C informacije o dogodkih v občini Krško • ¦ • • ¦ • številka: *y\ datum: 8.3.1980 ISKRENE Čestitke ob DNEVU ŽENA! izdajatelji IN DOK center Krško odgovorni uradnik« Ivan Kastelic nakladat 209 izvodov S30 ti • ii iiiii Pričujoči zapis naj izzveni kot uvodni komentar in voščilo na temo MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA. Trenutno je namreč zelo imenitno slišati,da ženske prodirajo v zaprto družbo moških in v nedotakljivost moških poklicev. Temu procesu smo nadeli zveneče ime " emancipacija žensk ". Se na misel nam ne pride,da hi priznali podoben proces, ki poteka v obratni smeri (čeprav res dokaj bolj diskretno,vendar nič manj nezadržno) in da bi skušali poveličevati prodiranje moškega v doslej izključno žensko svetišče doma in družine. Ta proces pa vj e dejstvo in potreba sodobnega načina življenja in se je treba zanj zavzemati ravno tako odločno kakor za prvega. Tudi preko njega pelje del poti do tako zaželene emancipacije žensk in do enakopravnosti spolov. Dejstvo je, da tistega, kar se je razvijalo, utrjevalo in- izpopolnjevalo skozi sto -letja, ni možno odpraviti na hitro, še manj pa samo s ponavljanjem že znanih fraz in velikokrat prekršenih obljub. Žal je še zelo veliko^žensk, ki jim pomeni lep nagovor in nageljček z bonboniero ob osmem marcu zelo veliko in se dajo s tem odpraviti za vse leto. Seveda ni nič slabega, če jim to njihovo drobno srečo privoščimo, vendar naj bi bila praznovanja v duhu načel naše družbe:dostojna, delovna in brez pretirane zlagane prisrčnosti ali dobronamernosti. Vsi-trije zbori krške občinske skupščine bodo zasedali v torek, 11. marca,- Iz dnevnega reda sej zborov povzemamo nekatere točke. RESOLUCIJA 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA Tokrat bodo delegati razpravljali o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1976 - 80 v letu 1980. V uvodu je zapisano, da je resolucija najpomembnejši dokument, sprejet na osnovi dogovarjanja vseh nosilcev načrtovanja za izvajanje skupne gospodarske politike v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja. Leto 1980 je v načrtovanju izredno pomembno tudi zato, ker je to izhodiščno leto za naslednji srednjeročni načrt. Med problemi, ki se pri analizi lanskega poslovanja kažejo v našem gospodarstvu, so: - lastna akumulacija temeljnih organizacij združenega dela je zelo nizka, zato so pri širitvi proizvodnje in investicijah še vedno odvisni od drugih, zlasti kreditnih sredstev, - zaradi visoke rasti življenjskih stroškov se, ne glede na rast dohodka, pojavljajo pritiski na rast osebnih dohodkov, - neustrezen način zaposlovanja, ki potrebuje veliko delovne sile, ne prispeva pa k dvigu kakovosti in zahtevnosti ter učinkovitosti proizvodnje, - nezadostna rast izvoz blaga in storitev ob veliki odvisnosti od uvoza, - premalo zagotovljenih surovinskih in energetskih virov, kar terja razumno gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih. Sestavni del Resolucije sta tudi prilogi "Elementi za doseganje družbenoekonomskega razvoja v letu 1980 z ovrednotenji" in "Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980". Iz vseh teh dokumentov izhaja nuja po povečanju odgovornosti delavcev pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije, Pri tem bo treba posebno skrbno obravnavati zaključne račune za lansko leto in periodične obračune. Uspeh celotne akcije bodo skušali spremljati občinske strokovne službe v sodelovanju s Službo družbenega knjigovodstva in vsi nosilci planiranja v občini, (ik) lAPOVED V ponedeljek, 10. marca 1980 bo v sejni dvoraid B SO Krško seja občinskega sveta ZSS Krško in Nadzornega odbora OS ZSS Krško. Pregledali bodo, s kakšnimi uspehi so uresničili sklepe prejšnje seje, obravnavali predlog "resolucije" občine Krško, pregledali zaključni račun OS ZSS Krško za lansko leto in pretresli stabilizacijske ukrepe zdravstvene skupnosti Krško. V programu dela, ki naj bi ga delegati vseh treh zborov obravnavali, so opredeljene med drugimi naslednje naloge: - nadaljnji razvoj in dograjevanje skupščinskega delegatskega sistema, - nadaljnje uresničevanje socialističnega samoupravljanja in zakona o združenem delu ter krepitev samoupravnih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih; posebno vlogo pri tem bodo imeli novoustanovljeni družbeni sveti, - organiziranje in uveljavljanje funkcije organov državne uprave v skladu z zakonom o temeljih sistema državne uprave, - uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti, - spremljanje, vzpodbujanje in usmerjanje uresničevanja resolucije o izvajanju politike družbenega plana, - sodelovanje pri načrtovanju družbenega razvoja za obdobje 1981 - 85, - skrb in prizadevanje za nadaljnji razvoj in krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite v naši družbi, Po vsebini je program dela razdeljen na tri dele, in sicer na: - tematsko področje po sklopih aktualne problematike v občini, - normativno področje iz pristojnosti občinske skupščine, - zakonodajno in drugo dejavnost skupščine SR Slovenije, v katero se občinska skupščina vključuje kot konferenca delegacij. Program dela je odprt, kar pomeni, da se vanj lahko vključijo nove naloge ali nekatere zapisane opustijo, če bi to narekovale nastale razmere. V program je vključena tudi dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti, in sicer v primerih, ko njihove skupščine odločajo kot Četrti zbor občinske skupščine, (ik) Iz glasila LABOD 3/80 TI30Č DELAVCEV - - SODELAVCEV Z namenom hitrejšega in boljšega informiranja v združenem delu, ki je nujna sestavina samoupravljanja, je na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sirom naše republike stekla akcija TISOČ DELAVCEV - SODELAVCEV. Namen akcije je pridobiti čim več dopisnikov za sredstva obveščanja v združenem delu, to je za glasila, biltene, oglasne deske. Akcija se začne 15. marca in bo trajala do konca novembra. Najboljši prispevki bodo objavljeni v tedniku DELAVSKA ENOTNOST in seveda honorirani. - spremljanje in usmerjanje samoupravnih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih ter skrb za hitrejše uveljavljanje svobodne menjave dela na vseh področjih. SPREMEMBA VIŠINE PRISPEVNIH STOPENJ ZA FINANCIRANJE SIS NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Vsi trije zbori občinske skupščine in skupščine SIS s področja družbenih dejavnosti na ravni občine Krško sprejemajo ODLOK o spremembi odloka o višini prispevne stopnje za financiranje dejavnosti SIS na področju družbenih dejavnosti na ravni občine Krško v letu 1980. "Odlok" sprejemajo za zavezance, ki niso pristopili k Aneksom samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti SIS na ravni občine za leti 1979 in 1980. Prispevna stopnja iz BOD in iz DOHODKA po osnovi BOD ostaja v globalu enaka, kot je bila meseca januarja in februarja 1980. Prerazporedila se je le prispevna stopnja med posameznimi SIS, za kar so skupščine SIS sprejele ustrezne sklepe, in sicer zaradi zvišanja prispevne stopnje Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja za 0,60 % in zvišanja prispevne stopnje pri Občinski telesnokulturni skupnosti za 0,23 /o, za kar zmanjšujejo svoje prispevne stopnje v ustreznem deležu Občinska izobraževalna skupnost, Občinska zdravstvena skupnost, delno pa se to povečanje krije iz globala prispevne stopnje. Po taki preporazdelitvi ostane prispevna stopnja v obdobju od III. - XIi. 1980 iz BOD 30,94- % in iz dohodka po osnovi BOD 2,71 >, kar je enako kot v januarju in februarju 1980. V primerjavi z mesecem decembrom 1979 pa je skupna prispevna stopnja iz BOD manjša za 0,09 %, ker je za to višino zmanjšala svojo prispevno stopnjo Zveza skupnosti otroškega varstva SRS. Zavezanci bodo plačevali za financiranje - programa otroškega varstva 1,05 "/o od prispevne osnove BOD, - programa izobraževanja 6,63 % od prispevne osnove BOD, - programa kulture 1,12 '/o od prispevne osnove BOD, - programa telesne kulture 0,73 /o od prispevne osnove BOD, - programa socialnega skrbstva 1,10 70 od prispevne osnove BOD, - programa zdravstvenega varstva 6,83 J/o od prispevne osnove BOD in 2,42 % iz dohodka po osnovi BOD, - programa zaposlovanja 0,29 56 iz dohodka po osnovi BOD. (ik) ---:----------DOGODEK ------ V torek, 40 marca 1980 je bila v sejni sobi C SO Krško razširjena seja sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Predsedstvu OK SZDL Krško, na kateri so obravnavali program praznovanja 8. marca - mednarodnega dneva žena, osnutek programa dela sveta za leto 1980 in se pogovorili o aktualnih vprašanjih. DELOVNA ENOTA "GESTE" POD NOVO STREHO POČASTITEV SPOMINA KOZJANSKEGA ODREDA! Delegati SO Krško bodo sklepali o izrekanju soglasja delovni e-noti "Ceste", ki naj bi se odcepila od delovne organizacije IGM "Sava" Krško in se vključila v komunalno stavbno podjetje K0-STAK Krško. Obe delovni skupnosti se bosta o novi organiziranosti izrekli na referendumu. V sestavi delovne organizacije IGM Sava Krško deluje delovna e-nota "Ceste", ki opravlja vzdrževanje, rekonstrukcijo, modernizacijo in novogradnjo lokalnih in občinskih cest v občini Krško. Predstavniki IGM "Sava" Krško, Komunalnega stvabenega podjetja KOSTAK Krško, Samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško in Izvršnega sveta Skupščine občine Krško so dne 6.12.1979 razpravljali o organiziranosti delovne enote "Ceste" in sklenili, da predlagajo, naj se delovna e-nota "Ceste" izloči iz IGM "Sava" in pripoji h komunalnemu stavbenemu podjetju KOSTAK Krško. Z navedenim predlogom soglašata delovni skupnosti IGM "Sava" in KOSTAK Krško. 9. člen družbenega dogovora o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne in cestne dejavnosti ter upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem, h kateremu je skupščina občine Krško pristopila 22. 6. 1979, določa, da občinska skupščina soodloča o statusnih spremembah komunalnih organizacij, (ik) mrnamim Na seji 11. marca letos bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine sklepali o poimenovanju cestnega odseka Senovo -- Podsreda. Cesta bo dobila ime po Kozjanskem odredu, odlok o tem pa bo pričel veljati osmi dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu, (ik; NOVICE 0 POČITNIŠKI SKUPNOSTI Iz OBVEŠČEVALCA št. 5 Investicijski program počitniške skupnosti predvideva za letošnje leto gradnjo dvoposteljnih garsonjer v skupnih objektih s 16 do 20 ležišči. Skupnost načrtuje za letošnje leto tudi asfaltiranje cest v počitniškem naselju v Nerezinah ter izgradnjo centralnega objekta s kuhinjo in prostorom za zabavo. Ker to ni zajeto v cenah počitniških hišic, bodo člani počitniške skupnosti združevali sredstva, in sicer za vsako ležišče po 1250 din za asfaltiran-nje in po 2000 din za centralni objekt. Po takem ključu bodo zbrana sredstva v višini 4,68 milijona din. V počitniški sezoni 1980 bodo cene storitev v počitniških domovih v Poreču in v iNerezinah enake lanskoletnim. Dnevna cena v Materadi bo 150 din za osebo, v Nerezinah pa 100 din na dan za objekt s 4- ležišči. DELOVNA ENOTA "CESTE" POD NOVO STREHO POČASTITEV SPONINA KOZJANSKEGA ODREDA! Delegati SO Krško bodo sklepali o izrekanju soglasja delovni e-noti "Ceste", ki naj bi se odcepila od delovne organizacije IGM "Sava" Krško in se vključila v komunalno stavbno podjetje K0-STAK Krško. Obe delovni skupnosti se bosta o novi organiziranosti izrekli na referendumu. V sestavi delovne organizacije IGM Sava Krško deluje delovna e-nota "Ceste", ki opravlja vzdrževanje, rekonstrukcijo, modernizacijo in novogradnjo lokalnih in občinskih cest v občini Krško. Predstavniki IGM "Sava" Krško, Komunalnega stvabenega podjetja KOSTAK Krško, Samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško in Izvršnega sveta Skupščine občine Krško so dne 6.12.1979 razpravljali o organiziranosti delovne enote "Ceste" in sklenili, da predlagajo, naj se delovna e-nota "Ceste" izloči iz IGM "Sava" in pripoji h komunalnemu stavbenemu podjetju KOSTAK Krško. Z navedenim predlogom soglašata delovni skupnosti IGM "Sava" in KOSTAK Krško. 9. člen družbenega dogovora o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne in cestne dejavnosti ter upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem, h kateremu je skupščina občine Krško pristopila 22. 6. 1979, določa, da občinska skupščina soodloča o statusnih spremembah komunalnih organizacij, (ik) Na seji 11. marca letos bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine sklepali o poimenovanju cestnega odseka Senovo -- Podsreda. Cesta bo dobila ime po Kozjanskem odredu, odlok o tem pa bo pričel veljati osmi dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu, (ik; NOVICE 0 POČITNIŠKI SKUPNOSTI Iz OBVEŠČEVALCA št. 5 Investicijski program počitniške skupnosti predvideva za letošnje leto gradnjo dvoposteljnih garsonjer v skupnih objektih s 16 do 20 ležišči. Skupnost načrtuje za letošnje leto tudi asfaltiranje cest v počitniškem naselju v Nerezinah ter izgradnjo centralnega objekta s kuhinjo in prostorom za zabavo. Ker to ni zajeto v cenah počitniških hišic, bodo člani počitniške skupnosti združevali sredstva, in sicer za vsako ležišče po 1250 din za asfaltiran-nje in po 2000 din za centralni objekt. Po takem ključu bodo zbrana sredstva v višini 4,68 milijona din. V počitniški sezoni 1980 bodo cene storitev v počitniških domovih v Poreču in v iNerezinah enake lanskoletnim. Dnevna cena v Materadi bo 150 din za osebo, v Nerezinah pa 100 din na dan za objekt s 4 ležišči. OBČINSKI GRB KJULMaM.taMaM :-:*>:*«*sa IN ZASTAVA Zaradi neuspeha javnega razpisa in javne razprave predlaga predsedstvo SO Krško, da se točka o občinskem grbu in zastavi umakne z dnevnega reda zborov. V začetku oktobra 1979 je^il vsem zborom občinske skupščine predložen v razpravo osnutek odloka o grbu in zastavi občine Krško, ki ga je pripravilo predsedstvo občinske skupščine. Vsi trije zbori so sprejeli sklep, da se predlagani osnutek odloka da v razpravo, ki naj traja do 1. decembra 1979, med tem časom pa, da avtor idejne rešitve grba (po sklepu žirije) dopolni še nekatere elemente idejne zasnove grba. Razprava, ki je bila organizirana v vseh delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v vseh delegacijah in konferencah delegacij ni dala pričakovanih rezultatov, saj so prejeli le štiri odgovore, ki v glavnem soglašajo s predlagano rešitvijo. Tudi avtor idejne rešitve se ni poglobil v nakazano rešitev in je skušal z nekaterimi nebistvenimi spremembami zadovoljiti žirijo. Da se oceni izid javne razprave in pregleda dopolnilne predloge avtorja, je predsednik žirije sklical sejo žirije, ki je bila v torek, 19. februarja 1980. Po temeljiti razpravi je žirija sklenila, da predlaga predsedstvu občinske skupščine, da uma- kne z dnevnega reda sej zborov nadaljnji postopek o osnutku odloka o grbu in zastavi občine Krško iz naslednjih razlogov: -iz javne razprave, ki je trajala dva meseca, ni mogoče u-gotoviti, če je predlagana rešitev sprejemljiva; - ker avtor idejne zasnove grba ni dopolnil tako, da bi bil sprejemljiv, (ik) DOGODEK SEJA SVETA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE V sredo, 5« marca 1980 je bila v sejni sobi B SO Krško razširjena seja Sveta za družbenoekonomske odnose pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Krško, na kateri so razpravljali o predlogu Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1976 - 1980 v letu 1980. NAPOVED 36. SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE OK ZKS V ponedeljek, 10. marca 1980 ob 13. uri bo v prostorih komiteja OK ZKS Krško 36. seja komiteja Občinske konference ZKS Krško, na kateri bodo o-cenili razmere v občini Krško, razpravljali o gradivu za 21. sejo občinske skupščine ter sklepali o ponovnem sprejemu v članstvo ZK. ŠOLA V NARAVI ZA KRŠKE PETOŠOLCE Sto deset učencev petih razredov iz krške osnovne šole "Jurij Dalmatin" se je med 1. in 6. marcem udeležilo šole v naravi na smučiščih okrog Kranjske gore. Vodstvo šole je v to obliko usposabljanja vključilo vse učence razen tistih, ki jim je to prepovedala zdravstvena služba. Tudi opremo (smuči, čevlje in palice; so zagotovili za udeležence šole, saj so si jo za tiste, ki je sami nimajo, izposodili pri osnovni Šoli Alojza Kebeta v Šentvidu pri Ljubljani. Organizacija šole v naravi je predvidena in usklajena z učnim načrtom, njen namen pa je v tem, da se učenci vsaj v petem razredu naučijo osnovnih smučarskih veščin. Za strokovnost dela bodo poskrbeli učitelji telesne vzgoje in nekaj Študentov Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, v popoldanskem času pa bodo organizirali pouk o nekaj temah. Vodile ga bodo razredničarke, ki bodo šolarje tudi spremljale. To je prva tovrstna šola v naravi v Krškem. Z Občinsko zvezo prijateljev mladine pa so se domenili, da bodo v to šolo prihodnje leto vključili vse učence petih razredov z območja občine. Uk) NA KRATKO 0 PROSTORSKEM PLANU OBČINE V glasilu skupnosti slovenskih občin OBČAN 4/80 je objavljen obsežen članek Katje Repič z naslovom "KRŠKO -PROSTORSKI PLAN OBČINE", v katerem podaja oris stanja na področju prostorskega planiranja v naši občini. ORGANIZIRANA PLAVALNA VADBA V ponedeljek, 3 marca letos je pričela z delom tudi selekcija plavalcev krške osnovne šole. Redno plavalno vadbo bo v šolskem bazenu obiskovalo okrog 60 učencev - plavalcev, ki imajo zdravniško dovoljenje in so uspešno prestali test. Vsi ostali otroci - neplavalci od prvega do petega razreda pa enkrat tedensko obiskujejo pouk plavanja. Učenci tistih šol, ki možnosti rednega plavanja nimajo, bodo i-meli organiziran pouk v bazenu Tovarne celuloze. Prevoz jim bodo zagotovili z avtobusi, deležni pa bodo dvajsetih ur pouka. Pouk plavanja vodita zakonca Go-vedarica. (ik) Iz OBVEŠČEVALCA "Dj. Salaj" 6/80 NOVE NALOGE________ -----SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Občinska zdravstvena skupnost Krško oziroma strokovna služba zdravstvenega zavarovanja je obvestila upravičence do otroškega dodatka, da bo s 1. aprilom prevzela naloge in opravila v zvezi z otroškim dodatkom Skupnost otroškega varstva občine Krško, ki bo imela svoje prostore v bivši stavbi socialnega zavarovanja, Cesta krških žrtev 11. Tudi izplačila opreme za novorojenčke bo od tega dne dalje opravljala skupnost otroškega varstva. Izplačila nadomestila osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta do 105 dni in podaljšanega porodniškega dopusta pa bo še naprej opravljala podružnica zdravstvenega zavarovanja v Krškem. Občinska konferenca ZK Krško ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV ¦¦¦ NAJ BODO AKTIVNI ¦HHMi Člani občinske konference ZK v Krškem so na seji ob koncu februarja sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve STATUTARNEGA SKLEPA o organiziranosti in delovanju organizacije ZK v občini. Med dopolnitvami členov statu- . tarnega sklepa je moč jasno razbrati težnjo po tem, da pri članih ZK dosežejo večjo vključenost v družbenopolitično življenje samo in v vse dejavnosti, ki jih od delovnega človeka - samo-upravljalca zahteva naš družbeni in gospodarski sistem. Pri tem je seveda največji del naloge pri osnovnih organizacijah, ki naj "...občinsko konferenco pravočasno opozarjajo na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v posamezni temeljni samoupravni skupnosti in občini kot celoti pri obnašanju in ravnanju članov in osnovne organizacije ZK v izvajanju politike, stališč in sklepov ZK." Med novimi določili je zapisano tudi, da občinska konferenca enkrat letno, kot programsko volilna konferenca, celovito obravnava družbenopolitične razmere v občini in oceni uresničevanje politike ZK in njenih organov v preteklem letu. Istočasno konferenca sprejema tudi programske usmeritve za delo v prihodnjem letu in razpravlja oz. potrjuje kadrovsko politiko v svojih organih. Pri delu programsko volilne konference ZK sodelujejo tudi delegati iz vseh osnovnih organizacij ZK, in sicer z enakimi dolžnostmi in pravicami kot vsi čla- ni konference. Mandat članov komiteja, statutarne komisije, tovariškega razsodišča in nadzorne komisije traja štiri leta; predsednika konference, eno leto, sekretarja komiteja in izvršnih sekretarjev dve leti, s tem, da se njihovi mandati lahko enkrat zaporedoma ponovijo. Ker je bil sekretar komiteja ZKS izvoljen na volilni občinski konferenci ZK pred 8. kongresom, se mu šteje sedanje obdobje kot prvi mandat; če ponovno kandidira in je ponovno izvoljen za sekretarja komiteja na programsko volilni konferenci ZK, se to upošteva kot drugi zaporedni mandat. Ta razlaga v zvezi z določanjem mandata za sekretarja komiteja se uporabi tudi za predsednika statutarne komisije, tovariškega razsodišča in nadzorne komisije pri OK ZKS. Ostale stalne komisije občinske konference so: - komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. - komisija za agitacijo in propagando, - komisija za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko ZK (ki ureja kadrovsko problematiko znotraj ZK!), - komisija za idejno in teoretično delo v Zvezi komunistov ter za proučevanje zgodovine zveze komunistov, - komisija za mednarodno sodelovanje ZK in za vprašanja v zvezi z našimi delavci v tujini, - komisija za prošnje in pritožbe. • • O ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV NAJ BODO AKTIVNI ¦¦¦ (nadalj evanj e) Pri komiteju občinske konference ZKS pa deluje tudi stalna komisija za kadrovska vprašanja. Komite usmerja delovanje te komisije, obravnava njene ugotovitve, predloge in stališča, komisija pa se ukvarja predvsem s kadrovsko problematiko v občinskem merilu.(ik) Iz glasila "LABOD" 3/80 - o TOZD "Libna" Krško PRED VELIKIMI NALOGAMI Občni zbor 00 sindikata TOZD Libna je ponovno pokazal pomembne naloge, ki stoje pred sindikalno organizacijo. Ugotovitve občnega zbora 00 sindikata TOZD Libna kažejo na to, da je bil v tem obdobju dosežen velik napredek pri uveljavljanju sindikalne organizacije kot najmočnejše politične in akcijske sile delavcev. Aktivnost naše 00 sindikata je bila usmerjena v prvi vrsti k uveljavljanju samoupravnih odnosov v kolektivu. To se je odražalo v obveščanju vseh zaposlenih, v oblikovanju stališč in nudenju pobud ob sprejemanju vseh pomembnejših odločitev. Med najodgovornejše naloge pa nedvomno štejemo vodenje aktivnosti pri proučevanju gospodarskega stanja v TOZD in v delovni organizaciji Labod. Aktivno pa smo prispevali tudi k ustvarjanju in delitvi dohodka in še zlasti sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Pri delu osnovne organizacije je bila posebno poudarjena skrb za delovnega človeka in njegovo so- cialno varnost. Ob vsem tem pa nismo zanemarjali širokega vključevanja zaposlenih in njihovih svojcev v aktiven oddih in rekreacijo. Na zboru smo sprejeli finančni načrt 00S za leto 1980, sklep o pristopu k skladu za solidarnostno posmrtninsko pomoč pri občinskem svetu ZSS Krško in program dela za leto 1980. Aktivnost naše 00S bo tudi v prihodnje usmerjena k prizadevanju za doseganje čimboljših gospodarskih uspehov TOZD, delovanju delegatskega sistema, utrjevanju samoupravnih odnosov, nadaljnjem razvijanju družbene samozaščite in obrambnih nalog nasploh, družbenopolitičnemu izobraževanju in ne nazadnje tudi izboljševanju družbenega in osebnega standarda zaposlenih. ZDENKA SRPČIČ -------- ¦¦¦¦¦ DOGODEK - 8. SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL V petek, 7« marca je bila v sejni sobi B SO Krško osma seja Predsedstva Občinske konference SZDL Krško, na kateri so obravnavali in usklajevali stališča o gradivu za 21.sejo Družbenopolitičnega zbora SO Krško. Razpravljali so o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1976 - 1980 v letu 1980, pretresli program dela občinske skupščine in se pogovorili o osnutku odloka o proračunu občine Krško za leto 1980. Sledilo je razpravljanje in sklepanje o realizaciji finančnega načrta OK SZDL Krško za leto 1979, nato pa še informacija o delu politične koordinacije v občini. Predstavljamo delovni kole ktiv NOVA TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA "TES" Po glasilu "Obveščevalec" DO "DJuro Salaj" Krško 5/80 Izgradnja Tovarne embalaže Senovo (TES; gre h koncu. TES spada po svoji dejavnosti -- izdelava valovite lepenke in kartonske embalaže - v panogo papirne industrije in bo z delovno organizacijo "Djuro Salaj" v najtesnejši proizvodni in poslovni povezavi. Valovito lepenko bodo izdelovali iz surovin, ki jim jih bo zagotavljala DO "Djuro Salaj", za katero bo to pomenilo finančno uspešnejšo finali-zacijo svojih proizvodov. Zlasti bo ugodno poslovno sodelovanje na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka, za kar bodo imeli oboji vse možnosti. 120-članski kolektiv TES bo letno naredil na novem kartonskem stroju 25.000 ton dvo-, tro- in petplastne valovite lepenke. Stroj, ki bo v začetku marca izdelal prve kilograme lepenke, je sovjetske proizvodnje. Stroj za izdelovanje embalaže ima letno zmogljivost 20.000 ton kartonskih izdelkov. Na njem bodo izdelovali predvsem embalažo za pohištveno in prehrambno industrijo. Do 1. januarja 1980 je bila TES v sestavu TOZD "Papirkonfekcija'.1 Delavci TES so se odločili za ustanovitev lastne temeljne organizacije združenega dela v okviru delovne organizacije "Djuro Salaj". Z referendumom so spre- 10 jeli predpisane splošne samoupravne akte, izvolili organe samoupravljanja in vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa ter vpisali TOZD v sodni register. SOLIDARNOSTNO OBLIKOVANJE SKLADA SKUPNE PORABE V DO "DJURO SALAJ" KRŠKO (OBVEŠČEVALEC 5/80) Ker tri temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb DO "Djuro Salaj" niso ustvarile toliko čistega dohodka, da bi lahko oblikovale lastne sklade skupne porabe, so pa proizvodno in dohodkovno tesno povezane, predlaga strokovni svet DO, da vse temeljne organizacije, razen TOZD Papirkonfekcija, prenesejo sredstva svojih skladov skupne porabe v združeni sklad skupne porabe. Iz teh združenih sredstev naj bi realizirali plan potreb v letu 1980 ne glede na to, koliko je katera temeljna organizacija prispevala v skupni sklad. Razpoložljiva sredstva naj bi uporabili za kritje vsakoletnih obveznosti do svojih delavcev kot posameznikov, poleg tega pa še za kritje skupnih potreb, kot so: financiranje lastnih in skupnih objektov v Počitniškem naselju Krško v Nerezinah na otoku Lošinju, dotacija sindikalni organizaciji, obdaritev otrok ob novoletni jelki, dotacija Plavalnemu klubu Krško, nakup pihalnih instrumentov, delna poravnava dolga krajevnim skupnostim Krško, Brežice in Sevnica ter še nekatere, (nk) OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA KRŠKO PROGRAM DEJAVNOSTI Izvršni odbor Občinske skupnosti socialnega varstva Krško je obravnaval problematiko delovanja skupnosti v letošnjem letu in svojim ustanoviteljicam posredoval program dejavnosti za to obdobje. Med drugim je ugotovil, da je na osnovi zakonskih določil in potrebe po reševanju in obravnavanju socialne varnosti na področju naše občine nujno, da skupnost prične z intenzivnejšim in bolj aktivnim delom. Boljše in učinkovitejše delovanje bo skupnosti omogočila tudi pridobitev novih poslovnih prostorov, v katere naj bi se preselili 1. aprila. Izvršni odbor je sprejel program dela s finančnim načrtom in samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za financiranje dejavnosti Občinske skupnosti socialnega varstva v letu 1980. Sredstva prispevajo ustanoviteljice, to so ostale samoupravne interesne skupnosti v občini. Sprejete akte je skupnost socialnega varstva poslala ustanoviteljicam v obravnavo in sprejem. 0 delovanju skupnosti v letu 198o bo razpravljala tudi skupščina te skupnosti na svoji seji, ki bo predvidoma ob koncu marca. Naloge in problematika, ki jin občinska skupnost predlaga kot xxajbolj pereče in potrebne obravnavanja v letu 1980, so: - problematika s področja socialne varnosti invalidov, Prispevek k tej tematiki je tudi informacija o zagotavljanju socialne varnosti invalidnim osebam v SR Sloveniji. Ta predstavlja sistem posebnega družbenega varstva invalidov, način zaposlovanja in usposabljanja delovnih invalidov ter izvajanje zakona o tej dejavnosti in njenega financiranja. Predstavlja tudi organizacije, ki se s to dejavnostjo u-kvarjajo, in način organiziranja invalidov v družbenih organizacijah in društvih ter njihovega vključevanja v delegatski sistem odločanja. Ob predstavljanju problemov, s katerimi se invalidne osebe v življenju srečujejo, informacija predlaga tudi nekatere konkretne dejavnosti za bližnjo prihodnost. ' • - sosedska pomoč, - vprašanja borcev HOB, ki vključujejo tako reševanje stanovanjske in zdravstvene problematike kakor tudi varstva borcev NOB, - romsko vprašanje. Posebno skrb bo potrebno posvetiti tudi pripravi planov družbenih dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju in s tem v zvezi pro- i učiti možnost organiziranja skupne strokovne službe SIS, ki imajo zakonsko določilo v sprejetih zakonih s področja socialne varnosti. Skupni posvet o sodelovanju občinskih skupnosti - ustanoviteljic s skupnostjo socialnega varstva naj bi organizirali marca letos. Program dela te skupnosti za leto 19S0 je razdeljen predvsem na nekaj tematskih in problemskih področij: - otroško varstvo, - socialno skrbstvo, - pokojninsko in invalidsko zava- I rovanje, J' - zaposlovanje invalidov in razvojno motenih oseb, - stanovanjska problematika, i - naloge Rdečega križa in - problematika borcev NOB. (ik) I BAROČNA KNJIŽNICA V KRŠKEM Kulturna skupnost, Občinska skupščina Krško in kapucinski pro-vincialat so februarja podpisali dogovor o ureditvi kapucinske knjižnice v Krškem. V Krškem obstaja samostan kapucinskega reda že od leta 1640 in takrat so v njem že tudi ustanovili knjižnico. V njej so zbirali knjige in rokopise tako s cerkveno oz. nabožno vsebino kakor tudi z znanstveno in poučno. Menihi kapucinskega reda so se namreč ukvarjali s poučevanjem in vzgojo, zato v knjižni zbirki lahko najdemo tudi zapise s področja medicine, filologije in drugih takratnih znanosti, življenje menihov tega reda je bilo naravnano na zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ostale dohodke pa so potrošili v dobrodelne namene. Zato samostanska zgradba nima posebnih grad-binskih znamenitosti, razen treh sončnih ur. Je pa samostan postavljen v središče starega mestnega jedra in če bi ga odstranili, bi s tem skladnost in videz mesta bistveno spremenili. Zaradi vztrajnega zmanjševanja članov samostana je bil ta že tik pred zaprtjem in preselitvijo. Tako uničenje pa bi predstavljalo neprecenljivo škodo. Vrednost samih knjig iz zbirke in nekaj slik še ocenjujejo strokovnjaki in še ni natančno znana, vsekakor pa ni samo ta vzrok, zakaj je vredno ohraniti knjižnico. Bolj pomembno je, da je celotna knjižnica, s prostorom, knjigami in opremo vred po oceni izvedencev pravi odsev življenja takratne baročne dobe. Je majhna, kot je bil majhen naš slovenski narod, ostala pa je v dokajšnji meri nespremenjena, razen- nekaj prezidav iz 19. stoletja, ki jih bodo odstranili, da bi s tem 12 prišli do čistejše baročne zgradbe. S podpisom dogovora naj bi torej uveljavili interes širše družbene skupnosti, da se ustavi propadanje takega objekta, po drugi strani pa bo akcija v pomembno pomoč tudi kapucinskemu redu samemu, ki bi si brez zunanje pomoči težko pomagal pri ohranitvi ene svojih zadnjih živih ustanov. Za obnovo in ohranitev celotnega objekta bo nujno treba združevati sredstva in znanje, razen kapucinske province Slovenije pa ga bo uporabljala tudi Valvasorjeva knjižnica in čitalnica v Krškem. Za popolno ureditev bo treba ustaviti propadanje objekta, knjig in slik (oboje konser-virati;, urediti prostore (tudi klimatsko) in dopolniti prvobitno opremo, ki je žal delno že izropana, predvsem pa preprečiti legalno in ilegalno odnašanje predmetov iz zbirke, torej jih popisati, ovrednotiti in zavarovati. Ko bodo vsa obnovitvena dela končana, bo knjižnica stalno odprta za obiskovalce, kar bo verjetno edini, gotovo pa prvi tak primer pri nas in morda tudi v Evropi, (ik) VABILO ZA SODELOVANJE V MPZ "VIKTOR PARMA" DKD "SVOBODA" KRŠKO ! Mešani pevski zbor "Viktor Parma" želi pridobiti novih, svežih glasov, da bi si zagotovil nadaljnjo rast, zato vabi vse občane, ki imajo veselje do petja, da se vključijo v njegove vrste. Po POROČEVALCU 2/80 Mercator - Agrokombinata K V I Z KAJ VEŠ O KMETIJSTVU? Ob koncu februarja je bilo v Kulturnem domu v Sevnici tradicionalno tekmovanje KAJ VEŠ O KMETIJSTVU?, ki so se ga udeležili tudi mladi zadružniki Temeljne organizacije kooperantov Mercator - Agrokombinat .. Aktiv mladih zadružnikov je zastopala tr.' :lanska ekipa pod vodstvom Abram Janeza. Že drugo leto zapovrstjo so uspešno zastopali svojo TOK Kooperacija Kodrič Tone, Zorko Jože in Jordan Branko, saj so zasedli na kvizu 2. mesto. Po OBČANU, glasilu Skupnosti slovenskih občin 3/80 DOMICILI V C3CINI KTiSKO Iz pregleda domicilov po občinah SR Slovenije povzemamo seznam nosilcev domicila v naši občini: 1. Kozjanski odred 2. Gorf*t|ski bataljon 3. II. bataljon 3. brigade VDV 4. Slovenski bataljon 1. kraji-ške brigade 5. Aktivisti OF kozjanskega okrožja 6. 4. SNOUB "Matija Gubec" 13 DOGODEK 13. SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO V sredo, 27. 2. 1980 je bila v sejni sobi B Skupščine občine Krško 13. redna seja zborov Občinske zdravstvene skupnosti Krško. Na seji so obravnavali in sprejeli poročilo o poslovanju Občinske zdravstvene skupnosti Krško v letu 1979 ter sprejeli sklep o potrditvi zaključnega računa za to leto. V poslovnem poročilu so bili podatki o delovanju samoupravnih organov skupnosti, pregled zavarovanih oseb, prihodki in odhodki, pregledi odsotnosti z dela po letih in vzrokih, struktura izdatkov pogodbenega in izvenpogodbene-ga zdravstvenega varstva, pregled realizacije po sporazumu o svobodni menjavi dela s Splošno bolnišnico Novo mesto, Splošno bolnišnico Brežice, Zavodom za socialno medicino in higieno Novo mesto, s TOZD Zdravstveni dom Krško, z Lekarno Krško in Lekarno Sevnica - enota Senovo. Iz bilance je razvidno, da je Občinska zdravstvena skupnost imela v letu 1979 dejansko realizacijo prihodkov nekaj čez 160.500.000 dinarjev, odhodki pa so znesli nekaj čez 152 milijonov dinarjev. Zbora sta potrdila še Poročilo o poslovanju Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in zaključni račun te skupnosti, sklepala o porazdelitvi rezerviranih solidarnostnih sredstev in poslušala informacijo o uvedbi stabilizacijskih ukrepov pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva t Vi JI* DKLO, 4. 3. 1980 vt v %») Regije o mreži šol in vpisu učencev MedoMLaak. potreti o »le«« V Poravja za obetojeto mrežo iol S posavskega medobčinskega posveta v Sevnici poroča naš tamkajšnji dopisnik Vlado Podgoršek, da so predstavniki posavskih šolskih centrov in družbenopolitičnih organizacij dejali, da predlagana delovna zasnova gradiva o predvideni mreži srednjih šol bistveno krni dosedanje izobraževalne usmeritve na tem območju. Spomnili so, da so v Po-savju že pred trem leti uskladili usmeritve, ki v glavnem izhajajo i/ obstoječega stanja, zapisali to ni bili v . modri knjižici« in deli- *»kia jevanj* itevfla vpisnih met* za mormet v v fokkesa leta 19M/81 braževanja, verjetno pa ni zadosti pretehtal dejstva, da to pomeni tudi kadrovsko siromašenje Posavja, območja, ki vlaga vse napore za hitrejši razvoj, pa seveda tudi manjšo možnost izbire izobraževanja ( neposredni bližini, in ne nazadnje, ogroža celo obstoj posameznih šolskih centrov Udeleženci <>t>močneg3 posveta so zalo vztrajali pn sedanjih usmeritvah pri čemer so izhajali iz tradicije ter kadrovskih in prostorskih pogojev Tehtna in argumentirana razprava je osvetlila še et. gioblji problem, namreč, da med Posav-jem in Dolcrijskn doslej ni bil lev dela znotraj šolskih centrov v Brežicah. Krškem. Sevnici je podprlo tudi združeno delo Šolska mreža usmerjenega izobraževanja, kakršna je za posavsko območje predlagana zdaj, bi bistveno zmanjšala število izobraževalnih usmeritev za posav sko mladino V Brežicah ne bi več bilo pedagoških oddelkov za rizredni pouk. šolski center v Krškem pa bi poleg strojne tehnične šole izgubil ie elektro tehnično šolo, vse na račun močne sosednje regije, to je Novega mesta. Predlagatelju gradiva ne gic odrekati skrbi za racionalizacijo pri preobrazbi vzgoje in iw>- mogoč dober sosedski dogovor o delitvi dela, na ambicioznost močnejšega, ki sicer obljublja dislocirane oddelke, pri gradnji no vih prostorskih zmogljivosti ter velikega dijaškeg doma p« računa tudi na mlado populacijo sosedov Nasploh obstaja vtis, da posamična območja v Sloveniji računajo na iste otroke' Nedvomno je res, piše naš dopisnik, da je bistvo sedanje šolske reforme vsebinska presnova v7gojnoizobrazevalnega procesa, vendar v Posavju ugotavljajo, da je že obstoječa mreža zadovoljila tako potrebe gospodarstva kot tudi interes mladine. I o je potrdil ludi predstavnik območne skupnosti za zaposlovanje Cas vendarle beži. mladini, ki končuje osnovno iok) j>a bo potrebno kmalu povedati, kakšne možnosti ima pri izbiri bodočega šolanja. Ce ne ho v prihodnjem mesecu jasno, kako bo z obstojem pedagoških oddelkov v Brežicah in sedanje elektro tehnične šole v Krškem, bodo že nastopile težave ob predvpisu v prvo leto usmerjenega izobraževanja zaman pa bo tudi Jelo poklicnega usmerjanja. DELO Odločanje omogoča le celovita informacija Izvršni odbor predsedstva RK SZDL razpravljal o informiranju delegatov - Povezava INDOK centrov - V Sloveniji že 40 delegatskih glasil LJUBLJANA, 26. fabnivji - Delegatski listam potrebuj« sa učinkovito delo tudi aetakovko organiziran sistem Ualormiranja. Delegat a* dele Barija, ki aasta dobro ta vaaetransko intoranlrana, a* morata oasocad la tuklalevad atSMMJ. Zalo Je traka Inlonssinui). In obvešča-¦J« v tMagatakaaa laitaaaa tipofokattl, kav pomeni, da Je traka statusno, organUaci|sko, vtaklnako In kadrovsko aradjtl potoka| vsak •ajavaskov fcalnraalnuihjj v ieligatsfciai ifcrtiaasi Ko je izvršni odbor predsedstva RK SZDL obravnaval naloga socialistične zveza pri uresničevanju delegatskih odnosov na področju informiranja, je bilo precej besed namenjenih vlogi, položaju in nalogam republiške ga INDOK centra Center je bil ustanovljen po podpisu družbenega dogovora leta 1977. Vendar pa tedaj ni bilo niti kadrovskih niti materialnih in prostorskih možnosti ta dokončno ustanovitev centra. Zato to se podpisniki družbenega dogovora sporazumeli, da pač v okviru republiškega komiteja za družbeno planiranje in Informacijski sistem ustanove posebno službo, ki naj pripravi vse potrebno za dokončno ustanovitev in začetek dela centra. Med »začasnim« statusom pa je center oziroma služba razvil dokaj vsestransko dejavnost, saj je z razvojem delegatskega sistema tudi začel opravljati tiste naloge, zaradi katerih je bil pravzaprav ustanovljen: da bi pripomogel k učinkovitemu informiranju in obveščanju delegatskega sistema. Vendar pa je začasni in neurejeni status centra zaviral boljše delo, hkrati pa je to nerešeno vprašanja pripomoglo tudi k slabi povezavi republiških in občin- skih INDOK centrov (v Sloveniji jih je trenutno 25). ki so ob kadrovskih zadregah tudi dokaj slabo povezani s sreJstvi Javnega obveščanja Zato je izvršni odbor sprejel predlog sklepov, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu infor-miraju v delegatskem sistemu. Tako naj vsi frontni deli SZDL in skupščine čimprej analizirali delo na področju delegatskega informiranja, hkrati pa bi m morala sredstva javnega obveščanja ie bolj vključiti v prizadevknja na tem področju. Treba je pojasniti tudi vlogo in pomen specializiranih delegatskih glasil (menda je v Sloveniji 40 takih glasil, ki izhajajo v nakladi 200 tisoč Izvodov), urediti statusno vprašanja republiškega INDOK centra (in tudi občinskih), v KS pa bi kazalo ustanoviti le informacijske skupine JANEZ KOVACIC JcU~