Glasilo Socialistične zveze delovnega IjudstA Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 ain. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-16-2-24 Stev. 4.6 (348) Leto VII NOVO MESTO, 15. NOVEMBRA 1956 $ovo mesto Urejuje un wr. — Odgovorni urednik Tone Gošnik Naslov uredništva tn uprave: r\ ^ mesto. Cesta komandanta Staneta 25 Pošt predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št 127 Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-raložniško podjetje »Slov poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Pleve) Vsak posamezni odbornik in občinski odbor kot celota je odgovoren za gospodarsko stanje v občini Lito gre počasi h kraju in treba bo zaključiti gospodarske Tačune. Občinski ljudski odbori v okraju letos niso v zavidljivem položaju. Zaradi nerednega dotoka dohodkov imajo velike težave v financiranju proračunskih izdatkov. Ker niso pobrali zapad Je dohodnine, so nekateri odbori v prav hudih škripcih. V Trebnjem n. pr. pred dnevi niso mogli plačati niti telefona, tako da jim ga je pošta odklopila, DES Grosuplje pa je ustavil loli dobavo toka. Tam, kjer niso pobrali taks, ne morejo izkoriščati cestnih skladov, v zaostanku pa so tudi skladi za razvijanje kmetijstva in za veterino. Položaj je skratka ta.k. da občine ne bodo mogle v celoti Uresničiti letošnjih Proračunov. Kaj je treoa naredi*..? Vsem l:i"i;"cm o-bcrnikom. volivcem In davkoplačevalcem mora biti jasno, da nsme£:enci občinskih uprav z-a dohodke v mesecu in pol, k-; sta še pred nami, ne bodo mogli opravitj vsega zaostalega in tekočega dela. Odborniki morajo vzeti stvari sami V roke, vsak za svojo občinsko volilno enoto. Volivcem morajo povedati, v kakšnem položaju je občina, koliko je neplačanih taks in dohodnine (n česa vsega ne bo moč narediti, če občinski dohodki ne bodo ustvarjeni. Poglejmo nekaj številk: do konca oktobra 1956 je bilo plačanih v okraju 72 odst. predpisanih taks za vprežna vozila, za delovno živino in za hibridne trte. Stanje v posameznih občinah je bilo 31. 10. 1956 sledeče: Vplačane takse kmečkih gospodarstev Občina: > B o h "O .ž •M a na hibridne trte 1. Črnomelj 87 76 55 2. Kostč.njevica-Podbočje 46 41 43 3. Metlika 100 98 99 4. Mirna 85 87 74 5. Mokronog 50 50 41 6. Novo mesto 55 65 60 7. Semi-5 74 69 . 70 8- Straža-Toplice 78 88 73 9. Šentjernej 81 H 6« 10- Trebnje 77 86 84 1. Žužemberk 78 83 67 Ston-naj 6kraJ w 75 67 V plačevanju kmečke in obrt-flifke dohodnine je položaj še bekoliko slabši, saj srno dosegli, v okraju do kcnca oktobrS šele 69.3 odstotkov rr^oisanih ftav-ikov. Res je sicer, da je 4. predpis zapade] šele 15. oktobra in da ft>e je pospešena izterjava fcapa'd'.ih davkov začela v mno- gih občinah šele na ponovno opozorilo okr&jnega ljud. odbora zaos'.an&k pa je navzlic temu zlasti v nekaferih občinah izredno velik. Do konca oktobra 1956 je bilo v posameznih občinah od razpisane dohodnine vplačanih: Občina Dohodnina kmetov Dohodnina obrtnikov Dohodnina ostalih poklicev 1. Črnomelj 72 87 67 2. Kcstanjevica-Podbočje 53 28 30 3. Metlika • 68 30 72 • 4. Mirna 70 74 54 5. Mokronog 59 62 46 6- Novo mesto 67 84 37 7. Semič 62 76 72 8. Straža-Toplice 73 72 61 9. Šentjernej 71 51 66 10. Trebnje 75 61 55 11. Žužemberk 71 51 92 Skupaj okraj: 70 68,5 50 in odstotek vplačane dohodnine se zadnje dni naglo dviga. Posebno dobro so uspeli zbori volivcev na Jugorju, v Gradcu in drugje. Precej slabše, pa izpolnjujejo svoje dolžnosti do občine podjetja v metliški občini, z izjemo tovarne BETI, ki je v oktobru do.segla ■ izredno lepe uspehe. C© bo tako nadaljevala bo v znatni meri odpravila težave, ki so nastale z njeno premestitvijo. »Davki so bilf in bodo — in treba jih bo plačati!« Tako so rekli v petek popoldne odborniki na Mirni, ko so ugotovili, da je stanje zares slabo in da so doslej le malo storili, da b{ se izboljšalo. Uvideli so, da ni dovolj samo zahtevati: »Občina daj to, daj* ono, za to cesto in oni most« in tako naprej! Treba je dohodke najprej ustvariti, šele potem jih lahko tudi razdeljujemo' Pravilno so ugotovili, da bo treba davke plačat;. Po vseh volilnih enotah bodo ljudi opozorili na to državljansko- dolžnost, uprava za dohodke pa bo pospešeno iz-terjevala zapadle davke. Sent-rupert ima n. pr. 400. tisočakov v cestnem skladu, pa niso porabili še niti dinarja! Zdaj, ko je zunaj manj dela, se bodo lotili tudi popravil cest in potov, s prostovoljnim delom pa bodo skušali vrednost sklada dvigniti vsaj na milijon in 200 tisočakov. V Kostanjevici-Podbočju so odborniki na občinski seji spet pokazali slab odnos do tako važnih vpisani, kot je občinski pror&čum. Vsevprek s0 kritiziral; davke, češ da so previsoki, da ne morejo biti več gospodarji in pod. Takega jadikovanja je v tej občini že dolgo vse preveč i.n če ga razširjajo še odborniki, potem dohodnine in taks v občinskem, proračunu seveda manjka.. Kostanjevkška občina ima največ davčnih zaostankov. Tudi v Črnomlju so odborniki OB LO sklenili, da bodo na zborih volivcev ljudem povedali, d* zavlačevanje plačila davkov škoduje predvsem občinj kot celoti, nato pa se bodo lo- tili ostrejše izterjatve. Na Semiču bodo na p-vi seji razpravljali prav o tem vprašanju. VLOGA LJUDSKEGA ODBORNIKA In pomoč aparatu ljudskega odbora Plačevanje davkov In taks v okraju ni zaoovoljivo. Mesec in pol manjka _ do zaključka proračunskega leta, ki bo sklenjeno 31. decembra. Za vsoto letos nepobranih davkov bodo ostalj dohodki občin in okraja, prihodnje leto manjši, marsikaj nujnega, kar je v proračunih občin in okraja. pa letos ne bo moč uresničiti-če ne bomo sproti zagotoviti tudi dotok predvidenih davkov. Prav zato morajo odborniki pomagati aparatu občinskih ljud- Razstava vin v Fodbočiu V Podbočju. ob Krki, znanem središču dolenjskih vinskih goric, ki dajejo najboljši cviček, so imeli že pred zadnjo vojno A*eč uspelih vinskih razstav in vinskih sejmov. Cviček iz Gadove peči, Razkrižja, Banovca, Šutenske-ga vrha. Dola, Klanca, Bočja in drugih znanih krajev je našel trg v Ljubljani in drugje po, Sloveniji. Tradicijo vinskih razstav nameravajo v Podbočju spet obnoviti. Kakor smo zvCTtel}, ;H#f' .Prva vinska razstava v zatiružriem domu v Podbočju; odprli jo bodo na državni praznik 29. novembra, trajala pa bo do vključno nedelje 2. decembra 1956. Razstavili bodo najboljša vina iz vseh znanih vinskih goric, tudi izven domačega območja. Razstava naj bi vzpodbudila pridelovalce, da bi posvetili vzgoji najkvalitetnejših trt vso potrebno skrb. gostinska podjetja pa bodo lahko sklepala kupčije s posredovanjem zadrug z razstavnega območja. Želimo, da bi z razstavo in z vinskim sejmom dosegli uspeh. skih odborov s tem, »da bodo sklJcali volivce v svojih volilnih enotah in ljudi seznanili z gospodarskim stanjem občine. Pri tem pa je treba poudarit? še tole: od Praznega tarnanja, da so »davki previsoki«, ne bo nikomur pomagano- Marsikje odborniki kar Počez pripovedujejo, da davkoplačalci davkov ne zmorejo. Ali Je to res? Mar so doslej kjerkoli v okraju z analizami, z vsestranskih pretresom gospodarskega stanja kmeta in občine kot celote ugotovili, te to drži? In kaj je n. pr. naredil katerikoli občinski ljudski odbor v okraju, če to res drži? Takih analiz nj nikjer! Prav zato se vprašujemo: kaj bi naredile občine, če bi tako stanje pri davkoplačalcib zares ugotovile? Dobro vemo, da je na vasi cela vrsta vprašanj in odnosov, ki jih odborniki uploh ne ugotavljajo in o katerih občinski ljudski odbori ne razpravljalo. Namesto tarnanj* o »visokih davkih« naj bi uredili delo domačih kmetijskih 7,-vlrug. da bi odknoovale od kmetov vse pridelke in jim nudile vse tiste nslnge, k' jih naga pfttftmiMri že dale prolzva jplrti za dvig njegove in skupne življenjske ravni. Egiptovska zastav« na poslopju družbe Sueškega prekopa je bo« dla v oči imperialiste, ki so desetletja pobirali milijarde funtov in frankov, egiptovski narod pa je živel v bedi, lakoti in boleznih- Junaški branilci Port Saida so pokazali vsemu svetu, da zna tudi Egipt braniti svobodo in narodno neodvisnost. "1 Več o Suezu in Egiptu berite na 2. strani današnje številke Lep načrt za ureditev šol s pomočjo UNICEF Šola naj bo kulturno in zdravstveno -središče svoje okolice in sij ima možncstj, da v čirhveč-jem obsegu širi tudi zdravstveno prosveto — tako predvideva pro- Prve količine domaČe margarine Zagrebška tovarna olja je dala pred dnevi v prodajo prve količine domače margarine. Na dan izdeiajo zcjaj v Zagrebu 10 ton margarine. Prihodnje leto m; bi začela izdelovati margarino tudi tovarna olja v Vrbasu. Tako bomo imeli na trgu več maščob, katerih porabimo na leto približno 175 tisoč ton. gram mednarodne organizacije za zdravstvo UNICEF, s katere pomočjo naj "bi uredili določeno Število osnovnih in nižjih gimnazij. Republiški organi zdravstvene _ službe so izbrali za večjo akcijo po programu UNICEF rudi novomeški okraj- Na tej podlagi je OLO pripravil podroben načrt dela. Načrt obsega 50 osnovnih šol in nižjih gimnazij v okraju ter predvideva pri teh šolah: preskrbo s pitno vodo, ureditev stranišč, šolskih kopalnic,x umivalnic, igrišč, dvorišč in okolice. Prav te naprave so pri naših šolah si'.a pomanjkljive, oziroma jih sploh ni. S posveta komunistov-delavcev In nameščencev Kmelljsko-gozdarskega posestva Novo mesto Dvojne gozdarske službe NE POTREBUJEMO Občin?k; ljudski odbori so fcadnje seje v pretežni meri posvetili finančnjm ;n drugim gospodarskim vprašanjem Povsod cd ugotavljali, da se delavnost fcdbornikov kaze tudi v dotoku •red.-*ev v proračune. V Trebnjem imajo n. pr. izterjevalca, niso pa pobirali nobenih izterjevalnih stroškov, niti zamudnih obresti pn nerednih plačnikih. Za popravila vaških cest imaio trenutno nekaj čez 620 tisočakov, za več kakor milijon dinarjev pa še nisu pobrali taks na vprežna vozila, čeprav gredo te takse 1 »ki j učno nazaj v občino Za popravilo cest In poti. V Metliki so se izterjave lotili na edino pravilen način. Na iejj OB LO so najprej pretresli •vse tiste občinske odbornike, ki Ae sam| dolgujejo davke. Kako naj razlaga državljansko dolžnost drugim volivcem tak od- bornik, kf je sam nI izpolnil? S številkami o stanju občinskega proračuna so šli nato odborniki na dobro uspele zbore vo-HvCfcv, ki so jih imeli pretekli teden. Povsod so ljudem povedali, da nima smisla zadrževati davkov, ki se potem samo nabirajo. Dosega so lepe uspehe Naši Športniki so odpotovali v Avstralijo V Melbournu v Avstralij-; gori olimpijski ogenj 16. svetovne olimpijade. Našio državo na tej največji športni prireditvi sveta zastopajo preds'taiv.no1*! sedmih športnih disciplin: lahkoatleti, vaterpolisti, nogometa*!, »treloi, kolesarji, veslači in rokoborci, Upamo, da bodo na daljnem petem konfimentu častno zastopali ju-goslovanskii šport. NAROČNIKOM »DOLENJSKEGA USTA«! Pri vseh nailh naročnikih, ki le niso poravnali naročnine za drugo polletje 1956, se oglašajo te dni pl.«monoše z našimi izpolnjenimi položnicami. Prosimo naročnike, da olajšajo pismonošem njihovo nannmn in odgovorno delo ter da Jim .dolino naročnino TAKOJ plačajo. Naročnikom izven Slovenije iino opomine poslali na njihove naslove in Jih prav tako prosimo, da zaostalo naročnino takoj imkužp.ln Ne pozabite, da vam samo poravnana naročnina jamči tudi brezplačno nezgodno zavarovanje pri našem tedniku! UPRAVA LISTA Na posvetu so obravnavali vprašanja lastnega podjetja 'n splošne probleme. Odnosi med kmetijskimi in gozdnimi obrati niso povsod pravilni, kar je treba takoj urediti. Delavci «n uslužbenci gozdne uprave Poljane so na primer upravičeno kritiziraj način prodajanja jabolk na posestvu v Soteski. Tam so jabolka prodali kar »načez« na drevesu in to posameznikom v takih količinah, da so si lahko stiskali sadjevec m kuhali žganje. Prav tako so kritizirali, da Je na posestvu zaradi slabega krmljenja poginil bik, vreden okoli 150.000 dinarjev. Ker sta posestvo in gozdna uprava v sklopu «»nega podjetja. Je razumljivo, da se gozdarji zanimajo tudi za stvari na posestvu, kot se morajo kmet'jci zan'rrnti za stvar; v gozdarski s.užb*. težave GOZDNIH delavcev Delo v gozdu ni -lahko, poleg tega je pa treba delati pod težjimi pogoji kot na primer v tovarni ali delavnici. Glede pogojev dela in znanja zq pravilno delo. pa tudi zarad; sezonskega značaja gozdnega dela. so gozdni delavci premalo pra-čan-i. Ti de.avc| tudi nima»o razvrstitve po strokovni usposobljenosti, zato ne prejemalo terenskih dodatkov, odnosno niso predvideni terenski dodat-krl za nekvalificirane delavce. Ker nimaio kvalifikacij, tudi P"i nokojninah uvr*čajp gozdne delavce mod nainliie pokoin'n. ske razred« čenrav on-ravliajo v resnici de'o, k; zahteva stro, kovno znanje Sedaj pripravljajo tečaje, na katerih s; bodo gozdni delavci lahko pridobil! zvanje nižjega, srednjega al1 Posveta članov Zveze komunistov, dolavcev in uslužbencev Kmetijsko gozdarskega posestva Novo mesto Zakaj tako? Pr?d dnevi mi je starejši možakar povedal, kako pri »Odpadu* ni mogel skleniti kupčije. Poleg starega železa je imel tudi 2 iii.pot kilograma medenine. Uslužbenec, ki tehta in material prevzema, je ročno zavrtel tehtnico in odmeril 2 kilograma. Ko se je možakar temu uprl in dejal, da je medenine več, mu je uslužbenec odvrnil, da pri njih merijo samo na kilograme. »Pa prihodnjič,« je dejal možakar in vzel medenino nazaj. Razumljivo je, da, pri večjih količinah starega železa pol kilograma ne pomeni dosti, toda pri medenini, ki jo odku-kujejo po 170 din za kilogram, pol kilograma le ni kar tako. Nekaj podobnega sem tudi sam doživel. Količini 12 kg medenine, ki sem jo prej sam stehtal, je uslužbenec na isti tehtnici odmeril le 11 -kg. To je dosegel z nedovoljenim premikom uteži, ki je namenjena uravnavanju neobremenjene tehtnice. Torej sem sam videl in občutil to nepravilnost, ki pa verjetno ni edina, saj je Dolenjski list o tem že pisal, V. M. Pustolovščina j e spodletela Namesto da bi bil Nnser padel, se je njegov položaj utrdil. Pač pa se je omajal položaj britanskega ministrskega predsednika Edena in francoskega premiera Guya Mol-leta. Oba sta si s sueško pustolovščino zapravila ugled, le da bodo posledice v obeh državah precej različne, V Veliki Britaniji je slišati vedno več glasov, ki zahtevajo, naj Eden odstopi. Teh zahtev pa ne postavlja samo laburistična opozicija, temveč tudi nekatere ugledne konservativne osebnosti- Konservativni časopisi in poslanci sicer skušajo opravičevati. Edenovo stališče in pozivajo na nacionalno slogo s potrebo po tej slogi v teh težkih časih, katere je predvsem zakrivila Edenova vlada. Toda ob vedno pogostejših glasovih, da je nastal razcep prav v Edenovi vladi je moral eden izmed konservativnih poslancev Da-vies izjaviti, da »samo pet članov konservativne stranke ne podpira Edena, vsi drugi Zadnjič smo pisali o tem, stim vsiljuje prepričanje, da krizi morda pred svojo najv so to domnevo prej potrdili, kažejo obrisi te zmage. Agres je obljubil, da bo umaknil sv ki je egiptovsko ozemlje in ga boji. Ustanovljena je bila med zasedla področje Sueškega pre po besedah poveljnika teh m aa — končana pogajanja z teh čet, čeprav je bilo že spo načelno že pristala na njihov da se kljub vsem negotovo- so Združeni narodi v sueški ečjo zmago. Poznejši dogodki kot zanikali. Vedno bolj se ija je bila ustavljena. Izrael oje čete s Sinajskega polotoka, je bil zasedel med nedavnimi narodna policijska sila, ki bo kopa. Do konca tedna bodo — ednarodnih sil generala Burn-eglptovsko vlado o razmestitvi ročeno, da je egiptovska vlada prihod. pa so složno z vlado«. Naj bo tako ali drugače, konservativci gotovo še podpirajo Edena ne zaradi njegove osebnosti, ampak predvsem zato, ker bi z Edenovim padcem močno tra> pela stranka in kratko malo zato, ker ne vedo koga postaviti na njegovo mesto. Vrhu tega je treba upoštevati dejstvo, da bi odstop britanskega zunanjega ministra terjal razpis novih parlamentarnih volitev, kakor se je zgodilo ob odstopu Winstona Churchilla in nastopu Anthonvja Edena lani aprila. Pač pa se lahko zgodi, da bodo volitve razpisale pred potekom štiriletnega mandata. Vsekakor se bodo britanski konservativci na vse kriplje upirati morebitnemu razpisu volitev zdaj, ko so najbrž prepričani, da bi na ditireli maroškega sultana in tuniškega ministrskega predsednika, ker sta zaupala Francozom, dva človeka, ki sta zelo mnogo storila za pomirje-nje v Severni Afriki. In tega dejstva pač ne more nadoknaditi 12 kilogramov dokumentov. Potem je prišel napad na Egipt. Samo komunistična partija je v bistvu glasovala proti tej pustolovščini in zato se je desnica spravila nanjo, ko je postalo očitno, da je pustolovščina propadla. Da bi zakrili lastno agresijo, so začeli s prstom kazati na Madžarsko in uprizarjati demonstracije pred sovjetskim veleposlaništvom in napade na sedeže KP. Postalo pa je Obsojeni suhokranjski pretepači Več kot dve leti se Je cela zadeva vlekla. Potrebne io bide temeljite preiskave, buo Je tudi več »Lunin i uiju a v, končno so kr.vcl *e uobil, zasluzeno kazen. Lazi in stav* Janja, soobtoževanja in izml-ik.-mia j o sicer zavlačevala končno sodbo, Ciso pa mogla zmanjšati cifigoivcruosu nekaierlh poti '.j aaih fantov iz D rtiče vasi pri ifcužemberku. Kazen lo prejeli po iLvcdnevni razpravi 8. in ». oktobra letos. SubckranjiSanj >e le dobro spominjajo fcvja&kega napada na ■v3te v Ambrusu pri pcjestniiitu Hočevarju M. oktebra 1953 ua krvavega ie-gnamja v Srn h«.u pri Žužemberku 1. S. 1954. Ciril in Alojz Via.c, Aloji Str. Bađ. Rafael Ur41£ in Slavko Blatni!':, vsi iz Draice vasi. Ti »o od-61; 24. oktobra 1*53 zvečer v Am-l)i-ui, se debro napi'. v gostilni, potem pa se povabili na svatova-n j o in s« pomešal', kar med »vite. Ker Jih ti niso preveč radi videli. 6o užaljeno od£U ven in pričel,; {zzfvatii. PrH'o Je do prepira s »vati nato pa rudi do pretepa. Pijani razgrajači $o hit to eegM po polenih in t njimi pričeli mlatiti vse naokoli, Alojz VI-dtc pa je Se z nožem Olflsaai* Po prsih Ignaca Molka. Čeprav je t !o v;sh svatov ckr'.i 70, so morali pcbegni.ti pred podivjajici in ee zapreti v hiJo. Razgrajači pa ie niso neha!, pob ' so vsa okna in rarbiii vezna vrata. Ko so sfvrMe »r, »lili, da pre-tepaCev že davno ui več. so Sli dtmev. Tod, pretepači so Jih čakali v zasedi in ckoli z. ure po-ticJi s peleni nspađt; Antona Vidmarja in Cirla Zajca ter oba pretepli in poškodovali. 1. avgusta l?54 je bilo v Smi-helu pri Zužerrburku žegnanje. Tja so pr n med drus.m tudi kar iiije bratje Vidtc (z DraSfe vasi: AlOjjz. Ciril i« Franc.' Seveda so prCSli oboroženi z nož . Alojz Vldlc je v gostilni Horvat udaril Po f'»vi z litrrsko steklenico Jožeta Zupančiča. Kmalu nato pa ce je raZVjil pretep pred gostlno. Med pretepom sta CirM in A'ojz Vidic z noti obdelala Venceslava KoJaka. tiri pa je še posebej prav take z nožem večkrat sunil v obrat, hrbet in glavo Felćkaa Ko*aka. Da bi bil enakovreden fcvoj.ma bratoma le tud; Franc Vldlc cb isti priliki Štirikrat sunil t nožem v hrbet Stanka Kaštelima. V tem pretepu Je dobilo nekaj udeležencev hude telesne pclkcdbe. Slavko Blatnik Je prav tako vreden pajdaitva »Junaških« Vi-dicev. Tudi cn Je oh nek' priliki iS. septembra 1951 v domaČi vasi zabodel z žepnim nožem v nad-laket Jožeta Manrinft, ki Je xa-raii poškodbe postal delni invalid. Edino pravilno: pretepači marajo plačati ludi vse stroške, ki jih je z njihovim zdravljenjem imelo socialno zavarovanje! O b s o 1 e n i so: Ciril Vldlc na 2 iet| in < mesecev strogega zapora. Alojz Viddc na 2 leti strogega zapora. Slavko JVatnlk na eno leto strogega zff.pora. Franc vidle na 7 mesecev strogega zapora Alojz Strnad in Rafarl UiHč m Feliks Košak H Vel. Rrberc na 2 meseca zapora, Pele* tega morajo skupno porav- nati sodne ttroSke j« vsak 3m dose?!; v cktobru, letos. Je plod naborov ce'olnega kci e*'l.va. Oj.M>ra-ftr smo 1a 1BS5 1e 2« podlet'1 imelo izdatkov za HTZ 14.408.881 din, 10 podjetiij pa nič. Ce upoštevamo, da je nekaj podjetij dalo v ta namen večje zitietkel Novoteks 5,520.977 d'n. Novoles 3,R42ol8 d''n In Pod^Mf za vzdrževan ie prog 800.000, odpade nn' 23 ostalih podijetij le 4,5i;j388 d'n. V letošnjem I. polletju sd imela vaa prdi«''''*, k1 «0 n^m po.-lala anket«, 6,487.158 d n iz. datkov. Glede na Število nezgod je izdatkov ra HTZ premaK Naj še povemo, da j« v letošnjem I. polletju bilo izgubljenih 14.841 delovnih dni, izguba na narodnem dohodku j« pa zarad; tega 17 miliijonov In 809.200 diin. Vsak ponesrečenec je bil povprečno 19 dni v bolniškem stanju. Vseh nesreč seveda nI mogoč« preprečiti, toda a pravilnim pojasnjevanjem. I večjo dlsclplno in dobro organizacijo dela jih bomo lahko čimbolj omejtlj in zmanj.šali. Poučna ekskurzija, ki jo je organiziraj Zavod za socialno zsvarovanle a predsedniki komisij 2a HTZ v podjetjih v tovarno »Iskra« v Kranju, bo gotovo koristila vsem udeležencem, saj so v'deli, kako imajo v tej tovarni organizirano HTZ, ItaflM analizirajo In preverjajo nesreče, kako poučujejo mlade dplavce in kako sodelujejo ko*. misi'J« za HTZ z vo-d.Mvom tovarne in organi delir.-skega samoupravljanja. Obenem so spoznali tud1 razumevaoje vodstva ?ovarn« »Iskra« za varnost pri delu. shj imajo samo v le'o-Snjem letu določpnih m hie en. sko-tehnično zaš-čitfo 22 milijonov dinarjev. Ta obLk je bil te.s lepa \'Ziond'buda tudi 73 na-pr'»?devanJB glede vavnosli pri da-lu v n»*:h podjetjih. Nace Murgelj Ze v avgustu je eno izmed novojneških podjetij razpisalo t' dnevnem časopisju prosta delovna mesta. Ker do tedaj še nisem bil v delovnem ruz-merju, sem z ozirom na kva-Ufikacijo vložil prošnjo za eno od navedenih delovnih m$St. Treba je bilo le počakati na sejo upravnega odbora, ki mora o teh stvareh odločati. Do te seje pa nikakor ni prišlo. Odlašanje od tedna do tedna, vedno s kakim izgovo- REDNO VOŽNJO ŽELIMO ! Z avtobusno progo Novo me-sto—Br.šl,ji;i In nazaj je ijudem zelo ustreženo. Zlasti zjutraj in popoldne je avtobus vedno poln. Prav zato, ker so se polniki na-vadi'i! na avtobus, jo pa -tolik* bcU nerodno, če ne pride ob pravem času ali če ga sploh ni. To ce je zgodilo zadnji čas že nekajkrat. Ljudje so čakali zjutraj, da se odpeljejo v službe in na delo, avtobusa pa nj bilo, zato so zadnji trenulek hiteli peš. 1 Ali ne bi bilo mogoče v ttu-čarfu, da avtobusa iz kakršnega koli razloga ni; pottlati na progo drug avtobus? Ta avtobus uporablja menda .podjetje »Gori, tiči« tudi z« prevoz uslužbencev zjutraj v Stražo ln popoldne nazaj, zato najbrž trpi proga, za kamero Je bU'avtobus prvenstvene namenjen (Novo mesto---Ri š-ljln). Stain. koriMniki tega avtobusa tudi žele. du bi imeli stalne mesečne vozovnic^, ki nnj bi bile nekoliko cenejše kot vo-7,ovnice za pamez.ne vožnje. »KRALJ« NKllOTlONIKOV Eden največjih sodobnih ar-hilektov, Američan VVgght, je izdelal načrt nebotičnika, ki bo največja stavba na svetu. To nebotičnik bo vijok 1500 metrov, imel bo 510 nadstropij in v 1 "i/- , isV-o 'an-v-'o li)i» 000 ljudi. Postavili ga bodo v Chi-c&gu, rom: da je direktor na dopu* stu in podobno, je prešlo V mesece. V zadnjih dneh oktobra mi je ena vodilnih oseb podjetja sicer rekla, da bom zvedel glede sluibe že naslednji dan, toda, ko sem prišel vprašat, je bil odgovor isti kot prej: >>Se ni bilo seja upravnega odbora«. Po dveli dneh sem jih zopet obiskal. Tokrat so mi zagotovili, da bom 3, ali 4, novembra dokončno zvedel kaj .je s sluibo. Da b; bilo bo!j zanesljivo sem se zglasil 5. novembra. »Zaenkrat ne bo nič«*, se je oglasil prijazen odgovor. »Oprostite, hvala lepa in zdravo!<( Tako sta šla dva mvsecU čakanja, preračunana v denar, po Krjki... Komentar: mar upravni odbor res ni spodoben sporazumeti se o zadevi enega same- ; pa delovnega v>e~ta? Da se v ' dveh mesecih nfti enkrat ne sestane Upravni odbor jo menda tudi edinstven primer. Ne-rižvtmHvb pa jr tudi to. da se kaj titkepja, zgndi v podjet-P>. k: med ljudmi uiiva velik Uffletl, Mirko Vesel V TEM TEDNU NABIRAMO: Korenine: rogrotn rumenega (1K1 dnV bodeče neže — k-.m-pave (100 din), vo.lčje čeSnJe -H beiadtne (120 din). trobenMce (150 din), gradela (M fin), haba-ta ~ smrdljiivegn bezga (35 din). Plotlovr pnhok-vne. lepe rdeče brrvp, brez zelemih. prežga-r:'> In /drobljiivh jagod (lOOO d'n). Pred v-"m pniro,'-"5smo nabU • -nje korenm kompave — bodečo neže in re.gra. Korenin? regrata .ce najnspo-neje nab'rajo v Jeseni'., zlf:sti tatkrait, ko se or-(e4o njiv-. n,i k^^e-'h le rpst'a več'let detelja, Ng takih n''vah ie včasih v nre'^.ni več .ni ftco« r>o *a.m re^st. Tak naČLn rabl-remi'i i-1 tudi ielo hfkdh Mrj n4 treba druxe#3 kot jkw*et>ilij»a po-hrs>: za. r'-'-rom, očistiti, oprati in poaualtd. Stev. 46 (348) »DOLENJSKI LIST«' Stran 9 Ifeliki Gaber ni v KAKO NAPREDUJEJO DELA PRI GRADNJI VODOVODA STIČNA—TREBNJE—DOBRNIČ V našem listu smo z zadovoljstvom pisali o prizadevanjih nekaterih vasi v Beli krajini za gospodarski napredek ln o visokem prispevku, ki Ka vaščani posameznih vasi dajejo v ta namen. Pisa'i smo o naprednem Grabrovcu, Be-reči vasi, obeh Lokvicah, Križevski vasi in drugih. Lahko zapiiemo še, da so prebivalci vasi Trnovec pri Metliki prav tako v zelo kratkem času izpdnili sprejete obljube pri gradnji vodovoda. Kor s to obvezo vse delo Še ni bilo končano, so sprejeli nove naloge, dokler vsa dela ne bodo končana in dokler ne bodo imeli v vasi in v hišah vodovod. Pisali smo že tudi, kako prizadevno sodelujejo vaščani nekaterih vasi v novomeški okolici z Rdečim križem in občinskim ljudskim odborom pri urejevanju studencev, napa-jaljšč in perišč. Čeprav so to povečini dokaj pasivne vasi, ne čakajo križem rok. da jim bo kdo poklonil to ali ono napravo, ki Jim je potrebna za lepše in lažje življenje. In kar je še posebno važno, redki so v teh vaseh, ki ne bi sledili vzgledu večine in se ne bi prej ali slej pridružili skupnim naporom za napredek. Pri Malem Gabra je teren bolj skal ovit; kamen razstreljujejo stalni delavci Vodne skupnosti, ki polaga vodovod v lastni režiji. Na Velikem Gabru pa ni tako Trndii na gornjem koncu na-lega okraja grade vodovod Stična—Trebnje—-Dooroič. Grade ga že dve leti in tudi o tem smo že večkrat poročali. Pisali smo, « kakšnim navdušenjem so pozdravili! gradnjo tega vodovoda prebivalci dobrni&.te doline, nič manj pa tudi Trefcnjesa z okolico. Pisali smo, kako so se lotili dela prebivalci vasi v okolici Stične, d.a so prej prišli do dobre vode. Vse vasi, ki bodo dobiile vodo lz tega vodovoda, so se združile v Vodno skupnost, ki v lastni režiji izvaja gradnjo. Pisali pa smo tudi že, da je najmanjj razumevanja za gradnjo tega vodovoda v Velikem Gabru in oko'ici, pa tudi v Veliki Lcki ni veliko boljše. Ze od samega začetka so tod največje težave. Nočejo .in nočejo razumeti, kaj pomeni za 'ljudsko zdravje in napredek preskrbe vasi z zdravo pitno vodo. Krivico bi delali, če bi trdili, da so v?i ljudje na tem področju taki. Ne ni=o! DAaj je ljudi, ki razi "mej o za kaj gre, ki so pr:"prsirvljeni sodelovati, 'ki tudi sodelujejo in vedo, da je seda* priložnost, da s» za vedno resi; > «ikr'cit za d::oro vodo. Pravilno cenijo vsinko dsnarno pomoč družbe za vgraditev taiko važne komunalne naprave kot je vodovod in tudi ču'.ijo moralno dolžnost, da tudi rami kaj prispevajo. Toda to so v glavnem samo mali kmetje in bajtarji! Zaviralci hitrejše gradnje Nekaj naprednejših gospodarjev, z Rudolfom Jerajem iz Velika Gabra na Čelu, so je zavze-Oo, da bi tudi te vasi dale svoj prispevek h gradnji vodovoda, tako kot to dajejo druge. Sprejeli so sklep o obveznem prispevku posameznega gospodar- stva. Gospodarji do enega hektarja obdelovalne zemlje naj skopljejo po 9 metrov jarka, ostali pa več. Od vsakega hektarja obdelovalne zemlje po 8 metrov jarka. Ker so v Velikem Gabru ln okolici močmi kmetje, imajo največji po tej razdelitvi izkopati do 80 metrov jarka. Dela na področju Velikega Gabra se vlečejo že skoraj dva meseca, vendar še nifio končana in je resno vprašanje, če bodo končana letos. D.?lo zavirajo, zlasti veliki kmetje, ki nočejo izpolniti svoje obveze, medtem ko so jo manjši kmetje že izpolnili. Na Velikem Gabru je še 8 velikih kmetov, ki če niso delali, niti pričeli z delom. Med njimi je tudi največja posestnica Ce-bularjeva, ki naj bi skopala 80 metrov jarka. Trdovratno se je upirala vsakemu prispevku, nič pa ni bila proti zaslužku pri Vodni skupnosti in je z vožnjo petka zaslužila 80 tisočakov! Gradi si vodnjak in pravi, da vodovoda ne potrebuje. Lastni sin jo je komaj prepričal, da je sprejela obvezo, izpolnila pa je seveda še ni. Med take spada tudi Alojz Glina. Tudi ta še ni prijel za delo. Pravi, da ne bo plačeval še vode. Ko so v vas napel java-li elektriko, je bil .tud>i proti in je trdil, da je bolj potreben vodovod, sedaj je pa spremenil misel. Seveda se taki, ki zavirajo hitrejšo gradnjo, tudi branijo plačati članarino za Vodno skupnost. škodljivi jeziki, ki ljudem samo mešajo glave Tudi v Malem Gabru in Zubnu je nekaj takih zaviralcev. V tej vasi se je razširila tudi sovražna parola, Češ kdor bo pomagal delati, bo moral plačati 5000 dinarjev, z« kar naj bi se zavezal s tem, da je prčel delati. To je tudi zaviralo delo, dokler niso zadeve razčistili. Seveda je bila truditev izvita lz trte. Sicer pa so prebivalci — posamezniki v Velikem in Malem Gabru vajeni, do dobe kaj zastonj, saj tudi prispevka za gradnjo transformatorja še niso plačali, čeprav s pridom koristijo elektriko v svojem gospodarstvu, Član gradbenega odbo-' ra z« elektrifikacijo, ki je založil 85.000 dinarjev lastnega denarja za gradnjo transformatorja, je dobil povrnjeno od sosedov dosedad komaj 24.000 dinarjev, čeprav je poteklo že več let. Ljudje, ki si prizadevajo za napredek teh vasi in za to tudi žrtvujejo po svojih močeh, imenujejo take in podobne zaviralce kratkomalo saboterje. Kako teko dela za novi vodovod Zaradi: takih odnosov se gradnja vodovoda, na tem odseku vleče že dva meseca, čeprav bi bila lahko končana v nekaj dneh. Pri tem je treba pohvaliti prebivalce vasi Cesta, ki so razen enega vsi izpolnili svojo obvezo. Ker so to dela na glavnem cevovodu, ki ga že težko čakajo ljudj* v Trebnjem in okolici ter v Dobmiču, ki bodo prav gotovo drugače prijeli za delo kot na območju bivše občine Veliki Gaber, ovira ta skrajno negospodarski in nesooialističjfii odnos posameznih velikih kmetov okoli Velikega Gabra celotno gradnjo. Do 6. novembra so bile cevi položene do vasi Mali Gaber. Lahko pa trdimo, da tudi organizacija ostalih gradbenih del, ki so v režiji Vodne skupnnsti, ni dobra. Ker je sedež uprave Vodne skupnosti v Stični, trdijo prebivalci spodnjih vasi — na območju novomeškega okraja —, da se uprava premalo briga za hitrejši potek del v teh vaseh. Koliko je to rea ne vemo, res pa je, da gre delo počasi od rok. Pri delih, ki jih izvaja Vodna skupnost s plačano delovno silo je zaposlenih malo delavcev. Ob našem obisku je delalo pri odstranjevanju skal v jarkih vsega 8 delavcev brez vsakega nadzorstva. Plaćani so na ure. Ker gre delo pri tem odstranjevanju zelo počasi, se izkopama zemlja spet ruši nazaj v jarek, polagalci cevi pa ne morejo naprej. Zaradi slabe organizacije dela — dvojno delo. Zakaj pr. delih ne bi zaposlili več ljudi in oddali delo na akord? Podobno je tudi pri grat..:ji zbiralnika pod Medvedjekom. Vaščani trdijo, da bolj počasnih del se niso videli. Menda je tudi tu krivo plačevanje po času in slaba organizacija dela. Pošteni ljudje želijo, da oblast zahteva od zaviraCev in špekulantov, da izpolnijo svoje dolžnosti — vodo bodo namreč vsi radi uporabljali! Sto dvanajst milijonov din Je dala le'os družba za gradnio vodovodov na Dolenjskem, od Na Medvejeku bo glavni zbiralnik za vellkogabrški okoliš. Od tu bo tekla voda tudi proti Trebnjemu. Ko bi manj mečkali z delom, bi lahko bilo narejenega že veliko več! V 1.70 m globokem jarku, v katerega bodo položili cevi, se je družina Franca Klemenčlča lz Stranj kar skrila. V 10 dnevih bodo, tako nam je povedal gospodar Klemenčič, izpolnili svojo dolžnost ln skopali 80 metrov jarka. Za pitno vodo, ki jo bodo dobili v hišo, jim to delo ni pretežko. tega za vodovod Stična—Trebnje— Dobrnič 40 milijonov. To niso obljube, to je del narodnega dohodka, katerega ustvarjajo vsi noši delovni ljudje. Velitfca večina tistiih, ki bodo imeli neposredne koristj od teh vodovodov, visoko cenjo ta prispevek družbe, so hvaležni zanj in hočejo dati svoj prispevek k temu in ga 1'Udi dajo, marsikje celo več kot so dolžni. Z-aradi tega je toliko bolj vredno obsodbe vedenje posameznih velikih kmetov v vaseh, ki smo jih navedli; ti cčitno nalašč zavirajo uspešn i delo večine in družbe ter se nesramno izogibajo obveznosti, kri. y? za nje še vedno )IOIOIOIOIOBOI Naročajte in berite DOLENJSKI LIST! ■OflOlONOlOlOlO veliko manjša kot je za malega kmeta ali delavca. Sklep večine je zakon za vse. škoda je vsakega časa za prepričevanje posameznikov, da bi spoznali to, kar je spoznala velika večina ljudi. Ta večina ima pravico, da od posameznikov z zakonitimi sredstvi zahteva izpolnitev obveznosti do skupnosti, od katere bodo sami imeli največjo korist, Peter Romanlč Na postaji v Veliki Loki že čaka nov kup salonitnih cevi iz Anhovega, sat prebivalci Loke, Trebnjega, Dobrniča bi drugih okoliških krajev že res težko čakajo na dobro pitno vodo. Iz tiska je izšel težko pričakovani GOSPODARSKI ADRESAR LRS Po Stevilffllh posvetili zastopnikov naših gospodarskih zbormc in po dve.etnem redakcijskem dedu Je vendarle iziel iz tuka »Gospodarska a.rtresar LRS«. le-e vsa leta po osvoboditvi so ugotavljale gospodanke ustanove, družbene orgaarliacije, proizvodna podjetja vseh strok, naše kmet.i-stvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, turizem in gostinstvo, da bi bi; nujno potreben gospodarski adresar, ki naj M zajel vse gosipcdarstivo naše republike. Tak adresar so pogrešali pri svojem vsakodnevnem delu kar v vseh gospodarskih organizacijah, posebno pa nam je ti potreben v gospodarskih stikih z drugimi republikami v FLRJ. Naši konzulati ln trgovinska zastopstva v Inozemstvu so imeli mnogo nepotrebnega dela. ko sp zbiral! i" ugotavljali naslove naših podjetij, ki bt mogla prodajati surovine, pottiade'.ike. Onđusti'Jske proizvode in pridelke n? raznih inozemskih tržiščih. Po sprosifrtvt trgovine pa Je že par let pes+a-jalo vedno bol* nujno omogočiti gospiod-rsiklm orgEnteachtam in podjetjem, da se tudi v domovini med seboj kar najbolj povezujejo in da se docela med seboj spoznajo. , Toliko potrebni »Gospodarski adresar LRS« je izdalo uredništvo »Nove proizvodnje«, Ljubljana, Trubarjeva 15, poštni predal MT. telefon 32-472. Takol Br> teldu \i. tiska ga Je uredništvo »Nove proizvodnje* razposlalo vsem svojim naročnikom. Cena za Izvod Je 4.,ion din. Cen* se zd' na pni m^h s'c°r nekoliko viseki toda ce po-mi-s,!-mo, k""ko Je dela, predno je mo-ee*e t-k adresar lrd?t=. jc r*y>* uteme'iena Sa: vsi vemo. kako se nsSr- g o«? Varstvo r?.zvlja :n deSuje ln kolikšne so zaradi tega 5837 sk?5ote!|sv na ljubljanski unlvsrzi V studijskem letu 1956-57 je je vpisalo na ljubi janrko univerzo 5837 slušateljev, med katerimi jc 2233 novincev. Največ slušateljev ima tehniška fakulteta (2126, od teh 824 novincev), najmočnejši pa je njen elektrotehniki oddelek (602, cd teh 184 novincev). Na pravno-eko-nornski fakulteti študira letos 1435 študentov, prirodoslcvno-rnalematićno-filczofrK^ fakulteta jih ima 1374, na medicinsko fakulteto pa se je vpijalo 523 slušateljev (med njimi 205 novince T}. Agronom sk o-jos i ifsk a -veterinarska fakulteta bo imela letos 398 slušateljev (oi teh 161 novincev). Na novo ustanovljenem veterinarskem oddelku bo 36 študentov. vsakoletne trpremembe. Gospodarske oignmjzauiije sprerai ajajo naslove, pogostokrat se preimenujejo, sel'jo .se iz poslovnih prostorov v nove prostore, reorganizirajo se, raidružujejo, decentra-liZ.Ta.jo, pa žepe- združujejo pod novimi'., imeni, sprem ni njo svoje telefonske številke,, šttvi.ke poJt-njh predalov, števike sv<.;.h bančh'h tekočih raftinov jtd. Vse to povzroča težave v odner h med šamanu gospod3 rsl f mi. trsanza-cija.-ni. povečuje stroške pri vzpostavljanju teh odnosov, povečuje dem v registru gospoda. >;krh podjetij ln delo gospodarskih sodišč ter otežkoča popoln vpogled v stanje dejavnost; gospodarskih organizacij jn podjetij. Uredništvo »Gios-podarskesa adresarja LRS« le merslo popravljati vse spremembe. k! so se v poda.tkf.ta podjetij pojavljale med samim redakcijskim delom, premagovati le moralo spre', vse* tež-koee in upoštevati je moralo vse novosti, k; so se pojavi c celo ob koncu, ko je bil rekep1'? adresar-ja že prtiipravljen za t?st*. Prav tefial so se izvrSiie sprsmeinhe v našem banfništvu in hranilnem prometu in v zvezi s tem je večina r-OFpodarskilh organizacij Rprpmonla svoje tekoče ravume. Nastala ie tudj nova upravna raz-oe.itev LE Slovenije in treba je bi'lo poplavljat ori podatkih za pivenodarska pođjeVa navedbe o občinah, okrajoh itd. Kljub prizadevanju uredn'štva. da bi bil adresar kar najpnpr"ne;;i, je vendarle mogoče, da so v njem še vedno kako netoc-n^-t1 in nepra-m 'no='i>. Tv'n ured", Itva ferte tega n" zadene krivda, ga i je porivalo po časopisju, na1 gospodarske crgacrzacil" l^ftjaAi rs* spremembe, obračajo so nanje tudi z dopisi, podjetja so o'a'?kov»!i 7rt?tcpnjk; urerlništ'a »Nove pto-iz'-ođnie« vn uredništvo j» gledo ečresarj? odpor'alo pr8b:'nro 30 t'ieč đepisov in vprašala ih pol. Več se ni dalo storiti. lioi^or le v »Gospodarskem adrsr.'TJ'j LHS« neprav Inc-f a netočair-*!', ne bofl>o povzrov > t-ajne ?kor!e. ket ima uredništvo »Nove pro'Tveđnje« namen §» na-drM= bdet' n~.d vsemi spremembam: nrj n?ših erespodarsk h organizacijah in jih vsako leto c*-,iav'i->t\ m zihtcvj) in no narcči'u pr'^adrr'ih pe*T»odaTS^':b ore?~i-z^'i bo u-edn*.r-ivo »Nove protz-roffule« oblavHalr* \^ nove, poda'Ve in ve« nartsJe spremem*« v ?.Vr lem ''s^kr'et'ncm »©Sfpeđ^r-skem ko'eaarj'i«. T??kar-ke v?c'e s takimi rrr.rravki ne bodo uve- zane ▼ »Gospodarski koledar«* tako da Jih bo mogoče vdet; v »Go.spedarskj adressi LRS« ald pj. ustrez.ie podatke vleplti na iistre-zna mesta v »Geipouarskem adTe-sarju LRS«. Te t skarsk? pol? bodo mogli naročniki »Gespodar-sk»ga adresarja LRS« V3?ko leto narcči'M pri »No"i pnizvedir v »Gorpod2rs.k adresar LRS" bo mogel potemtakem dolgo vrsto let slui'4 svojemu namenu. Bo. zanesljiv in prerleder ibornlk » vsem našem gotr-odarstvu v LR. SlovonM!, bo vedno bolj nuje« pripomoček ju sodelavec pri %-sak»-danjem poslovanju gospodarskih; or?:3n''7ae:j. Uredirtštivo »Nove proizvodnje« se ©brača na vse naročnike adresari in na vse gospodarske or-ganiTacMe, nal mu nemudom* poiljelo v ebjnvo vs" spremembe n svci'h pod?«ikl9i. A«, jib b* mogoče pravc:s«no rbJ.^vit. že v »Gospodarskem koledarju 7\ »ft« 1S5T«. A. L- LES DIVJEGA KOSTANJA Zelo pogosto opažamo, da drevesa divjega kostanja na podeželju, pa tudi v mestu, posekajo, nato pa uporabijo za kurjavo. Večinoma sekajo drevje, ki daje lepo hlodovino, katere les je visoko cenjen v industrijski predelali, posebno v rezbarstvu in gav lanteiijski obrti. Barva lesa ostane namreč lepo bela, poleg tega pa je ta les po rasti enakomerno gost in odporen. Celo v kolarstvu ga uporabljamo. 2e pred vojno je uporabljalo ta les rezbarsko podjetje na Jesenicah, pa tudi v nekaterih drugih obrteh so ga cenili. Da bi les divjega kostanja primerno uporabili kot surovino, bi bilo prav, da bi kmetijske zadruge na svojih področjih poleg drugega lesa odkupovale tudi tega. Tudi za predmete domače porabe, ki so v vsakem domu potrebni in je ta les prav dober. Poizkusite! -et PRIHODNJI TEDEN: STRNJENA PREDAVANJA U REŽETE OFICIRJE NOVOMEŠKE OBČINE Osnovna organizacija rezervnih oficirjev obiine Novo mesto je imela 4. novembra občni zbor, na katerem je poročal tov. Avsec o delu v preteklem letu. Kri'iz'ral Je slabo zanimanje nekaterih Članov za strokOA-no izpopolnjevanje in za delo Združenja rez. PR2K0DNJE LETO 2 MILIJONA TON PREMOGA VEČ Proizvodnja vseh premogovnikov v državi v deretih mesecih letošnjega leta kaže, da bo letni plan proizvodnje premoga v celoti uosežen. Rudarji boJo letos nakopali (kot je predviđenu^ 16,2O0.0C0 premoga in sicer: črnega 1,196.000 ton, rjavega 8,030.000 ton, lignita 6,914.000 ton. Ta količina izkop. premoga pa n«ka«or ne z&došča potrebam naglo se razvijajoče industrije in splošne potrošnje. Zato terja družbeni plan z* leto 1957 porast proizvodnje premoga za novih 2,000.000 ton, tako bi se proizvodnja dvignila na 18,200.000 ton. Največji porast se obeta pri izkopu lignita 1,800.000 ton, medtem ko bo proizvodnja gjavega in črnega • prtinoga vi-Ja ie za 100.0v0 ton. Slovenski premogovniki naj bi v prihodnjem letu prepevali k celotni proizvodnji 2.3S5.000 ton premoga, od tc^a sivoraj tri četrtine lignita (1.550.000 ton). Naš beiokrjtnjski premogovnik Kani^arlca obeta, da bo prihodnje leto dal 35.000 ton kvalitetnega rjavega premoga. Perspektivni pian razvoia tega rudnika pa kaže, da ie bo do leta 1960 dvignila proizvodnja na 120.000 ton premoga letno. bp oficirjev. Obraz!ožJ je sklep ko-mibije za streuovni dvig re/er-vih oficirjev, da bodo predavanja poslej v strnieni oonkl. Prva serija predavanj se bo začela v po-nedere-k 19. no/embra in bo trajala do 24. novembra. Vsako popoldne ob 15. uri bo v Danu jLA v Novem mestu strokovno predavanje za rez. oficirje Novega mesta in okolice. Predavali bodo aktivni oficir/i novemešjee gar-nizije, pokazanih bo tudi nekaj strokovnih filmov, nekaj vaj pa bo na terenu. Na ziboru so se rez. oficirji pomenili tudi o nabavi prircNiniks, o poživitvi dela v tej stroko>ni organizaciji in ostalih vprašanjih, ki so v&žna n občinsko organizacijo UROJ. V novi odbor so bih ^.vcl.eni: Vinko Vitkovič, Lado Avsec, MUorad DimLtrijevič, Peter Ivanetič, Martin Koželj, Franc Potoč.-.r, Jože Šuštar, Muan Iv-kovu, Stanko Muzlovič, Beno Se-rajnik, Rudolf Sicnonič, Dušan Dodit in Stane Kobler. Za okrajno skupščino UROJ so izvolil* 28 delegatov. ALUMINIJ - KOVINA SEDA NJI t Si i iN BODOČNOSTI ALUMINIJ — KOVINA SEDANJOSTI IN BODOČNOSTI ^% lumintj danes pozna vsak. Brez te i'udne in labke kovine si »ploh ne moremo zamisliti moderne industrije. Njegova uporaba in poraba v svetu nepretrgoma raste in posega v najrazličnejša področja, od letalskega trupa, nebotičnika do pnnve v rokah go-upodinjo. Ni čudno, da so aluminiju dali vzdevek »kovina sedanjosti in bodočnosti«. Vse države il prizadevajo, da bi proizvedle čim več te kovine. Tudi naša, saj bo prihodnjih deset let. prav aluminij središčna točka naše industrijske graditve. Oglejmo si nekaj za-nhn'vosti o tel čarobni, svetli kovni, kitere je Se pred sto leti bHo dr svelu komaj sto kilogramov in je bila dražja ko zlato. MIF IJON BILIJONOV TON Od v»«h kovin v zemeljski ikorji je aluminija r.alvefi. od Vseh kemičnih prvin je pa na tretjem mestu — pred nMm sta po količini samo kisik in silicij, železo pa pride šele za njim. Cenijo, da .je aluminija v zemeljski skorji, ki Je debela okrog 16 kilometrov, milijon bilijonov ton, se piavf neznansko veliko. Vendar so ga ljudje začeli izkoriščati komaj pred slo leti. kajti njegovo pridobivanje iz aluminijskih rud je silno zapleteno, OD STO kg DO 3 MILIJONE TON Ko so nekoč francoski ln tuji dostojanstveniki sedli k mizi cesarja Napoleona III.. so navzoči tuji vladarji smeli jesti z aluminijastimi vilicami in noži, ostali gosti pa so morali biti Etdovoljij z zlatim in srebrnun priborom. Takrat, pred sto leti. je bil aluminij dražii kaoa^iteta kombinata v Kidrifpvem. Ta narrt naj bi uresničili v desetih le- tih. Takrat bo Jugoslavija proizvajala letno okrog 2Č5.000 ton aluminija in stopila v vrsto prvih proizvajalcev aluminija ne samo v Evropi, ampak na svetu. Ne bo več izvažala boksit in uvažala aluminij, temveč postala izvoznik aluminija. BOKSITA ZA 190 LET Kombinat pri Titogradu bodo začeli graditi prihodnje leto. Prva faza izgradnje bo puščena v pogon julija 1961 in bo proizvajala okrog 50,000 ton aluminija. Ko bo popolnoma dograjen, bo pa proizvodnja 100.000 ton na leto. Po doslej odkritih zalogah boksita bo delo tega kombinata zagotovljeno za približno ' 190 let. Razen boksita bo za obratovanje kombinata potrebne velike količine premoga (uporabljali bodo lignit iz Plev-lja, kjer ga je okrog 150 milijonov ton). V sklopu kombinata bodo še hidroelektrarne, plinarne, tovarne za stranske proizvode in podobno. Seveda bo treba zgraditi tudi komunikacijske naprave (ceste itd.). Graditev tega kombinata, ne bo neposredno obremenjevala narodnega dohodka, ker jo bomo gradili na osnovi dolgoročnih kreditov, bo pa izrednega gospodarskega pomena iia te kraje, ki spadajo med gospodarsko najmanj razvita področja naše države. ZAKAJ RAZVIJAMO INDUSTRIJO ALUMINIJA? Mcčno razvito industrijo aluminija pri nas terja več ekonomskih razlogov. Prvi je vsekakor ta, da ima naša država zelo velike zaloge boksita. Doslej znanih takih, ki jih lahko že izkoriščamo, je 120 milijonov ton. Drugič ima Jugoslavija za Norveško največje zaloge vodnih sil (hidro-energije) — cenjene so na 60 milijard kilovatnih ur. Od te količine doslej izkoriščamo komaj 4 in pol odstotka. Bogata nahajališča lignita na področjih, kjer bodo zrasli kombinati, so bila doslej le malo izkoriščana. In, kar je zelo važno, z obratovanjem teh kombinatov se bo močno dvignil naž narodni dohodek, se pravi splošna blaginja, naše gospodarstvo se bo še bolj osamosvojilo in doseglo veliko mesto v splošnem svetovnem gospodarstvu. Zato bo naša »desetletka aluminija«, ki se začne prihodnje leto. izrednega pomena za industrijski in splošni razvoj socialistične Jugoslavije. Igrača naj raste z otrokom! Vs2ka miti prav dobro ve, koliko pomenijo otroku igraće. Vse matere pa ne vedo, da so igraće neoohoano potrebne za otrokov razvoj, za njegovo telesno in du-ievno izebrazoo. Zalo se pomenimo, kakšni igraća je otroku v poiacneznih letin poureona. Da izberemo pravo igračo, moramo razumeti otrokovo igro. Vedeti moramo, da otroku igrača uri njegove telesne sposobnosti, da s* z njo pridobiva izkušnje, da mu pomeni to, kar nam orod;a /a deio. Igra posreduje ctro^u izkušnje, otrok se »igraje uči«, preko* 'gr^č ce navadi opazovati in odkrivati odnos predmetov med seboj, z njimi razvija in bogati svoj du-ievni svet. Z igranjem si vadi mišice, stopnjuje spretnosti, uč' se »amc obvladanja, usmerja si voljo. Ce preko teh načelnih misli gremo k poglavju, kakšne na: bodo igrače, ki so za otroka primerne, povejmo, da se morajo igraje premikati, biti morajo enostavne in trpežne, t. j. take, da niso narejene le za opazovanje. Ne amejo biti življensko nevarne, fnorajo se dati čistiti in zlasti motajo biti starosti otroka primerne. 2e nekaj tednov starega dojenja zamotrmo z igračo, na kateri •e bo ustaviJ3i njegov pogled. Balonček, obešen nad košarico aH celul.oiden obroček pritrjen na košarici, ga bo zelo zanimal. Ko leže spr--a z eno, pozneje z obema ročicama po tem, ka,r mu nudimo, ga zaposlimo z ropotuljico, eumiisto žov.tlico. celuloidno »gračko. Vse te igračke često umij- mo in ne dovolimo, da jih prijema kdo drug. Ko je otrek star devet mesecev, mu damo igraie, ki ga zaposlijo oz. zimotijo; to so primerne kocke, živili«, košarice, v Katere shranjuje kocke i. pd. Ko otrok shodi, naj »hodijo« tudi ^rače: vlak, avto, živalice na kolesih ga bodo v tej dobi najbolj veselile. Nenadomestljive mu postanejo k^nglica z lo-patko, sito, lončki in modelčki za pesek. Zelo živo si za-mii Ija, da so punčke živi otroci, medvedek domača živai!, iluike njegovi resnični prijatelji. Deklice v tej dobi rade postajajo punćki-ne posteljice, pometajo, perejo, dečki jahajo paiice - konjičke, pogani'o obroče, zidajo z dominami, kockami. Igrajo se tudi obratno, kajti igra dečkov se od igre deklic prva leta ne razlikuje. V' teh in vseh po-znej. letih .je nepogrešljiva igrača žoga, ki jo imajo otroci sprva tem raje, čim bolj je pisana, pozneje pa čim veČJa je. Radi pričenjaijo poganjati ski-ro in tricikel, pri čemer so neu- trudljivi. Od 3. do 5. leta vzliubi otrok lesene hišice, živalice, 'drevesa, ograje, avtomobilčke, kar sestavlja v vasi", s čimer ponazarja okolico. Rad gnete plasteUn, glino, steklarski kit, posebno ga veseli, če lahko oponaša starejše: nadeva si njihove kape, torbice, ure-ia si prodajalne, kuhinje, oblači punčke v obiekce, ki jih sam šiva. Igra se že tudi skupinske igre, se ze priuči pravilom igre. Se bolj kot prejšnja leta uporablja svinčnike, krede, barvasto svinčnike in tudi že vodene barvice. V petem in šestem letu se otrok najbolj vneto igra. pri posamezni igri se zadrži že dolgo, postavlja si v igri zapreke, ki jih tudi premaga. V tem času rad reže, guba, lepi, šiva, barva. Dečki se radi igra,jo z železnico in drugimi tehničnimi igračami, deklice z opremo za punčke, posodicami in PREHRANA NOSEČNICE Vsakdo bo priznal, da se naše nosečnice res pridno pripravljajo na.porod in oskrbe bodočega družinskega čl&na z vsem, kar je v njihovih močeh, da bo malček čim varneje in čim lepše začel pot v življenje. Pri tem Pa kaj rade pozabijo, kako važen je za njegov razvoj in za r;egovo zdr&vje način prehrane v času nosečnosti. Uspel roditeljski sestanek v Birčni vasi Okoli 40 mater se je odzvalo Hrabilu šolskega upraviteljstva |xa sestanek staršev, ki je bil v ponedeljek 5. novembra v ©snovni šo.i v Birčni vasi. Učiteljice so povedale materam, kakšne težave imajo pr! pouku in sploh. Starši otrok ne pošiljajo redno k pouku, nekateri otroci so zanemarjen', ne paz-jo na svoje šolske potretj-žčine. nimajo potrebnih knjig in zvezkov ter se izgovaria'o na starše, češ da j'm ne dajo denarja za te potrebščine Ml podobno. Matere so z zan-ma-r^em sledile niiVi^v'*-"1 Jn govoru tovariša Lilije, ki Je Ha kratko razložil dogodke v Eg"'otu in na Madžarskem. Tudi starši so povedali svoje želje g.ede ureditve pouka in zaradi mlečne kuhinje, da bi otroci dobival; toplo hrano v šoli. Mlečna kuhinja še ni pričela poslovati zato. ker ni štedilnika, katerega b-' moralo sezidati gr-adbenn podjetje; upamo, da bo tudi to kmalu urejeno. Zadovoljne so se mamice razš.e, ker so videle, kako sttr_ M jo učiteli* za njihove otroke 'n so obljubile, da bedo v b>-doče še bolj sodelovale s šo*o in tako pomagale pri vzgoji otrok. M. Na to opozarja knjižica »Prehrana nosečnice«, ki jo bo v kratkem izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Po-, leg obširnih splošnih napotkov glede prehrane v tej dobi, iz katerih zvemo, kako važna je predvsem sestava hrane, ne pa njena količina, in kakšnih živil mora nosečnica največ zaužiti, ker vsebujejo snovi, ki so potrebne za razvoj otrokovega telesa in Za ohranitev nurterinega 'zdravja, je v brošuri 10 jedilnikov za nosečnice. Le-ti naj služijo za zgled, kako naj s.i bodoče matere pripravljajo hrano. Poleg receptov, ki so zajeti v jedilnikih, prinaša brošura več drugih receptov za Jedila, primerna nosečnicam (mlečna, zelenjavna, mesna razno namazi' iz skute). Ce bluze in obleke drsijo t obešalnikov, namotajmo okr~g koncev obešalnikov gumijesta obročke. — Nežne tkanine se na obešalnikih rade trgajo. Zato obešalnike prevlecimo z blagom, kvačk3nimi krp:cami ali polivinilom. sličnim. Ce so skupaj, se radi lovijo, brusijo škariice, poganjaJo konjičke - svoje vrstnike, skacejio s kolebnkami. SoJa jim igranje orne J i. Radi pa so vsako prosto uro še pri 'igri. Začuda spretno sestavljajo zidaj Konstruktor in Mitador, igrajo se pismene igre, vzljubijo lutke, gledališče, ki si ga ustvarijo sami, ttegljaJo, igrajo namizni tenis, perjanico i. .pd. Od 10. do 13, Jeta postanejo frtras'.ni zbirateJji; zbirajo znamke, šačice, značke. Riđi se vpišejo v sireiske, radioamaterske in druge krožke. Deklice veseli ročno delo, dečke razne gradbene in druge tehnične igrače, tudi že šah. Po 13. le^u pa so igri nekako odrasli. Zamenjajo igrače s športom, mnogo čitajo in tudi še -zbirajo ter se udeJstvujejo v krožkih. Vsa leta pa otroka neobhodno mora spremljati knjiga, ki. mu je res najboljša učiteljica in prijateljica. Sprva je to slikanica, pozneje Ciciban, Pionir, Pionirski list, zbirke Galeba in vsa druga mladinska literatura, ki Je je pri nas dovolj, kvalitetna je, le cene žal še vedno niso vsem dostopne. Ko bi bile njihove cene nižje, prav tako pa, če bi za manj denarja dobili boljše igrače, ki bi bile tudi bolj trpežne, če bi bila nJ-hova izbira večja in starosti otrok prilagojena, bi bili zadovoljni tako otroci kot starši. *• g* - 0 Zasilna shramba V vsakem, stanovanju pogrešamo prostor, kamor bi shranjevali razno drobno »kramo«, ki jo le od časa do časa, potrebujemo. To so košare in košarice, kovčki, škatle, pa 5e to in ono. To nam dela napoto v shrambah, kovčki lovijo prah po omarah in kvarijo izgled sobe, za košare pa mesta v stanovanju sploh nimamo. V ozkih predsobah si zato uredimo polico, ki jo prekrijemo z zaveso tn nam tako V VARNEM NAROČJU (£e (bočemo imeti cvetje peptni in pomiadi Koline so pred durmi Po naših vaseh skoraj ni družine, ki bi se ne oskrbela Bama z maščobo za vse leto ter s svinjskim mesom in z mesnimi izdelki tja do jeseni. Zato klanje pra&ičev in pripravljanje mesnin in maščobe nikomur ne beli las. 2al pa se kljub temu pogosto dogaja, da se začne posušeno meso zaradi nehigieničnega ravnanja pri samem klanju in kasneje pri predelavi kvariti ali pa postane neokusno in suho kot polenovka. Neredko se tudi Egodi, da postane mast žalta-Va in začno ocvirki greniti. Da bi se kaj podobnega ne dogajalo več je Centralni zavod za napredek gospodinjstva pripravil posebno brošuro o klanju prašičev in predelavi mesa ter maščobe. V prvem delu te knjižice so objavljeni tiasveti znanega strokovnjaka o ravnanju s prašiči pred zakolom, o samem klanju, garanju, trebljenju, razkosavanju in razsoljevanju mesa, avtor pa opozarja tudi na vse potrebne pripomočke. Drugi; obširnejši del, pa vsebuje vrsto praktičnih nasvetov za predelavo mesnin, ki bodo verjetno marsikomu nekaj povsem novega. Med drugim opozarjajo na gospodarno in mnogostran- skj uporabo drobovine in na najrazličnejše mesne izdelke, za katere so navedeni tudi recepti, Nadrobno je opisano še razsoljevanje, sušenje in shranjevanje mesa in priprava in shranjevanje masti. Posebej naj opozorimo na po- RAZTEGLJIV DIVAN Pri tapetnikr si lahko po potrebi naročimo tudi divan posebej za majhne prostore. Lahko je normalno izdelan, le da je za približno 40 cm krajši od običajnih. Takega uporab- glavje o konserviranju mesa, kjer so zbrani recepti za vlaganje pečenke in klobas v mast in raznih mesnih jedi v konservne kozarce. Ker to delo ne zahteva mnogo časa niti mnogo denarja, se bo verjetno sleherna gospodinja navdušila za domače konserviranje mesa in tako razveselila svojo družino z doslej neznanimi kuharskimi dobrotami. Knjižica »Koline« bo stala 150 dinarjev in bo izšla letos v decembru. Ce želite, se lahko takoj naročite nanjo pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 11. nadstropje. Kdor hoče imeti pozimi na oknih ali v zgodnji pomladi na vrtu cvetoče narcise, tulipane, pomladni žefran, zvončke, bo sadil v septembru in oktobru čebulice na rabate alu posebne gredice na vrtu. Čebulice uspevajo najlepše v težki humozni zemlji. Sveže gnojena zemlja jim ne ugaja. V pregnojni prsti rade gnijejo. Tudi novi lonci niso primenv, ker slabo vplivajo na koreninice in cvet. Čebule sadimo v že rabljene posode. Cas sajenja določimo po tem, kdaj želimo imeti cvetje. Pri sajenju položimo na dno lonca črepinje za boljši odtok vode in nasujemo približno pol lonca prsti, na katero postavimo čebulice, rahlo prtit;. Trak moSkeKa klobuka se od znoja ne bo zamastil. če podložimo v klobuk pod usnjeno podlogo pivnik ali polivinil. enak prvemu. To ponavljamo, dokler nam ostanejo na pletilkah Še po 4 zanke. S š-ivanko jih pošijemo, v luknjico vrh kape pa všijemo čopko, ki smo jo naredile iz obeh ali le ene biirve volne. Povečana mizica -Okroglo mizico, kakršne imamo v mnogih spalnicah, le red- Mizar nam izdela rezervno p'cščo kvadratne ali pravokotne cbljke. Od nog (podstavka) mize je odvisno kako veliko ploščo bodo pienesle; to preračuna ni i ar. Rezervna plošča naj Ima točno na sredini izrez, ki Je tako velik, da pokrije namizno ploščo. Da ne rani laka aH furnirja ter da bolje »sedi«, pokrijemo miizo s tanko klobučevno ali barhantom. Ce Je ta plošča večja in hočemo na njej na primer servirati polne krožniike, se nam ni treba bati, da bi so plošča prevrnila, če nam m;t»ar nabije na mizi pod ploščo 4—8 nekakih železc, ki se na sredini vrtijo okoli žeblja. Ko ploAČo pokrijemo, Štrlijo železca kot epora dzpod mizne plošče in povečana m'za je uporabna kot velika miza s fikjsno ploščo. Ko nam plošča ni več potrebna, jo pokrijemo s papirjem ia spravimo za omaro. »Zukiij pa vlačiš zdaj to staro šaro dol, ko je mamica v boinktT« 4C 59 75 • DOLENJSKI LIST« Šentjernej: želimo še boljše zveze DOLENJSKI OBV£SČ£VALtC Prometne' iveze so se v zad-tijem letu pri nas izboljšale. Se pred/nedavnim smo se zaradi slabe ceste in velikega avtobusnega prometa na cesti LjuD-Ijana-Zagreb v poletnih mesecih kar dušili cd prahu, vozili "pa smo se v slabih, stalno prenapolnjenih majhnih avtobusih. Cesto so medtem asfaltira.1. Mirno in skoro brez prahu drve sedaj avtomobili skozi vas, blago v trgov i-nah ni več pi a- Krasna ln hitra zveza, udobni, kurjen' avtobusi. Iz Šentjerneja v Ljubljano plačaš 410 din, v Zagreb 390 din. Avtobus je vea-no poln. »Zdi se mi, da sanjam«, je rekla mlada žena. ki se je pripeljala k materi na obisk iz Zagreba v Šentjernej v 70 minutah- ALI BI BILO MOGOČE? Ze.o, zelo smo veseli te nove avtobusne proge, telimo pa s' Okraj mora ob takih priložnostih organizirati posebno vožnjo za povratek udeležencev a.i jim pa preskrbeti prenočišče. Ker Ji vsakdo rad vsaj do no6i doma. uhajajo udeleženci sredi zborovanja, da pridejo še pravočasno ob pol dveh na zadnji avtobus. Iz Ljubljane nimamo zjutraj Iti dopoldne nobene možnosti in tudi za nazaj popoldne ni avtobusne zveze. Primorani smo ostajati preko noči v Ljubljani. Zato vprašujemo: ali bi bilo mogoče temu odpomoči? Z ve- liko prošnjo se obračamo na podjetje Putnik Slovenija, da pregleda svoj' vozni park, če ima morda še kak avtobus m osebje za nas na razpo.ago. Nujno potrebni smo zveze zjutraj v Ljubljano in zvečer nazaj. Ni nujno do Zagreba. Zadovoljili bi se s progo od Kostanjevice n-a Novo mesto k vlaku ob 7. uri zjutraj in povratno od zadnjega l.iubljanstce-ga vlaka zopet do Kostanjevice. Toliko v premislek — morda bi šipi Kdaj bo pri Finkih zasvetila električna luč? St9vb& revime gozdne Uprave, ki so jo pred kratkim dogradili, je med najlepšimi poslopji Šentjerneja. Majhna vasica Finki (6 km od. daljena od Črnomlja) je dobro znana mnogim partizanom, saj jim je v letih borbe nudila varno zavetje. Marsikateri partizan se z veseljem spominja kramljanja v borni, leseni, a topli kmečki hiša ob polni skled! sladkega mleka in koruznih žgancev. No, ta vas, ki je med NOB žrtvovala partizanom vse, kar Je le mogla, je še vedno med zelo redkimi vasmi v Beli krajini, ki nimajo elektrike. Vaščani so že pred d verni leti postavili drogove in napeljali notranjo napeljavo v nadi, da bo tudi njim v najbližji bodočnosti zasvetila električna Luč. Toda ostalo je le pri tem. Kmetje iz te vasi pridelajo le zase. Kadar je slaba letina, morajo hrano celo kupovati, Torej nimajo dovolj dohodkov za najnujnejše gospodinjske 'n gospodarske potrebe, kaj šele, da bi na lastne stroške napeljali elektriko v vas. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da bi ObLO Črnomelj, odnosno OLO Novo mesto pri sestavi proračuna to upošteval in določil potrebno vsoto denarja za elektrifikacijo te vasice. * -k-a ■"no, kot Je bilo prej in. kar je za zdravje velikega pomena. — dihamo laže in okna imamo lahko odprta. Stare, majhne avtobuse ao zamenjali z novimi, velikim*, udobnimi. Navala ni več takega, ker lahko potniki uporao-ljajo razne zveze. Proti Nove-lriu mestu vozi stalni avtobus ob po. osmih in se vrača oo dveh'popoldne. Dobro nam služi za opravke v dopoldanskih urah, žal pa nima takojšnje tveze z vlakom proti Ljubljani ln iz Ljubljane ter moraš v cbeh primerih čakati v Novem mestu po več ur. Avtobus, ki odpelje 'z Novega mesta ob pol dveh, pa ima zc1© priklao.no zvezo v Ljubljano, škoda !e. da ne čakalna postaji. Direktno zvezo uroti Tvub.jsni in od ju-t-anjega - ljubljanskega vlaka l'Ti3!m-]c ob sobotah, nedeljah ln ponedeljkih. Proti Zagrebu voz' že nekaj časa direktni avtobus iz Nove-gi mesta ob pol šestih skozi Sentiernej s povratkom ob 17.15 popoldne in ima zvezo na ve-či>-n" v'ik v L Hibi J mo. Z velikim zadovoljstvom smn pozdravJl'. novo rkspvesno avtobusno .zvezo 'Li '».Kiha-Zagren. ki jo =e 15. oktobra vzpostavilo podjetje -»Putnik« Slovenija, /kvfnb'u- odhaja ob 5, uri izpred Nebotičnika, je v Šentjerneju oh 7.03 !n v Zagrebu že ob 8 3n. Vrača se iz Zagreba ob 4. url popoldne izpred hotela Esplanade, privozi v Šentjernej on 17.10 in v Ljubljano ob 19.30. 5e nekaj, kar bi bilo za nas Se bolj potrebno. Prav tak ekspresni avtobus, ki bi vozil v obratni smeri: zjutraj v Ljubljano in zvečer nazaj. Težimo bolj proti Ljurj-lan» kot proti Zagrebu. Vedno imamo poslovne, uradne, zdravstvene in privatne opravke v Novem mestu in Ljubljani. V Novem mestu večkrat dopoldne ne moremo vsega opraviti, sestanki in uradne konference pa trajajo navadno po ves dan. Mladino zanimajo vsi važni dogodki V torek. 30. (obr^ n črnomaljski rokometaši sklicali sestanek. Udeiežba je bila polno-9 v v -a: 1. tn 11. moštvo, mladinsko moštvo, Ženske in moški. Zanimaio me je, zakaj so sklicali sestanek. Prepričan sem bil. da gre za novo napovedano tekmo. Pohitel sem tja in videl, da živahno razpravljajo s sekretarjem občinskega komiteja ZK Črnomelj Bojanom Fab-janom o dogodkih na Madžarskem. Tov. sekretar Jim je prav lepo prikazal vsroke neredov na- ItHadžarsktm ter odnose Jugoslavije do Sovjetske zveze, SZ do K Ma jake, Poljske in Madžarske. Po besedah tov.' sekretarja so mladinci živahno razpravljali. Zelo razveseljivo je to, da se športniki ne ukvarjajo le s športom, temveč jih zanimajo tudi dogodki v svetu. Kmetijsko-gospodarska šola v Šentjerneju vabi k vpisu 2e peio loto ama Šentjernej kmetijsko-gospcdarsfko šolo. ki jo uspešno vodi tov. Anica So-mraikova dm na kateri poučujejo ppi'znatli strokovnjaki iz Novega mesita in Šentjerneja. Mnogo kmečkih fantov in deklet je v tej Soli že izpopolnilo svoje znanje »n j« pridobilo mncgo važnih nasvetov za napredno kmetijstvo in gospodinjstvo. Letos bo pouk že v novi stavbi. V poslopju je prostorna, urejena kuhinja, ki amrva ce.lo napeljavo za vodovod. Poleg nje je jedilnica, učilnica in oblačilnica. Vsi Debatni veter na črnomaljski gimnaiiji Mladinska organizacija na gimnr.z:ji v Črnomlju je organizirala debatni večer pod naslovom »Madžar;ka. - Suez. Egipt«. Udelei'.'-o se ga je ntoogo članov mladinskega aktiva gimnazije. Prof. France Lukan je zelo lepo vodil sestanek. M-K C«XKX>OOOOOOOOOOOOCXXXXXXJOW)OCXXXX30 Tovarna vol. izdelkov »BAČA« P0DBRD0 sprejme v službo TKALSKEGA MOJSTRA za volnanke statve z večletno prakso. Nastop službe možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku ozir. po dogovoru. Komfortno stanovanje na razpolago. j»o^JCXXlooooooooooorx«x>ooooo'H so bodo v kratkem pričela pr edtekmova nj a za prvenstvo Novom mesta. Nal-bollši s tosa prvenstva se bodo januana merili s aahiflrti ostalih šahovskih enot novomeškega okraj« za okra Ino prvenstvo posameznikov. Najboljši z okrajnega prvenstva se bodo udelei II prvenstva Dolenjske. F. ivi. Velik uspeli Črnomaljskega Partizana Letos je bilo že drugič množično tetkmovanje v rokometu za pokal Jugoslavije pod pokroviteljstvom maršala Tita. Na tem tekmovanju je sodelovalo preko 3000 ek p iz vse drŽave. Lan! Je moška ekipa Partizana lz Črnomlja osvojila ča«tno 6 mesto v Sloveniji. Leto« sta tekmovali moška in ierwka ekipa. Obe sta se na veliko presenečenje iz kola v koto prebijali z zmagami. Prišli sta celo v finalni del Slovenije, šele v fnalu sta klo. nJi. Vel iv uspeh činom Bliskih ro-kumelašev Je plod sistematičnesa treninga jn dlsc:pline. Ta uspeh |e nedvognno največji, kar so 1'h do si'daj dosegli v rokometu, posebno pa na,i pohval mo žensko ekipo, ki tekmuje šele eno leto. /'.ahvaltujemo se tovarni BELT. VP otovec. Planini m nogometašem Bele kraj.ne za posojene rekvizite, ki so nam pomagali do uspeha. >i.k Kegljanje V soboto, 9. nov., Je bilo končano tekmovanje za prvenstvo Kegljaške podzveze iN Dolenjsko Na tekmovanju Je nastopilo 22 krožkov po 10 kegljačev druitev Gorjanci, Pionir in Dol Topline Pomorili so se v mednarodnem slogu. Starejši f-lanl nad r.o let pa M tekmovali p0samp7.no po joo lučajev ter jih je nastopilo 13 V borbeni partiji je' ponovno zmagal krožek Vseh devet ter STRELSKO TEKMOVANJE V NOVEM MESTU Telovadnica je že polna! TVD Partizan v CrnomHu le t redno vadbo pričalo ta mesec. Lani so imeli rszni oddelki na r.TZ7>otsgo te'ovadn 00 po rtv«- url n» tedm, letos pa smo morali omejtti uro nt *5 minut. Mladin« !n p 0:1 'Vil-'.ie bt ij .'.uhajalo v telovadnice. Sedal ti«pe#ino do-'ideč oddellk1: 2 ofldoKa po y> o on'rlev, 2 'odde'ka pionirk, S oddelk po M mlad ncev In 4 od-d^t^ no 2S m'ndlnk. Poleg teh lucut« Partizan Srvortn ke: ro-Jtom-tOiše, nogomet»š>, odbolkar. Je in atlete. M-K V počastitev občinjfkeši prazni« ka novomešlco občino so priredili strelci dve kvalitetni strolski prireditvi, mimo katerih ne smemo iti, ne da bi Jih omenili. M, oktobra Je bilo v Novem mestu ekipno strelsko tekmovanje, na katerem Je i»kmova!o 6 ekip n reprezentanca Ljubljane (v kster, so naitopnll državni prvak P'an no. nato Viblnc, Jež.. Remi In Dimičeva). Riprc?.«ntanoa LJubljane )« z lahkoto Zmatfala izven kotvkurefl-ce s M4 todkaml j)red strelsko drufrlno »Vinka Pndo^-šlča« 1/. Novega mesta, k| 1e osvojili prehodni pokal mestna občino. OŠts-1« mosia so zanod'e rtlipo iz Mirne peči Novotekss. gimnazije in Pionirja. Posamezniki pa so te zvrstili takole: Vrtilno (Lmbljnna) 133 točk, Vidmar (N, m.) 122 P« t o (Novoteks) lOf, k ••• • ••• 'Mirna peč) tis krogov. Rodle (Ponlr) D« In M'kec (g'mnaziia) flfi kronov. Naslednji din pa je bilo strelsko tekmovanje oosame/n'kov 's pokal me«?tiir občino Skupno Jo n.is-on in «0 lekmovalcev, 12 od n» h |e nrojolo naerade. Nalbollša sta b'a <1> Marijan P; '■ '•'«'• 'i l.'>no/ «^.....din t M kroti bd 100 možnih, za n»ima pa Vanček Ro]P (Novoteks) na. K mtlenkoelno pradnomtjo le tm»**'1 dr. P.vl'f* n tako osvbl'1 prrhnilni nokal, Segodm pa prvo nnerado, katero mu Je zmagova-lee pr*nustM. NeVoraeikl strelci se v veliki dvorani okrožnega sodliča pri- pravljajo • že za tekmovanje za »zlato puseieo«. Trenirajo vsako sredo, četrtek ln petek od 11 ure daljt. Vsi ljubitelji strelskega športa vabljeni! Slavko Doki USPELA STRELSKA PRIREDITEV NA CATE2U Predzadnjo nedeljo le strelska družin« narodnega heroja Rlmon-čič Vtnka-GaAperJa na Čatežu priredila množično tekmovanje v s'nllanju z voiaško puško Tekmovale so ekipe lr. NoveCa mesta, Trebnjega. Sentlovienca ln dve domači ekipi. Pred tekmovanjem so strelci pnlsoatvoveli spominski svečanosti ob obletnici stniti n.nodncg« heroja, katerega Ime nosi strel-Mka dmifciina, po!o?.iii venec na soominsko ploAčo ter izstrelili častn,, aailvo V tekmovanju so se zlasti leka-zalt domači strelci, ki so na raz-dallo 300 m u«pe' nrema«sti os>*t-le ejeboe. Izven konkurence 1e bi. ia najboliša dkins »Vinka Pader-ft'Čn« It Novcfo mestu. Ptoni'čar ln fteged'n. ki sta kot instruktor* Ja atrelJaJa iizven konkmcnoe Ttdunivvalnt rezultati r Di>«.*mez-nkov: 1. A.noreJ Plenlčar (N. m.i izven t Segedin Janez (N. m.) Izven. 3 Karel Zagor.lan (Čatež), 4. Minlka Hercog (Čatež), 5. Peter Hercog (Čatež). KINO »KRK As NOVO MESTO: Od 10. do 19. XI. franc barv. film Rdeče in črno« — II. del. Od 30. do 22 XI.: ameriški, zabavni film »Ljubezen s tujcem«. DOM JLA NOVO MESTO: od 1«. do 18. XI. an«!eškd film »Magnet« Od 20. do 22. XI.: ruski barvasti tlim »Pedagoška poema«, KOČEVJE; od 16. dO 18. XI.: ruskt film »Svetovni prvak« 21. in 22. XI. »Pod Jarmom«. ČRNOMELJ; od 15. dO 18. XI.I angleški'. barvasti film (Pariz mesto zaljubljenih«. 20. Ln 21. XI.. sovjetak' barvasti film »Zvesti tovariSi«. METLIKA: 17. in 1«. XI.: »Sime-ronska roža« 21 in 22 XI.: »Izza spuščene zavese«. KOSTANJEVICA: 18 XI. finski film »Bela košuta«. , ŠENTJERNEJ: 17 Ig) 18. XI.: ameriški film »Kalifov zaklad". 21. in 22 XI.; angleški Mm »Višek nevarnosti« TREBNJE. 17 In 18. XI.: ameriški barva«*/ film »Dvobot pri Srebrnem potoku« Predstava v nedeljo ob 15. in 19. uri. DOL. TOPLICE: 17. in 18 XI. ameriški film »Neumne sanje.« GRADAC: 17. in 18 XI.: ameriški film »V vrtincu« ■ Potujoči kino Novo mesto predvala angleški fUm »Pod Rdečim morjem: v petek 16, XI. ob 16 uni v Brusnicah, v sobo+o 17. XI ob 18. uri v Otočcu, v nedeljo 16. XI. ob 15 ur v Skocjanu ln ob 18. uri v Rmarjeti, Film priporočamo mladini! st tako že drugič osvojil prehodni poka! podzveze. Pij žen.«- h ekipah Je letos zmaga! krožek Novoteks. Prvak posameznikov nad so let jc postal tov. Matija Vahtar KK Kmet - Gorjanci. Krožki so se plasirali tako: Vseh devet. Pionir, Luknja, Rog Toplice, Kmet - Toplice, Center, Novoteks. Elektron, Odred. Poštar, itd. Pri ženskah: Novoteks. Majnlka, Dolenjka, Vseh devet, Čebelica ln Center. Posamezniki: Vahtar, PavUn, Bernard, Zore, Medved, Sajevee Itd. Ifajbotjll keglje* v tom tek m o-vanui Jr bil Ante rilavma', keg-ljačica pa Mira Lutman. Po končanem tekmovanju Je predsednik podzveze za Dolenjsko ZvflfTkn P«rc razdelil prehodne pokale, diplomo in značka. Tekmovalni rezu "tati ek'"*. 1. Čatež T., t. Trebnje. S. Čatež II. 4 ftentiovienc. Domač stre'ski dniži-ni, kaleri sta pemeff.-i'a člana strelskega odbora I* Novega mesta tov. Plenlčar In Repedin. je uspelo vzorno orsso'7 lat, tekmovanje in kar Je nalvažn^lše. znala le pritegnit! v svoje vrste mlad'no. Na Cal.žu te zan manle za strelski loon izredno veliko. Tamka1#n|i stre'ei se ravno "e morejo ptlto-Žev.it dn nI hovf. nvnožične or-HafilznoJii ne skrbilo za razvoj strelskega ftportn. Strelsko tekmovanj« so gledali Hevilnl L-lerlaloi C> bo strelska druž'na na Ca-toNi So dalle de'als S tskšno vo. Ho phko ivičaku lemo, da ti bo-ol Mokrega rtoHa — .dekllOO, Koaoj Vera -7. Straže — df-kiioo. koš Je* Marija iz Zu- že-nborka — dečki G av:č Miik« s fČleeet« — deklico. H rov a t Terezija iz Ambrusa — dek'ico, Ro-d:č Jožefa iz Tcmažje vasi — dečka, Grčar Kr'stina !z Cvib-Ha — dečka, S'op;" Justina ia Cirnika — deklico Kuloveo B°r« ♦ a iz Straže — dečka. Senioa MJ» riia :Z PorJhoste — dečka, Fran'ui Fani iz Novega mesta — dečka. KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesreil* li ir> rttiutll po-|noći v novomeški bolnišnici: Mrvar M:lan, sekač t Brezove rebri 1P padel 1n si poškodoval koleno. Florjane Terezija, žen« upokodenca jz Otočca, se je pe'.ir.i<> na vozu v kEterega se Je zsletel avto in Ji poSkodn-TJfl levo reko in pbraz. PiolJa Alojzija, sina .nvalldskega upokojenca te podturnfl je krnj Udrrii v stavo. Osteman Martin, delaveo 7. Trške gore. se je s kolesom zaletel v voz in si poJko-dova; glavo m obe rok-. IZ SEMICA PIŠEJO Kmetijska zadruga v Semiču ima več odsekov, med njimi Je zelo delaven živinorejski, ki Je v nede.jo 4. 11. organiziral na semiškem sejmišču živmorejsKo razstavo; števično je bita res šibka, toda za začeiek kar dobra. Živinorejci -so prignali predvsem krave. Manjkalo Je plemenskih b-kov in telet. Prvo nagrado je dobila Sušteršičeva krava lz Semiča in bik, last Julija Kočevarja s Sel pri Semiču. Plemensko živino Je ocenjevala posebna komisija živinorejskih strokovnjakov in domačinov. Strokovnjaki so prisotne živinorejce poučili tudt o pravilni negi goveje »živine. Poudarili so, da na mo.znost vpliva pravilna hrana in pravilna nega parkljev, ki pri nr-katerih kravah ni bila zadovoljiva. 2ivinorejski odsek v Semiču si je letos oskrbel zadostno število plemenske živine, Z dobro prehrano, izbiro, gradnjo s;lo?ov, higienskih hlevov In s pravilno izbiro rejcev, se bo živinoreja in mo.znost v semi-Ški oblini dvignila na zadovoljivo viiino. ŽIVINSKI SEJMI Občinski ljudski odbor v Semiču je iz svojih proračunskih sredstev zgradil lepo 'sezmišče z ustrezajočo stavbo. Sejmi so se ie začeli. Prvi in drugi sla bila po številu glav goveje živine prav dobra. V?ak naslednji je pa bil slabše obiskan. Se-misk; sejmi so bili še pred vojno dobro obiskani in znani ca-leč okrog. Potrebno bo napraviti bo.jšo reklamo, če hočemo, da bodo sejmi1, ki so vsak drugi ponedeljek, uspešni. VREME 5. novembra Je bil v Semiču hud mraz. Živo srebro je zdrknilo 8 stopinj pod ničlo. To je bil najmrzlejši dan letošnje jeseni. Slana Je bila zelo huda, saj je bMo po poljih videti, kol da je zapadel sneg. KRASINEC Gasilska četa na Krasincu, ki jo vodi požrtvova.ni tov. Pez-dirc, je zelo delavna. Gasilci su že 5 let neprestano shranjsvali denar, ki so ga dobili od raznih prireditev, za gradnjo ga-s.lskega doma. Načrt *e jim je posrečilo uresničiti. Z udarniškim delom in večinoma s svojimi finačnimJ sredstvi so st zgradili krasen gasilski dom,. V demu je velika dvorana, namenjena kulturno prosvetnemu delu. Požrtvova.nim gasilcerj iz Krasinca čestitamo k nj'ho« vim uspehom. Metod Plut V Metliki ima Počitniška zveza delavno družino Družina Počitruške zveze v Metliki je bila ustanovljena *e pred Štirimi leti, vendar do lani ni pokazala prave aktivnosti. Se]e po lanskem dobro uspelem potovanju po Primorski in Hrvatskem Primorju se je število njenega članstva dvignilo od predlanskih 15 na 57 članov, med katerimii je 35 dijakov, osta.L pa so iz vrst vajenske, uslužbence !n kmečke mladl- V letošnjih počitnicah je dru- Pri »PARTIZANU« v Kostanjevici V nedeljo. M. oktobra, dopoldne Je bilo na šolskem dvorišču v Kostanjevici vse živo. TVD Partizan je imelo svoj nastop, ki Je bil del programa k u M urnega ledna v počastitev občinskega praznika. Bil Je obenem piva manifestacija društva, ki doslej še ni imelo 6a-mostojiietta nastopa. Nastopilo Je čez 60 členov. Pionirke so nastopile z vajo z žogicami, mladinke z vajo z obroči, vrsta pionirjev se Jt pomerila v lahki atletiki, člani pa so igrali prijateljsko tekmo v odbojki z Ovođtvom Celuloze iz Vidma. Vaie so dobro uspele In gledalci so nastopajoče nagrajevali z Je že dobro izkazalo. Prvi uspeh Je doseglo že dober mesec po svojem nastanku, ko se ie 52 članov udeležilo okrajnega zleta Partizana v Črnomlju in tam na-, stopilo. Mladinke so kasneje nastupile Se na akademiji ob sprejemu partizanskih brigad. To lepo začeto delo pa so pre-kn.le poletne počitnice. Jeseni smo spet začeli z delom. Uspeh je že tu. A naše delo je spet prele njeno. Pred nami Je pu6to Jesensko deževje, pred nami Je zima, mi pa nimamo telovadnice, nitj kakršnegakoli prostora, kjer bj ob slabem vremenu lahko delali. Ko smo ob ustanovitvi društva začeli, se nismo ustrašili te- 1'lonirke so nastopile ■ ljubkimi vajami ■ žogicami. aplavzi. Pri lahki atletiki Je bil na sporedu lek na 6» m, tek na BD m čer ovire, skok U daljino in met bombe. Čeprav nj bil teren za to najbolj primeren, so pioniri vendar dOšegll lepe uspehe. NalbolJ so se 'i-kazali: Globevrnk Janko Žagar Nejči, Lesjak Kil .11 1'Ki/nk Boris. Člani so pr| od-bo'kl premagali nasprotnika r. rezu tat teh 50 let svojega telesno-vzgoj-negia df'ovanja opisali in izdaji v knj-lgii i.n dali lepo pobudo za podobne, zgodovinsko in poučno potrebne m-onogpfl f i i* telesno- vzgojmh prizadevsmj in uspehov v naši domovini. Knjigo, oz:! roma zbornik so 11 red i lu" "Andrej Arko, Dušan Lavrič, Fianc Lev.= tek in Leon Hvala. Razdeljena je na tri dele: Od ustanovitve Ribniškega Sokola do leta 1914, od leta 1919 do 1941 in ot 1943 do danes. Uvod je napisali Z^ran Polič, dodatek: Kaj si je vredno ogledati v r.bniškii dolni pa Franjo Matoh. Ker je bil bivši društve-n arhiv uničen, je vse' podatke zbral Arko Andrej. Knjigo bogatijo številne fotografije nekdanjih iin sedanjih članov, prikupno itn športno ustrez.no opremo je dal Albert Kastelec. Priporočamo jo zlasti člamrm TVD Partizan, saj je sestavljena tako, da jo bodo z veseljem in pridom prebrali':, kot tehten prispevek zgodovini telesne vzgoje na D< letnjvkem. sednik okrajne zv^it Svobod in prosvetnih društev, sekretar občinskega komiteja ZK.S Ludvik Golob, Leon Pechavec za občinski odbor SZDL, Janez Zupančič za Zvezo borcev m več prosvetnih deiavcev. Pevska sekcija je za uvod zapela več pesmi, nakar so poročali: o delu predsednik Ione Gortnar, Riko Urh za pevko sekcijo, profesor Tone Trdan za gledališče in Stane Fink za godbeno sekcijo. Blagajniško poročilo je podal tovariš Kavčič, tajniškega poročila pa udeleženci zbora niso slišali. V zanimivem razpravljanju, o katerem bomo poročali prihodnji teden. je sodeioval tudi tovariš Albreht, ki je govoril predvsem o vdr«,kega dela. Lastn.h sredstev nimamo, da bi to prepoireb-tio vprašanj«' reitli, od oblasii In os/taTh organizacij pa ne dob.imo podpore. Društvo nima lastnega prostora, da bi člani lahko Imeli v nJem vaje in drugo, pač pa smo odvisni od šolskega upravitelja, ki nam nudi šolske prostore. linM.i »ino svojo društveno nebo. pa Je tedanji obfnskl ljudski odbor Golna vas sodil, da Je bon potTehno dati to sobo. ki Je bila redno trikrat tedensko zasedena za Studiranje iger ln pevskih vs.1 takratneca 7?:iora. privatni str m;,, za stanovanje. Nad prosvetno dvorano so prostori, katere uporabila nljaški inlrrnal 7.a svoic namene. Od teh prostorov nima druSUn nobenih koristi, čeprav bi nam bili *Ho potrebni. Vsak v«di nase delo samo oh na^opsi. kako smo do na-slepa pr'>:!;, p? ostane nez.nano. Vemo lp siml. ko «e moramo seliti i', prostora v proz nekdanje društvene sobe preseliti D*J6 društveno knjžn:ro, ki Jp bila zelo dobro obiskana, v osn. solo in tam sameva in brezuspešno čaka na bralce, osiatj društveni inventar pa le raznesen po vasi. Potrebno b| bito ta vprašanja res.t, in nam nudit< pomo'ć. da se prosvetna dejavnost v Smilielu pn>i\l. Ker zaradi pomanjkanja opreme in delno tudi zaradi premajhnega odra ne moremo poi*-veti rt rama tik e. le odbor preusmeril delo na pevsko sekcijo, ki jo zelo požrtvovalno vodi prvovod-Ja T.ndvik Ahačif. Mešani zbor Je Se od S. luniJa naštudirai spored iS po«*mi jn venček slovenskih narodnih pesmi s spremljavo' klivTj.i. priredil ta dim prvi us-peli koncert zbora v Sm'helu. IT. junija smo gnst.ovali v Krine-lju in tako vrnili obisk rudarskemu pevskemu zboru, ki le gostoval lani pri nas. Oktobra smo naSn pesem ponesti tud v pod-Krad. kler je nas koncert poz»| lep n«peh In razveseli tamošnje ljudi. V okviru le'oSnJega občinskega praznika OhNne Novo mesto smo sodelovali na sveJenl a ta-riemlj ln se tako predstavi.! t«dl novr.mr skf nui ohf imstvu. Sicer pisec članka v Slovenskem poročevalcu ne omenja, ker »e mu 1» verjetno zdelo da nismo bljt tegu vredni, čeprav je s celim nazitvom ornen'1 novomeška pevska zbora. Tudi to se nam ne zdi pravično, da nismo bil povabljeni na Žaino koraemorac,jo na Rcg, ker so pri tem sodelovali tudi ostn'i zbori. To n še drug, podobni primeri !n nam rušijo trdno voljo do dela. Dane Zupančlfl T? TIKI 1. Riki-tiki-tavi je bil mungos Po svojem koiiihu in repu je bil podoben lisički, če si pa pogledal niegovo glavo ali opazoval njegove navade, se Je zdel kakor podlasica. Imel je rdečkaste oči ln rdečkast nemiren gobček; praskal se Je lahko po vsem životu, kjer ga je pač srbelo, in sicer s prednjima ali zadnjima tačkama, kakor mu je bilo drago. Kep je znal n&košatiti, da Je t:II podoben ščetki ia steklenice, a kadar se Je podil skozi visoko travo, tedaj se Je oglasil njegov bojni klic: »Riki-tik-tiki-tlk-ck!« 1. Nekega poletnega dne ga je veliko delevje pognalo Is brloga, kjer je živel skupno z očetom ln materjo. Naraslo vodovje ga Je zaneslo vtdnlt jarka ob cesti, čeprav Je odločno breal na vse strani in kričal na pomoč. V vodi se je^ujel za šop trave, ki je pravkar priplaval mimo. in se ga krepki* držal, dokler ni izgubil zavesti. Ko Se Je spet «a-vetlel. je leial moker In umazan na vročefn soncu sredi vrtne steie ln sliial deftki glaa. ki J* rekel: »Poglej, mama! Mrtev mungo«! Fokopljimo gal« 3 »Nikar!« je odgovorila mati. »Rajli ga odnesiva v hišo, da se posuši. Morda Pa le *> ni mrtev« In zanesla sta ga pod streho, kjer ga Je neki veViki moški dvignil % palcem ln kazalcem kvifcku in izjavil, da ni mrtev, temveč samo omamljen od potaplJanja. Nato so mungosa savili v toplo volneno ruto ln ga segreli, da je kmalu odprl oči In kihnil. »Ne straši ga, Tedy.« Je ukazal veliki mož. ki se Je šele nedavno naselil v poletni hiši »Videti hočem, kaj bo etoril.« 4. Na svetu ni nič težjega, kot če bj kdo skušal prestrašiti mungosa; kajti nJega je od ncs.i do repa sama živa ™doved'irnt Geslu mungoškega rodu se namreč glasi: »Pojdi in poglej!« in Kiki-tiki Je bil vreden svojega rodu Najprej si Je ogledal mehko ruto in razsotiil. da to n| jed; potlej Je stekel okrog vseh štirih voglov mize, si uredil svoj kožuh, se pocenila! in naposled skočil dečku na ramena »Ne boj se ga, Tedy,« Je rekel oče. »Na, ta način skuša poslati tvoj prijatelj.«