrctoiie. Ooru se p.zna, -ia so iv.u priskočili razni rodo-J;nbi na prsnač: scetverva je bila dostojna m fepa Kukanj zavede na odru ne napravi tepesa vtisa, posebne seko se to dosaja, ko ie dvorana že v lomi. Hoditi med dejanjem skozi stranska vrata na oder c4i z odra v cvoraito iti obzirno Ln je menda samo prt nas dovoljeno. Začetek tečen; pavze kratke; občinstva prccej. R. Tržać'-a kmetijska družba. Ena najvažnejših fcmetiMc«h panog, katere se moramo 'otiti mteifzivncjše v svrho povtšanla na-"!b dohodkov. je sadiarstvo. Poleg travniškega gospodarstva je ursivo najbolj unosna ^meri-ska -pnnuza, ker donaša ra-zmerno velik dobiček •brez uganja znatne glavnice in »posebne sra tra a. ivscbiio v bližini mesta, kjer se da sadje dobro vaovčiti. Pa tudi za lastno uporabo je sadje ne-prtceiiJF. »•< vrednosti, ker nam služi, kakor zelenjava. prkpravl-eno na razne uačiaie kot okusna in tečna je J. Ker je pa sadjarstvo za časa vojne povsod silno tppelo. mu moramo, posvečati sedaj tim večjo pažnjo ter saditi kolikor možno mnogo sadnih dreves. Za saditev dreves je pripraven vsak prostor, samo da ni jreveč jzložen mrzlim vetrovom. Ne samo v dobri rodovitni in globoki zemlji, temveč tudi v nerodovtni im kameniti zemlji >e da še dobič-Ji.anos:io vzgajati sadno dTevje s tem, da se sadi v čim širšo, recimo 2 m široko in 30—40 cm pii-4vo jamo, o " "'dejo sesakie korenine v najgornji ro. o vit zemlje, na kateri se na- siaže še primerne ki sloj dobre rodovitne zemlje v obliki tnimca ali hribčka, kar se da jako uspešno ».-.praviti pni saditvi iabokk, ki imajo bolj .plitve korenine, a z-a hruške, ki ima;o dolge korenine je treba pač izkopati vsaj tri četrt m globoko jamu ter nadomestiti slabo kamenito e najbolj primerno srednje, pn-btfžno \Yi—2 m visoko drevo, ker rodi bolje in mu tudi burja ne more •toliko ikodit« kot visokemu steblu. Za saditev dreves je treba nekaj ča^a prej pripraviti zemljo ter kskopati vsaj 70 cm sioboko in IVi m široko jamo. V vfcržnem zentljtšču je dovoli. če se uJkoplie pol metra globoka vama. ker stalna viag«a škodi ko rutinam. Pri kopanju iame vržemo gorn o. rodovitiio icmijo na desno, a dol-oio mrtvo z-emfjo na levo stran jame V tako izkopano jamo v vemo na d»o gornjo rodovitno izentljo, kateri smo primešali malo dobro ra-apro-fenega mešane a, taiko da nastane humček visok do treh četrtov giobočine jame. Za nekoliko dni, ko -se ta zemlja vfeže, zabijemo kol ter sadimo drevo. 'Pred saditvijo obrežemo korenine na koncih in jih pomočimo v blato, nato poležemo drevesoe na raakopani htraičeik v jami tako da kol ščiti proti severnim mrzlim vetrovom, ter por-a^de-Hmo korenino na vse strani, navržemo nanje dobre zenita ter dT€vo večkrat potreseno, da se vleže oemlja pod korenine. Drevo mora priti ravno tako globoko v aetoljo. kakor ie bilo prej. Ko smo ®emlio nad koreninami za 4—5 prstov pok riki m pritisnili, pognojimo z dobro razkrojeraim gnojem siad koreninami >■ ob robu iame ter d«poWmo e ostalo ženejo tako da nastane okoJi debla krožnik, da se voda steka k debiu. iCer drbimo za par dni drevesa, prosimo naroč-ni'.e, «!a jih padajo. • • • V R.;?anu bo dan^s ob lo kmetsko raapravHanie V prostorih Kunsumnega društva. Gospi»darske potrebščine. Ena najvažnejših na-Jog kmetijskih društev ie pre^knbovanje svojim članom \-och onih predmetov, kateri so jim neobhodno potrebni »za njihov poljedelski obrat, in siccr predmetov nj**:na^bon'je kak->TOsU in po praTverfu ceni To so aos^odarsfei stroji »n o-ro-ie, ufitetoa giw>3ia. vsakovrstna s*:-aieiHi, sadno drevje, trte. živina, močna krmitia ter vsa sredstva za boj ra.'iri»n škodijivcem kakor žveplo, mr>dra g-iUca. t ekstrakt itd. — Ker ]e pa nabava teh predmetov pri današnpli prometnih težkočab in vsled velikega pmriii-mkania splošne dragink kiko ovirana, bi bilo žeVeti. da si vsn pol^o-eVci napravijo že sedaj natančen preudarek. kaj brdo vse potrebovali za prihodnjo pomlad, ter da izročo svoj^ naročfla svojim za^up-aikom oziroma 4cjr,cti:sk:m podružnicam, katerim naj bi vptečah primerno aro za naročilo, tako da b> «e mogte te potrebščine i*e sedaj potom naše Tržaške kmetijske družbe skinpno naročiti. To je tud« zaradi teya potrebno, ker se cene razuih predmetov vedno i.rprcmiajajo, m je treba uporabiti primeren t remi tek, ko so Cšm ni/e. Posebno važno bi bilo. naročiti že sedaj semena, umetna gnojila in posebno potrebno žveplo in modro galico. ker cena bo vedno bolj rastla. Naročila sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu, u-!. Fabio Filzi 5t. 10. riwi1i 11 dedičev izdalo še pred Božičem tradft »vezek B*wiiarkovšh »Mirti in vomini«, Id bt po dogovoru ne sroelt priti v javnost, dokter je še živ bivši nemški oesar Viljem. Svojeglavi Vitjem. Aftgteški fati poročajo naslednji dogodek: Viljem je kuptt na Nizozemskem nov grad. Notar je ugovarjal, da bi bivši cesar potipi-saJ kupno popodbo satno z besedo »Vttjem«. bakor ie podpihoval, ko >e še vladal. Notar je za-hrtJeva-l. da se mora podpisati: Vitjem Hohen-TCtteroski. Stari izdočmec se je trdovTatoo ttpkaJ a4i navsezadnje i^e je Je pod»pis>al: »Viljem iz rodu Holhenzotl emov.e prišel, žal, prepozno za da- ntCnio številko. Trst, dne 22. noveuvora 1919. 1 ečaji: Jadranska banka 250— 255 Cosulich (Austroamericana) 505— 510 Dalmatia (Parobr. dr.) 295— 300 Geroiimich 1300— 1350 L!oyd 825— 825 Lussino " 1400— 1450 Martinolich 345— 355 Navigazione Libera Triestina 1400— 1440 Oceania 405— 420 Prem uda 550— 560 Tripcovich 510— 520 Assicurazioni Generali 15500—16000 Riunione Adriatica 2950— 3000 Ampelea 420— 430 Cement Dalmatia 290— 300 Cement Spalato 330— 340 Čistilnica petroleja 2050— 2iG0 Čistilnica riža 26D— 270 Krka 350— 360 Tržaški Tramway - 230— 235 Tržaška tvornica olja 825— 850 JOSIP STROCKEL Trii, vojal Via Nuova«S. Cafterina. Vel ka izbtra vsakovrstnega blaga za moške in ženske. — B ago za suknje, žamet, ba hant, s ile. et imin ter raznih predmetov za okras obh-k. Vse po anižaath konkurenčnih cenah. □i ALGGA D3 IM ZLATAHIHE::: g na veliko iz bero se vdobi pri £* Mkm POVH v Trstu TRO GAR1BALD1 (BARR1ERA) 3. ISI It. Cvenkel v Trstu naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z dnem 24. avgusta t. 1. preselila s Korza V. E. III. št. 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24. ssm m mili in poditin? povzroča med mišmi in podganami kugo, vsled katere poginejo vse v na k ajšem času, ker ena dobi bolezen t d druge Za vse druge živali je „strup za m si'4 b ez učinka in nevarnosti. Ena doza s poštnino vred 2 liri. Lekarna IVAN MED v Vipavi. Zaloge : Okrajna lekarna v Sežani, G. Erelič-Antonlazzo, O. Baccar-clch, lekarna v Postojni, lekarna, k sv. Cirilu in Metodu. — Jvan Dorčič v Pazinu. Ho \S ZOBOZDRAVNIK OBBSSB&iS 3 K PRIPf^IJii IE TURSKE SiTJ ej [ I i V. fS ■ JfiU kJki TRGOVINA JEST VIN vla Genova (Campanile) 13. Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaia i. t. d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, maršala, višnjevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah. ,va«» Bidovec. TEST 3 UVOriUSTi mazilo za čevlje Asnericsn Črni in barvani vosek za čevljarje Vošžlio za parkete Led€?fSft maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-Ijiva marka Edini poo^bšč^uec ; AVOM & RJ53© — Trst ulira Carpison 2 i.* ulica Coroneo 35 Naročbe sprejema tvrdka Debiasio & Dominis v Trstu ul. Molin grande 46 mm, trst u!. Barrier3 vscchla šiv. 8 ima veliko zalogo mrtvaških t redmetov. Venci izporcalinein biserov, vezaoi z tne 1enD 5icoJz » -»tn-h cvetlic s trakovi in nj[,tsi. SIi«o na porcelani-itih ploičah za gtobne spomenike itd. Nauiižje konkurenčne ceae. Siioj za šiwsjs in vaasja pravi »ašiti tizirci Setdcl & Neumann in »Sin^er4 Gast & Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehaniča deiavn.ca za vsako popravliaaja. Tvrdka ustanovljen I. 1373 Tist, ul. Campanile li> zujtm:IICS G. mi TRST se nahaja na K«s?2j št. (bivii z^tsrn^a G. Cz Ps.^tl^) Velfiti izbera srebrnih in zlatih ui, uhanov, verižic itJ. I LiuDllonltG Krgaifnii Mnlia P^iruSska v T?s!s5. j Centrala v Ljubljani. & Poilnižcico: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, S»?lit. K 15.999,9^9.-, ^ K % trtr.2 imz Ullfe") in rom (iisnO) trf2 ^Bnncoia*. Ponudbe (če mogoče v italijanskem jeziku) na naslov: D8tt0? BdinSfllCS L3f»!0 Karano VŠ3fč:m -i ^ DcJflii'sa Sevnica: | Rezervni »Us«: Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. Imii&fiis izsiliš ni p!s§bir3Ji2 in mM n)\i MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldclla. Via Media 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni KNJIGOVEZNICA. Pietro Piopan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žeuni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebr.eKa sistema. 201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, tiL S. Glovanni 6 ia 12. Najbolje izdelovanja ia najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 ICisova kiseliisa 13 ledena prlntna 99 , " Pla^ii^ a KIStžsSS škrobni klal" i. t. d. i. t. d. g se dobi pri RSLLfiHDU COLOiillL družbi z om j. v Trstu uL Fier Luigl da Paleslrins stav. 2 (vogal ul. Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. 4 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče K 3 posle. — Sprejema vloge v lisah na g p hranilne knjižice proti 3 pjj«^™, I I na žiro-račune proli 3'V. «™id?d3JJ | ^ Za na odpoved vezane vloge plača obre-^ sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge '" in daje v najem varnostne celice. |Tel st. 5 18. Blagaj ia je odprta od 9-13. ■ • i Deln glav. K 30,)00.0;)0. resirve ks. ovoj0 Mm i!! Bisjjjjli] 5 - Vil 5. IMi 9 Podružni;s: Dubrovnik, Dunaj, fCot>r. I.jus-ljana, Metković, Jpatiji Spiit. Siijsai« Za Jar Ekspozitura: Kraij, Obavlja vse v bmčao straco spalija!a puls na hranilne knjižice prati Ji'a1^ letni n >ire-stim. v oancogiro-prometu prati 3 »'o letni ji o -bresti;n. I .'a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš li pobojih, Ki sa iaiajo pogoditi od slučaja do slučaja. Čaj«? Mj2ai wr^3jfsi iulili (iifj* Jjuiifn). Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—18 PAPIR. Velika zaloga papirja -a ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valoki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar, irst, Via dei Gfclsi 16. 256 DAMSKA KROJACNICA A. Rlejjer, Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju. plesne ob!eiwe. obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 orosnfični steljg Dami Trst, Corso štev. 29. Razpletici'Ce v platinu. ?pee?j*lit«.ta: -lilte » barvah, Icicschirzi. Oabinei, visit, poveč inja, »produkcije vsakevrste. EleKtr. rars\"eUjava- UHETNI ZOBJE z in brez čel usti, zlate krone ln tudi ot VILJEM TUSSH£i5kunCiij-on"jnl * rrerarsi ^Mniff afea Izdelujem vsa lasna dela iz (esanlh (mešanih) ln rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane In rezane lase. JOSIP KOLAKOV1Č, brivec in lasaičar — Ajdovščina. — — — TVRDKA — ^IiHco Lantschne? v Trstu, Vli Roma 28 (bišva ul. delle Poste I vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 158. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. Telefon 14-65 B. 5» Q I Mihi K U SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. Ps^s-ausd.ia is :a!§žnih ^ ^ S^ ^ fef^ O SkSaciiiža : Jakin (Ancona), Bologna, 8ovisa: Bresciar Foggiaf Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto, Trident, Trst, Benetke. DSrakhid uvažanje : Mineralnega, mazilnega olja, industrijalnega olja, kitovega olja, ianenega olja, otja za volno, maziluth masti, bombaževih odpadkov itd. £fa!ni . Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalnlh pomožnih zavodov itd., državnih žeieznic, postranskih železnic, paroplovnih družeb, avtom, podjetij. ilinjevec Luxflrdo PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Malcanton 9 • Trst (Mila ustanovljena leta >828.) KOZE in (JSMJE za ženske in moške. Bo* in CHevreaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežoa točna. . ■■■ — ■ ■ ■ ^^ ItvrdkeVG't \ Otlna dist;l2ciiii pristaein _ ti |wis«3Ra i rezne sesti. Fraac I.ehar in Lerm Fall češkoslovaška državljana. Dva slavna opereUs*a Prane Lehair i« l^eon Fall, avtfrria operet »Vesefa vdovioa« »n fcDoitirska princc^jiilac kakor jKiračaio N'i- rodai Listja prosila m dobila češkoslovaško dr-Venstvo. Iretil del Bismarkovih spominov izide. Bt-ro-fhtski ifsti pojocaio: ZaJo/rristvo Gotovo bo jevca - - in - fropinovb® ŽAGAR & PLESA - Trst Lastna tiistiiatiia škeđen] {L 10-21. Urad v mestu: uL Donlzettl 5 (vo^al nL S. Franceua) Skladište varnostna najfinejše vrste in dragu likerjev. — Transito: prosta luka. — (Liutardo Maraschino) in najfinejši likerji Girolamo Luxardo iz Zadra, rsala in vermozrčh Paolo Accardi Vinci tz Maršale ^isMSna in hladilna min. vode Krisftiiizirane soli dru/be »Terme ed Acque di .Viontecatini Zastopstvo ln zaloga za Trst in Julijsko Benečijo pri tvrdki V. Grassich — Trst V. Lozzaretto vecchlo 93 Telefon 30-37 □ g] - f^n. M .i [UJ^CTS ZZl -.TZUJ IftšJ j n li h TRST — Corso Vitt. Em. III. 4 — TRST Najboljši nakupovalni Izvor obuvala za gospe, gospode in otroke. Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežnosti. Postrežba točna. Stara In poznana tržaška tvrdka l _ ====~3{Š] E*šE Ugodna prilika! Ugodna prilika! Mm oprema aR.WIt.Td? Sm o trgovini MrnUm ^STRIICKEL,ulica Dante št. 12 (prej ul.sv.Antona^ 1