Jlajcrc" izhaja vsaki pclek, datiran z dnevom naslednje nedelje. ina velja za Av- Sliijo: za celo leto zn po! in četrt lerno; za Ogr- n. za celo jo stane leto 5 kron, z:i 0 ,-n 6 kron; tcmslvo se no z ozi- ;ost pošt- roinino je pla- Mw.seprodajajopo6v. Uredništvo i:i uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak iorek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (iiiseraiov). je za celo slran K 64, za Vi strani K 32, za »/, strani K 16, za >/t strani K 8, za '/.« strani K 4, za */,, strani K 2, za ',',, strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. '■■.'.■■■■j.i... _iii« ■ ll.Hlll lili -I .,..,.,.,..*rjm^~ X. letnik. Stev. 4. V Ptuju v nedeljo dne 24, januarja 1909. T Ječa — cilj? Vsa prvaška politika zadnjega časa ima menda edini cilj, pripeljati gotove lahkomiselne osebe v — ječo. To trditev lahko hladnokrvno izrazimo. Ni treba, da bi se pri temu spominjali nesrečnih konzumnih društev, katera so prvaki svoj čas ustanovljali z veseljem in navdušenjem, kakor da bi bila od njih večnost odvisna. Ne, dogodki zadnjih mesecev nam dokazujejo dovolj jasno, da imamo prav. Kaj jebila napaka pri konzumnih društvih? Prvič dejstvo, da te zadruge niso bile potrebne in drugič, da niso bile ne uresničene in ne vpeljane od strokovnjakov. Ta ali oni žegani ali nežegnani gospod je nagovoril par lahkovernih kmetov, da so prevzeli mesta v predstoj-ništvu in nadzorništvu, brez da bi vedeli, zakaj in kako se gre, — in ko je prišel polom, so sedeli ti nevedni, lahkomiselni kmeti nakrat na obtožni klopi. Komali so v ječo, in marsikaterega je spreletclo v tem trenutku britko izpoznanje. Pravi ustanovitelji nesrečnih konzumnih društev, prvaški gospodi, so bili na varnem, oni niso ničesar podpisali, oni niso bili za ničesar odgovorni, — kmet, dobrosrčni, opeharjeni kmet je romal zanje — v ječo. Tako je bilo in tako je še danes. Pri marsikateri prvaški posojilnici stoji stvar dandanes jstotako slaba, kakor je stala pred leti pri konzumnih društvih. In naše globoko prepričanje je, da bode žalibog tudi pri teh posojilnicah in drugih prvaških denarnih podjetjah prišlo do poloma. Že danes poka, da obšine pametnega gospodarja groza, — in kadar pride neizogibni „krah", plačavali bodejo zopet nedolžni, zapeljani kmetje in romali bodejo zopet lahkomiselni kmetje — v ječo. Oj ti nesrečna prvaška politika, ali vodiš res edino v ječo? V najbolj uepotrebnih in najbolj bedastih društvih „vzgajajo" prvaki kmetsko mladino. „Vzgajajo" jo, — seveda na svoj način. Naše mnenje je sicer — in vsak pametni človek bode temu mnenju pritrdil, — da potrebuje kmetska mladina v prvi vrsti strokovne izobrazbe. Vemo, da potrebuje kmet veliko znanja, veliko znanstvene vednosti. Kmet ipora znati dobro gospodariti in dobro računati. On mora citati, mora poznati tržne cene. Ali vsega tega se ne priuči v prvaških društvih. No, tam se priuči, kako treba shode sklica vati, kako treba plesati in „ teater" igrati . . . 90% teh prvaških društev demoralizuje naravnost kmetsko mladino, jo žene v pijačo in spolsko razuzdanost in posledice so: pretepi, uboji, umori, samomori, detomori, napadi — z eno bosedo: ječa . . . Na tucate mladih kmetskih sinov in hčerk bi lahko našteli, katere so edino prvaška društva v ječo spravila. In na tucate bi jih lahko onih našteli, kateri so prišli v ječo, ker so v zmislu prvaške gonje izvršili napade, uboje in prelitje krvi. Le v zadnjih mjsecih sta izdihnila v Ljubljani dva mladeniča mlado svoje življenje vsled prvaške gonje in več kot 200 tako iiahuj-skanih nevednežev je roraalo vsled te gonje — v ječo. Prvaki in prvaški listi pa potem pojejo pesen o „ narodnih mučenikih", da, celo spomenike postavljajo tem zapeljanim žrtvam, ali denar za te spomenike nabirajo zopet med revnim ljudstvom . . . Vse, vse lepo! Ali vprašanje je, zakaj se prvaki sami ne izpostavljajo taki »narodni nevarnosti" ? Zakaj morajo ljudski sinovi zanje v ogenj po kostanj ? Zakaj se skrivajo voditelji zverinske te gonjo, kadar je resni trenutek ? Ta brezznačajna strahopetnost prvaških voditeljev je dokaz ničvrednosti njih ciljev in njih stremljenja. Prvaški voditelji sedijo pri pečenki in finem vinčku. Duša jim je vesela in v svetem navdušenju zažvenketajo kozarci in prvaki zapojejo narodne pesni . . . V ječi pa sedijo lačni in žejni tisti zapeljani reveži, ki so verovali praznim besedam in ki so žrtvovali svojo poštenost za frazo prvaštva . . . Ali vedno naprej gre gonja — naprej, dokler ne konča — v ječi . . . Politični pregled. Državni zbor pričel bode svoje zasedanje zopet 20. t. m. Vlada bode skušala, da se potegne vložene nujnostne predloge nazaj in bode predložila postavni načrt podržavljenja. In potem — no, potem se bode mešetarilo naprej, kakor se že od nekdaj v tej „ljudski zbornici" mešetari . . . Živinske cene padajo in ne rastejo, kakor trdijo to zadnje gotovi kmetski sovražniki. Dokaz temu sledeče številke, ki se tičejo sicer dunajskega trga, ki so pa vendar splošno veljavne. Tekom zadnjih šestih let so bile živinske cene v sredini sledeče: 1908 1907 1906 v kronah pri sto kilah pitana živina 44—100 50—105 52—109 pašna n 38— 60 40— 74 78— 74 koščena „ 26— 74 36— 70 34— 75 biki 50— 74 56— 84 60— 88 krave 58— 78 52— 80 52— 80 1905 1904 1903 v kronah pri-sto kilah pitana živina 54—106 52—90 52—88 pašna „ 48— 74 46—68 48—74 koščena „ 34— 63 32—69 34—60 biki 55— 80 56—78 54—78 krave 54— 76 52—76 52—76 Iz tega razvidi pač sleherni človek, da živinske cene niso narasle in da torej kmet ni kriv visokim cenam mesa. Kmet ni oderuh, temveč on zahteva le del tistega, kar mu gre! Ureditev deželnih financ. V češkem deželnem zboru predlagal je Nemec dr. Eppinger vlogo vladi, kako naj bi se uredilo slabe financ« posameznih dežel. V tej vlogi se zahteva, da naj bi vlada polovico potrebščin za ljudske šole plačevala. Nam se zdi ta misel izborna, kajti slabim razmeram dežel so izdatki za šolo veliko krivi. Seveda, enkrat bi bilo treba tudi kaj resnega glede občin storiti; kajti mnogo občin je v velikanskih dolgeh in to večidel zaradi Sol. Telikanski potres v Italiji. Vedno nova poročila prihajajo in dokazujejo vse grozovitosti te velikanske nesreče. Hočemo tedaj svojim Žitateljem še par posameznosti priobčiti. Zdravnik dr. Rossi piše : > Hotel sem se zutraj od Messine v Taormino peljati. Kar nakrat začujem grozno "*# ropo!anje. Bilo je slišati, kakor da divja velikanski vihar in da se meče železne goreče štange v vodo. Sedel sem na postelji, ki se je nakrat dvigala proti stropu. Tekel sem k oknu in videl padati strehe, dimnike, balkone. Privezal sem močno vrv na okno in se pustil po nje s svojo materjo in sestro doli. Neki vojak je bil na cesti in mi je pomagal, da pridemo iz razvalin. Skozi oblake prahu smo dospeli na prosti trg. Vse je bilo v razvalinah. Pred cerkvijo, od katere ni ničesar razven par sten ostalo, ležalo je stotero na pol nagih oseb. Poslanec Fushi je prišel z steklenimi očmi proti meni in mi dejal: »Gospod, pomagajte mojemu bratu!. Brat je ležal v kamenju; k sreči ga je obvaril neki močni obok smrti in rešila sva ga. Povsod jok, povsod težko ranjeni, mrliči, krvavi, razcepani kosi človeških trupel. Voda je slana, kajti zemlja se je znižala in morje je vstopilo v pitno vodo. Spremil sem 50 ranjencev, ki mi jih je oddal neki oficir, na parnik »Cebro.« Kakih 500—600 °> zdivjanih nagih ljudi je naskočilo eolninsko poslopje. Vojaki bijejo in streljajo v množico, ki prične kriče bežati; 30 oseb se valja v svoji krvi na tleh. t Neki Dunajčan, trgovski uslužbenec Schober, pripoveduje tako-le: »Dotični večer sem precej dolgo čital in šele pozno zaspal. Po 5. uri zutraj sem čutil sunek, ki me je vrgel iz postelje. Mislil sem si takoj, da je potres. Z težavo sem prišel na stopnice in pred vrata. Vrata so bila obložena z razvalinami. Palača nasproti se je podrla. Sel sem čez razvaline in stal v temni noči na prostem. Iz daljave je bilo slišati vpitje, jokanje in klice na pomoč. Končno se je pričelo mračiti. Videli smo, da so se vso hiše podrle. Na trgih so stali beguni, otroci so tekli nagi okoli, ženske in možje so prihajali iz vseh ulic. Neki otrok je padel iz razburjenosti mrtev na tla. Neki mornar nas je peljal k parniku >Salvatore*. Molo se je na pol v morju pogreznil. Ko smo prišli v pristan, videli smo mesto, podobno morju plamen. Od vseh strani so se dvigala plamena proti nebu. Štel sem in naštel tekom noči in prihodnjega dne 120 potresnih sunkov. Pristan je bil podoben bolnišnici. Povsod so ležali ranjeni in čakali zdravnikov. Čutiti je bilo tudi Že duh mrličov, ki so ležali v razvalinah. Končno sem se v groznem strahu v Neapel odpeljal«. Slikar Gericke pripoveduje m. dr.: »Do 5. ure zu- traj sva z nekim tovarišem čitala in hotela ravno kar spat iti, ko sva začula šumenje, ki je prišlo vedno bližje. Tekla sva na ulico. Kar nakrat začutiva, kako se zemlja pod našimi nogami trese. Predno sva zamogla o vzroku misliti, ko je bilo že slišati velikansko gromenje in Topotanje. Videli smo, kako so se hiše podirale, kakor da bi bile iz papirja. Oblaki prahu so branili izgledu. Padla sva na tla. Iz neke hiše pribiti ženska z dvema otrokoma. Bili so le v srajcih in dala sva ji najini suknji. Groza je bila opaziti na lici ženske; bila je edina, ki se je iz dotične hiše rešila. Tekli smo proti pristanu. Kamor smo pogledali, povsod le razvaline, pod njimi pa tisočeri ljudji pokopani. Dostikrat smo padli •— na mrliče ponesrečenih. Srečali smo ženske, dekleta, nage, bose. Posamezniki niso hoteli od razvalin proč; bili so blazni, strah jim je vzel pamet.« Dva mlada zakonska se je 6 dni po nesreči^ rešilo. Imela sta dojenčka, katerega so skale ubile. Žena je dajala možu svoje mleko in preživela sta se. Ti iz groba rešeni čutijo vsi grozno žejo. Voda je prvo, kar dobijo in zahtevajo. Mlada žena je dala prvo šalo vode svojemu možu. Nikdo se ne more niti predstavljati grozovite razmere. Od druge strani se še poroča: Potres je začel v globočini morja med liparskimi otoki, Kalabrijo in Sici- Krave po 28 kron! Nemški kmetski poslanec Zuleger je dejal v državni zbornici: „Dobil sem telegram iz Bukovine, da se prodajajo na sejmu v Cernovicu krave po 28 kron. Naravnost zločin je, ako se v takem času, ko je naša živinoreja tako slaba, ko nima živina vsled suše nikakoršne vrednosti, hoče uvažati še srbsko živino. Mi kmetje smo bili vedno žrtve, ker nismo imeli nikakoršnega vpliva na zakonodajo. Mi imamo dovolj vzroka, da prinašamo vladi največjo nezaupanje, ker smo bili vedno opeharjeni in osleparjeni." — Prava beseda! Ali zdi se nam, da kmetje niso bili opeharjeni in osleparjeni le od strani vlade, marveč tudi od svojih poslancev, katerim se gre več za dijete in za ponižno udanost nego za kmetsko bodočnost. Novo vojaško orodje. Poroča se, da so vsi 42 poljsko-kanonirski regimenti oboroženi z novo 8 cm poljsko kanono. Strelja se iz nje 668 kg težke kroglje z začetno hitrostjo 500 m. Največja daljava strela znaša 6.100 do 6.800 m. Cela kanona tehta 1.010, z vozom vred pa 1.800 kg. Tudi organizacija artiljcrije se je spremenila; vsaka divizija obsegala bodo odslej 1 poljsko-kanonirski regiment, s 4 baterijami in 1 divizijo havbic z 2 baterijami. Baje bode tudi infanterija dobila novo streljivo. Nova kroglja je 28 mm dolga in je v svinčeni sredi še jekleni trn; na 1000 m prebije ta kroglja vsako varnostno pripravo. Nižjeavstrijski deželni zbor je sprejel predlog, da je odslej nemščina edini podučni jezik ta Nižje-Avstrijskem. S tem se je hotelo ustftvitt naval Čehov, ki so se že po celi državi gutfli kot gospodarji. ' -l-'-i': Trgovinska pogajanja z Rumunsko je vlada baje že dokončala. V kratkem bode torej tudi te vprašanje postalo važno. Za Srbijo torej Ru-munska, in za Rumunsko ? Bogve katera država ! Vboga naša domača živinoreja, vbogi kmetje! Glavni vodja vseh avstrijskih klerikalcev, dunajski župan Lueger je že izjavil, da je za pogodbo z Rumunsko. In njemu bodejo pač vsi črnuhi sledili. Veleizdajalci. 11. svečana se bode pričela pred zagrebško sodnijo velika razprava proti srbskim veleizdajalcem. Povabljenih je nad 300 prič. Razprava se bode vršila tekom 3 mesecev. Obtoženih je 53 Srbov, večinoma trgovcev, učiteljev, župnikov in kmetov. Obtoženi so, da so stali v zvezi z veleizdajalskim društvom „ Slovanski jug" in da so razširjevali velesrbsko idejo po Hrvatskem, Slavoniji, Dalmaciji, Bazni in Hercegovini: Glasom obtožbe so hoteli uresničiti krvavo ustajo in odtrgati omenjene dežete s'pomočjo Srbije od naše države. Vsa javnost pričakuje radovedno to velikansko razpravo. Odkrila bode veliko in dokazala tudi nam, s^kakimi ljudmi so bratijo naši slovenski prvaki! V Pragi prišlo je ob priliki dijaškega „bumla'' zopet do hudih prizorov. Podivjana druhal je napadla posamezne študente, jih ojSljU-vala in osuvala brez vzroka. Kdaj bode tega češkega banditovstva konec? Orožniki šele so napravili red. Kaj ko bi Nemci povsod drugje ednako nastopali in pretepli vse Cehe, ki živijo med Nemci! Vzemimo le Dunaj, kjer je velikansko število Cehov, ki živijo izključno od nemškega kruha, medtem ko puščajo nemški študenti v Pragi svoj denar. Praga je danes pač vzor narodnjaške podivjanosti! lijo. Morje je brizgalo kakor hiše visoke valove, ki so hiteli proti zemlji. Takoj potem se je začutilo ttoje sunkov, ki so uničili vsa mesta. Moč potresa je šine železnic iztrgala. Tuneli v bližini mesta Messine so se podrli. Poleg tega je bil hud mraz in grozoviti dež. Hudodelniki so izvrševali grozne zločina. Odrezali so mrličom prste, da so dobili prstane. Takoj prvi dan so vojaki 30 teh zverinskih ljudi postrelili. Male kmetske hiše so v valovih morja popolnoma izginile. Tisočeri mrliči še niso pokopani. V Messini so bili ubil m. dr.: ves 83. Inianterijski regiment laiven enega vojaka; 7 kompanij 22. regimenta; ves 89. regiment razven 5 podčastnikov; vsi policaji, vsi eolninski stražniki, vso osobje parnikov, vsi seminaristi, vsi mestni svetniki in vsi mestni uradniki. V blaznosti je učinilo mnogo oseb samomor. Norišnice v Siciliji so premajhne, da bi sprejele vse znorele. Velika nevarnost so tudi vsled lakote podivjani psi, ki se lotijo ne samo mrličov temveč tudi že živih ljudi. I.ačni ljudje streljajo pse in jih potem pojedo. Iz vseh strani sveta prihajajo podpore. Prvi je bil naš cesar, ki je daroval 50.000 frankov. Dunajska občina je dala 20.000, berolinska 50.000, Paris 30.000. V Ameriki se je nabrala že nad 5 milijonev. Italijanski kralj je dal 200.000 lir. Tako se izkaže v resnem hipu vcndar-le ljubezen do bližnegal - 2 - Avstrija-Turčija. Kakor smo že v zadnji številki poročali, sprejela je turška vlada avstrijsko ponudbo, po kateri se bode Turčiji plačalo okroglo 54 milijonev kot nekako odškodnino za bivše okupacijsko ozemlje. Ta vest je napravila v vsej Evropi vesel vtis, ker je odstranila nevarnost vojske. Na Turškem je tudi že bojkot avstrijskega blaga močno ponehal. V kratkem se bode podpisala pogodba in potem bode pač bojkot popolnoma ponehal. S tem bi bila vsa nasprotja med Avstrijo in Turčijo oglajena. Dop isi. Sv. Barbara v Halozah. Poročamo našim ljubim čitateljem novico; predpretekli torek, to je bilo 12. januarja 1909, so sodniki mariborskega okrožnega sodišča obsodili barbarskega najhujšega hudodelca oziroma prvaka Vida Klinca na 4 mesece težke ječe. Tukaj imate liberalci sad vaših društev. Ali je bilo treba Klincu šipe pobijati in čez svitlega cesarja zabavljat in zmerjat? Seveda sodniki so ga tako po milosti še sodili. V prihodnjo, če pa kaj ta-cega spet priredi, dobi od 1—5 let. Tudi tisti so jo dobili zdaj po nosu, ki so ga zagovarjali, da več ne bode dobil, kakor 1 mesec. Ja, seveda, če bi prvaki postave delali, potem .ne bi bilo nobenih paragrafov. Podgorce pri Veliki Nedelji. Naš kramer in gostilničar ima poštno nabiralnico, pa baje noče vŠtajerca" dostavljati. Mi zahtevamo, da se temu klerikalcu odvzame pošto in jo podeli drugemu možu, da nastane enkrat red na pošti! Iz Gornjo-radgonskega okraja. V našem okraju so občine, katerih predstojniki so večinoma sami klerikalni podrepniki. Kakega značaja so ti ljudje se je najbolj videlo ob času razdelitve sena in slame, katero je država dala revnim posestnikom po znižani ceni. Na železniški postaji v Radencih je tamkajšni predstojnik M. Divjak nadzoroval ..seno in slamo katero je došlo za več občin tukajšnega okraja. Ali ta človek se za vsebino bjaga ni brigal nič, pokazal je samo, kateri voz sliši tej ali pni občini in si za to veliko mojo/ računil kot bi bil naj-vižji državni uradnik. . Prigodilo se je, da so ljudje mesto sena dobili, blata in kamenja v seno zavitega. Glede ukaza c. k. okrajnega glavarstva v Ljutomeru bi se predstojniki imeli ozirati le na majhne posestnike in bi večji posestniki,. kateri imajo črez 10 glav goveje živine sploh ne bi smeli nič dobiti. Ta ukaz so naši podrepni predstojniki popolnoma prezirali. Občinski predstojnik Franc Vuk v Terbegovcih je veleposestniku Janezu Košarju, kateri velja za najpre-možnejšega kmeta v'celem okraju in ima 16 glav goveje živine, odkazal sena kolikor ga je hotel imeti, njegovo sosede pa preziral, v Oko-slavcih se je pri tehtanju slame tak daleč zmotil, da so nekateri posestniki črez 100 klg. manj dobili, kak -ee njim je zaračunilo! Zares čudno tehtanje in računanje! Ednakib, slučajev še bi lahko več našteli. Vi generalni podrepniki pa si zapomnite da ste nam delili seno in slamo prvo-in zadnjokrat! Za slučaj ko bi še bili primorani enkrat za tako podporo prositi, bomo skrbeli tudi za to, da bo c. k. okrajno glavarstvo svoje uradnike na lice mesta, poslalo in da bojo tisti delitev sami naprej vzeli. Prvaški voditelji niso ničesar storili, da bi kmetje dobili podporo. Nemški poslanci so morali za nas delati, ako ravno to ni bila njih dolžnost. Razdelitev pa so prevzeli prvaki, seveda sebi in svojim podrepni-kom v dobiček. To je škandal! Kmet,• zapomni in otresi se tvojih prvaških pijavk! Iz Slaptinca. Pri tukajšnem gostilničarju, na prijazni gomili je pretočeni teden c. k. žendar-merija vjela več domačih fantov, kateri so po krivi poti prišli do večje svote denarja ter se s tistim dalje časa imenitno zabavljali. Pomilovanja vredni stariši teh fantov se naj s tem tolažijo, da še bojo njihovi sini enkrat gotovo zastopali častna mesta v občinskih in cerkveno konkurenčnih odborih. Tako je pri nas namreč navada od časa, kar so začeli naš g. župnik Kunce dajati navodila pri volitvah,- AH nas razumete? Lahko dokažemo, da marsikateri ljudje s prav čudno preteklostjo pridejo do častnih služb . . . Podova — Brezula. Kaj maram.za denarje, gradove, zemlje, če meni pač tožba po sreči ne gre — tako je morda mislil naš Tine, niačem kovač, ko je pred kratkim zgubil zaradi znanega telegrama. Vsak pameten je *>_ sreče kovač. Pa ti Tine je nisi bil, ker si pusj:avkij da ti je Tonek ogenj pihal. Dobrotna ognja?'' oblast; ko človek čuva njeno rast, pa kar £,anljs pravi Arnec ti, to teb' v korist pač nikofl Pardon! Namesto Arnec sem hotel reči Toni!?. Pa naj bo! Kar je, je! Tožbo si Thick fcP18" in telegrafirati ee zučil. „Lehrbrief" pride ti ^ ■}' grafično. Da bi bil Morze vedel, da bodeš ti, njegovi iznajdbi imel tako smole, obrnil biP*'e, v grobu, kajti on gotovo ni nikomur kaj hud7.,1 želel. Ker si se Tine zaradi njegove izna I znebil okroglih 500 K, bi ti jih gotovo vrPnstn ako bi še živel in bi ti ne bi bil kriv te zg am'lr ■— Tone. Za druge pa Morze tudi pri živijo"*5 i ni telegrafiral, čem reči šel po kostanj v og^P TiptipA-'mer . Jesenice na Gorenjskem. Radi Jesenic občinski in občinski volilni red je predla dr. Pegan dne 9. januarja t. 1. kranjskem v Did želnem zboru. Nazadnje je vzkliknil „JeseBj moramo rešiti." No da je ' veliko gnjilega in fl rega v dosedajnem občinskem kakor v c voUlnem redu, tega gotovo ne bode dr. Pegi,;] , nihče vgovarjali, a skoraj prepričani smo, daj^^j^ dr. Pegan njegov program prav pristransko ikuša stavil in sicer po navodilih jeseniškega fajmoš^^ Janeza Zabukovca, ker so se ravno pri zadtja s€ jeseniških občinskih volitvah pokazale ugodnj^ v občinskem redu za veleposestnika in vtan;^ davkoplačevalce, tako da so imel: dosedaj lilstva odločevati pri volitvah in si s tem prido^jaj glavno besedo pri oskrbovanju občinskega imel nj£ kar je tudi popolnoma pravilno in zakoni^.^ Tudi delavec ima dosedaj volilno pravico, a sa^ij^, oni, kateri plačuje , osebni dohodninski davi)rjm( s tem je bilo delavstvu pomagano, da je rai,kem delavec v velikih industrijskih krajih, kakor-^g: Jesenicah prišel do dobrega občinskega zastoj v' v domačemu parlamentu. Temu gotovo tudi^^ ne vgovarjamo, ako ravno se je zgodilo, dar>a j^ klerikalni delavec na Jesenicah preprečil voli^ ^ župana in da imamo danes tu gerenta kroji,^ Cebulja! Res- prav ruske razmere. Sestavlj^ zj program dr. Pegana pač nisem še bral, osofy j. k^er ne občujem s dr., Peganom, še manj psar : fajraoštrom Zabukovcom... A že danes som |ien tru Zabukovcu trn v peti, ker on ne i%0j, s temi pometati, kakor bi on hotel in to sen;n »Kranjska obrtna družba",e. kr, državna železn^^g ravnatelj A. Trappen, A. Schrey, Janez in Jalg^j-Ferjana in A. Trevn, .7 tedaj je že precej lnoze število, z katero je moral Zabukovec vedno ^avni čuuati!! — Nadalje častni občani. Ker n^e n fajmošter Zabukovec, samo fajmoštre, debele jj j pitane, imenovati častnim občanom v naši i^^ čini. Potem pridejo oficirji v pokoju (Zabukofoj0^ ni prijatelj oficirjev, ker so večinoma sai.n:n. Nemci) ker jih pa imamo tudi na Jesenicah LJj0] volilce v I. razredu, tedaj ..abtieten" z njij^ Kaj bode z dušnimi pastirji in z učitelji in t—^ teljicami naredil, tega ne vem, gotovo palV0j da bode na inženirje in višje uradnike v I. i^j redu popolnoma pozabil! Kedor zna pa a^jg vsak po svojem, Bohinjc pa s svedrom. V &,£& gem razredu so dosedaj samo oni volili. katare plačujejo skupaj '/s vseh obč. davkov, in ra^ na Jesenicah, ker industrija sama 807o day jc plača, je ta število volilcev v II. razredu oj^jjg čevala, kar se je lahko prepetilo, da so v te^am razredu samo 4—5 volili. Po Zabukovčevim ^e ceptu bo sedaj drugače. V drugem raz«,™^ jih bode toliko volilo, kolikor jih bode on^j^ treboval, tako da bode sigurna zmaga tui^^ II. razredu. V tretjem razredu so pa do^^ odločevali oni tovarniški delavci, kateri plačaj oseb. dohodninski davek in so si večinoma izbrali zastopnike delavce. To bode pač hpdnje še vsled splošne in tajne volilne pra a zmagal bode socijalni demokrat na Jesenia Resultat po novem obč. volilnem redu potem ta le : V občinskemu odboru na Jesol bode imel fajmošter Vs in socialni demotflati W glasov, odločeval bode tedaj v občini K t mošter Zabukovec! In ti podjetnik obrl — 3 - oge _ vec, uradnik, kmet? Ti bodeš pa lahko dona za pečjo sedel in plačeval ogromne svote davka, katere ti jih bode pop naložil! In v drugih kmetskih občinah ? Tam pa že itak tudi danes fajmošter in njegova kuharica komandirata kar te dva sama ne bosta zamogla, jima de pa hlapec pomagal! ! Saj je rekel stus, dajte Bogu kar je božjega in cesarju je cesarjevega! Mislim da sem ti dovelj po-in če si te niso še danes oči odprle, od-se ti bodo, ko te pop z kolom po glavi i! — Pa saj si radikalni Slovenec in vse bode še prav prišlo! Saj pošiljaš pridno istne slovenske pope v kranjski ljudski par-nent in skakaš sam, kakor zajec v zanjko, iled tega ti mora pop vrat zaviti! — S tem ■Jesenice rešene, capito pane dr. Pegan? Den. j^ova vinska postava v raz-"I nierju z ogrskimi in ino-r™, zemskimi vini. v obi Ysled naročila vinorejskega odseka je skle- '°San nil osrednji odbor c. kr. štajerske kmetijske (^a J družbe v svoji seji .'1. septembra 1908, da bo ko s» gkufal izposlovati pri c. kr. poljedelskem mini-noštr strstvu, da bo avstrijska vlada napotila ogrsko, da te ustvari nova vinska postava na Ogrskem. idnost Kakor znano, je obljubila pri nagodbenih pogani* janjih ogrska vlada avstrijski, da bo na Ogrskem •J *e .** ustvarila enako vinsko postavo, kakor jo ima -ulobi g^gj Avstrija. Nagodba velja sedaj že eno leto, imetji a ni^esar ni čuti, da se je na Ogrskem uvedla onitfl kaka nova vinska postava. Ogrska ima s tem l sam ye]jt0 korist in vinorodne avstrijske dežele v davek primgn z Ogrsko veliko škodo, ker je na Ogr-iavn skein dovoljeno alkoholiziranje in slajenje vina (torej krščenje na veliko), kar povzroči, da se -.astop na ygiiko izdelujejo cena vina, ki škodijo našim '"'' * domačim, pristnim štajerskim vinom pri ceni. 'iu J Ta konkurenca se pri nas zelo hudo občuti in voli« je vzrok, da dobivamo za vina iz leta 1908. tako slabe cene. Za prihodnja leta pa se lahko do zlo odpravi samo na ta način, da si ustvari Ogrska kakor hitro je mogoče enako postavo, !'' kar je po svoji obljubi tako ali tako primorana. Treba jo je pač odločno spomniti njene obljube. To se mora tem hitreje izvršiti in je tem bolj potrebno, ker morajo smatrati avstrijski ® . '■■' vinorejci novo vinsko postavo za nepravično ka-injmo ZQn ker morajo avstrijski vinorejci trpeti, da o moil gkoduje Ogrska s svojim ponarejenim in zato "-' S( cenim vinom njihovemu pristnemu, ne zmešanemu leziiic pridelku. Odličen pravoslovec je rekel v nekem '•"iopisu, da je popolnoma jasno, da morajo iz izemstva vposlana vina imeti potrdilo od dr-ivnega poskuševališča izvozne dežele in da se morejo prej rabiti, dokler ni kako avstrijsko deželno preizkuševališče preiskalo, ali so res na ali ne. Tako ravnanje bi bilo primerno iločbam nove vinske postave in zato bi bilo no potrebno, da se dostavi k vinski postavi m odredbe taka določba. Nastavljeni državni itarski nadzorniki lahko že danes pazijo na ika vina in naj, če imajo dvome o pristnosti oženega vina, takoj določijo, da se klet, v kašo vložena, zapre, dokler se vsa stvar ne jasni,.Z ozirom na res slab položaj, v katerega dejo naši pošteni vinorejci po umazani kon-mci alkoholiziranih in če treba, tudi poslaje-,_ih ogrskih vin, jo osrednji odbor razun uloge, 3 davHjn jo je kakor smo zgore omenili, poslal c. kr. poljedelskemu ministrstvu, naprosil tudi c. kr. namestnijo, naj primerno pouči državne kletar-ske nadzornike, kako naj ravnajo z uvažanimi ogrskimi vini in naj jim naroči, da morajo na vina, ki se uvažajo k nam iz Ogrske, posebno jBtrogo paziti. J. u o čilo-v tem vim r« razredj on p) tudil dosej ilačujej na sam .(' v pri prav senicaSI du bod esenici čini obrt nil Novice. Pozor! Že opetovano smo naglašali, da ni poslati ne denar ne dopise na osebne naslove tega ali onega člana uredništva ali uprave. Vsak dopis, sploh vse, kar se tiče vsebine lista, po-lemokri*'ati je na „u r e d n i š t v o „Š t a j e r c a" v tu ju. Vsi denarji, naj si bodejo v ta ali oni namen, pa se morajo pošiljati izključno na fa.Pl naslov „u p r a v n i š t v o »Štajerca" v Ptuju. Naši odjemalci naj se tega zanesljivo držijo, kajti drugače nam delajo veliko več dela in mnogo sitnosti! Kmetje, organizujte se! V listu „Praktischer Landwirt" čitamo : „ Prava stanovska zavednost in prava stanovska čast morata kmetu v srcu in čustvu ležati; tako bode vso zanikernost izpoznal, s katero se deluje dandanes proti kmetu. Naj se nam danes nikar ne pride z opombo: ja, vi tudi ne morete sami visoke cene napraviti! Mi odgovorimo na to: Ne, mi tega ne moremo in sploh nočemo visokih cen. Ali mi zamoremo, ako smo od okraja do okraja združeni, veliko napraviti. Mi lahko dosežemo, da se naši pridelki ne bodejo več pod tisto svoto prodajali, katero nas same stanejo. To je važna stvar, eksistenčno vprašanje. In ako hočemo to doseči, potem moramo biti tesno, bratovsko in zvesto združeni. Stanovska zavednost, edinost in krepka misel nam morajo dati moč, da napravimo tisti korak k samopomoči, ki je v svrho zasigurjenja naše eksistence potreben. Predvsem se mora vstvariti postavo, v kateri se bode napravilo primerne cene kmetskih pridelkov troškom izdelovanja in v kateri se bode za posamezne najmanjše cene določilo. Vse se združuje proti kmetom in vse hoče obogatoti na troške kmetov. Zakaj bi se torej tudi kmeti ne združevali ? Kmetje so pač premalo ponosni na svoj stan ki je največji činitelj v državi. Napaka je tudi slaba šolska izobrazba. Tudi napram vladi se morajo kmetje energično pokazati. Citati moramo tudi take liste, ki so kmetom in njih gospodarstvu v korist. Položaj kmetov gotovo ni rožnati. Mi kmetje smo le krušni sužnji države. Da postane bolje, se moramo tedaj tudi organizirati, mi moramo postati po celi državi veriga, v kateri ne sme manjkati členka. Potem pa, edino potem, bodemo močni in krepki in bodemo svojim izkoriščevalcem odločno povedali, da kmet ni igrača." — Tako piše zavedni nemški kmet in mi podpišemo članek z obema rokama. Ali-pri nas na Slovenskem se lovi kmeta na limanice raznih „organizacij", ki so baje „kmetske", ki pa v resnici zasledujejo edino politične cilje političnih strank. Edina res kmetska stranka je naša, napredna stranka! Občine izdelujejo zdaj večinoma letne račune. V marsikateri občini je precej umazanosti. Priporočali bi torej svojim somišljenikom, da pregledajo te račune natančneje nego doslej. Preteklo leto nam je dokazalo, da je v marsikateri prvaški občini grozovito gospodarstvo. Temu mora biti konec. Priporočamo še enkrat vpogled. To ne gre, da bi se s tujim, javnim denarjem posamezniki mastili. Tedaj — pozor! Učitelji so stan, s katerim se javnost jako veliko peča. To je tudi umevno, kajti ljudska šola je edino izobraževališče naroda in zato sta šola in nčiteljstvo zelo važna. Takšno je bilo naše mnenje in sploh mnenje vseh naprednjakov že od nekdaj. Mi gotovo tudi nimamo ničesar proti temu, da ima učiteljstvo na eni strani svoje lastno politično prepričanje in da se na drugi strani z vsemi postavnimi sredstvi bori za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Pri temu se nam pa le to čudno zdi, kar vidimo z ozirom na razliko učiteljstva .v posameznih deželah. Na spodnjem Štajerskem je učiteljstvo v pretežni večini v taboru „narodne", torej liberalne stranke. Vkljub temu so učitelji v ptujskem okraju pri zadnjih državnozborskih volitvah delovali proti oficielnemu kandidatu „narodne" stranke in za klerikalno-prvaškega hofrata Ploja. Na spodnjem Štajerskem so učitelji žalibog politično najbolj demoralizirani, ker so politično fanatični, ker jim je vsako sredstvo in tudi najbolj umazano, dobro došlo in ker trpe v svoji sredi propale elemente. Na Kranjskem so učitelji bili istotako dolga leta pravi privesek liberalne stranke. Ali letos so izstopili in so postali — socialni demokrati. Radovedni smo, če bodejo tej stranki zvesti ostali. Edino na Koroškem so učitelji resnično napredni. Sicer se najde med njimi tudi par izdajic, ki spreminjajo svojo barvo kakor kameleon. Ali v splošnem so koroški učitelji vsega spoštovanja vredni, pravi pijonirji narodnostnega miru in pametnega gospodarskega dela . . . Zakaj to pripovedujemo? Edino zato, ker bodejo vsake prihodnje volitve sprožile zopet učiteljsko vprašanje. Hočemo torej enkrat odločno Bvoje napredno stališče naglašati: 1. Mi smo in ostanemo zvesti prijatelji in zaščitniki šole ter učiteljstva. 2. Ali vsakega učitelja, ki zanemarja svojo dolžnost, ali ki zlorablja svoj poklic v namene, ki so ljudstvu sovražni, bodemo napadali. Za take slabe učitelje, ki so v sramoto celemu stanu, veljalo bode odslej geslo : Zob za zob! Iz Spodnje-Stajerskega. Dvojčka dr. Ploj in dr. Jurtela sta odpovedala vse klerikalne slovenske časnike in si naročila edino liberalne. Hmhmhm! „Katoličanstvo" je bilo nekdaj fraza, ki je vzdrževala hofrata Ploja na političnem površju. Spominjamo se še časov, ko je Ploj z vso vnemo, čeprav v najslabši slovenščini, priporočal čitanje klerikalno-slovenskih časopisov. Spominjamo se tudi še zadnjih državnozborskih volitev, v katerih se je za Ploja prirejalo po ptujskem okraju procesije in v katerih je pridigovalo stotero politikujočih duhovnikov, da je Ploj pravcati svetnik. Samo zlati žarki okoli glave so mu še manjkali . . . In zdaj? Zdaj sta izstopila Ploj in njegov politični kurator dr. Jurtela iz „ edino izveličevalne katoliške" stranke. Nič več nočeta citati ,Fih-pos" ali ,Stražo". Nič več, nič več! Le sem z liberalnimi listi! . . . Kako se časi spreminjajo! Ploj — brezverec! Jurtela — brezverec! Poli-tikujoči duhovni so vendar tisočkrat ponavljali, da ne pride v nebesa, kdor ne čita „Fihpos". Torej sta potemtakem tudi Ploj in Jurtela izgubila večno radost v nebesih. V vicah ali v peklu se bosta pokorila, da sta odpovedala „Fih-pos" . . . Hmhmhm! Učiteljem višje plače! To je geslo, s katerim barantajo celjski ^narodnjaki" in se pripravljajo na deželnozborske. volitve. Mi moramo k tej stvari nekaj opazk omeniti. Prvič omenimo to, da celjski ,narodnjaki" sploh nimajo nobene moči v javnosti in da so vse njih obljube le pesek v oči. Učiteljem se bodejo ali pa se ne bodejo plačo zvišale in to z željo ali pa proti želji „narodne stranke", ki je zdaj sploh armada brez generala, ker ji je dr. Kukovec ušel. Drugič pa omenimo to-le: Letos je vladala po spodnjem Štajerskem velikanska suša in lahko trdimo, da je imela najžalostnejše posledice za slovenske kmete. Mi torej res ne razumemo, kako se more ravno zdaj pri nas o zvišanju učiteljskih plač govoriti; ravno zdaj, ko kriči kmetska deca po kruhu. Res je, da učitelji niso posebno imenitno plačani; ali ravno tako res je, da ne umirajo od lakote. Kmetu pomagati je na vsak način bolj važno vprašanje nego učiteljem plače zvišavati. Kar se nas naprednjake tiče, nimamo res nobenega vzroka, navduševati se za prvaško učiteljstvo. Ne, dokler bode to učiteljstvo smatralo za svoj poklic, razširjevati najgršo narodnjaško gonjo in protipostavni bojkot, toliko časa nismo prijatelji. In mi vemo, da tudi „narodni stranki" ni resno z njenim klicom, da bode učiteljem plače zvišala. Ne, ne, — zato se tej dohtarski strančici ne gre. Gre se ji le za to. da bi z učitelji pridobila četo brezobzirnih agitatorjev in hujskačev. Ali mi pravimo: vsak učitelj pride na pran-g e r, kdor bode pozabil na svoj stan in kršil to, kar mu veleva ta stan. Mi se borimo odločno <, za ljudstvo in proti fanatični gonji, pa naj ta izvira iz kateregakoli stanu ali tabora. Dr. Vekoslav Kukovec se je preselil iz Celja. Pravijo, daje odpotoval „iz zdravstvenih vzrokov" z družino vred v Trst. Mi sicer Kukovčevo bolezen ne poznamo, ali zdi se nam znana. Kaj ko bi ne bila telesna? . . . Vbogi dr. Kukovec! Ti nehvaležni Slovenci so te zapustili in zato si jim obrnil tudi ti hrbet. V Trst si šel, v vroči Trst. Pazi, pane Kukovec, da tam ne zabredeš v staro tvoje panslavistične napake, kajti drugače bi te znala huda tržaška burja tudi od tam pregnati . . . Kakor znano, je bil dr. Vekoslav Kukovec glavno orodje Vekoslava Spin-dlerja. Ta dva Vekoslavčka sta si tudi ustanovila „narodno stranko" in mislila z njo vse Nemce, vse naprednjake in celo vse prvaške klerikalce kar žive pohrustati. Dr. Kukovec je pač mislil, da postane kar čez noč diktator ali vsaj vrhovni general vseh Slovencev na spodnjem Štajerskem, Mislil je, da bode pridobil na časti in slavi ter morda tudi na denarju. Pa ni šlo! - 4 Ne, grešni, nehvaležni svet se ni hotel vkloniti zapovedujočim nazorom dr. Vekoslava. Zato je zapustil Celje, mesto svoje slave, in odpotoval; bogve, kaj vse je bilo temu vzrok . . . Adijo, dr. Kukovec! Podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo narodne stranke . . . „Narodni dnevnik" izhaja od novega leta sem v Celju. Mnogo kalinov so na te najnovejše prvaške limanice še ni ujelo. Mislimo tudi, da ima naše ljudstvo prezdravo pamet, da bi svoje krvavo prislužene krajcarje metalo v tako že naprej bankerotno podjetje. Slovenski kmet naj bode naročnik dnevnika! Ja, vraga, ali ne veste, koliko plačuje in oddaja ta slovenski kmet? AH ne veste, da ima dandanes vsak pisač večje dohodke nego kmet? Ali ne veste, da mora kmet čez 60% svojih dohodkov na davkih plačati? Ali ne veste, da kmet dostikrat niti toliko denarja nima, da bi si tobak za pipo kupil ? In od tega vbogega kmeta še zahtevate, da naj bode naročnik prvaškega dnevnika, to se pravi, da naj vsako leto plačuje 25 kron edino v ta namen, da se sme ponašati par prvaških odvetnikov in propalihštudentov sto pisarijo? . . . Res veliko, prokleto veliko zahtevajo slovonski prvaki od slovenskih kmetov. Najprve mu slečejo za »narodno stvar" suknjo; potem mu vzame »slo-venski" odvetnik za bogve kakšno neumnost klobuk; potem pa zahtevajo od njega za „obmejne Slovence" svitle kronice; nadalje naj plačuje v njih izobraževalna, bralna, pevska, tainburaška in kmetska društva. Nadalje naj nabira in daruje za „narodni sklad", za Ciril- in Metodovo družbo, za spomenik v Ljubljani ustreljenih in bogve za kaj vse še. In končno, ko stoji slovenski kmet že nag v sami srajci pred temi slovenskimi prvaki, zahtevajo od njega, da naj si proda še zadnjo srajco, da zamore plačati naročnino za »Narodni dnevnik" . . . Prijatelje in sovražnike kličemo na pričo, če ni tako. In nadalje: kaj pa ima slovenski kmet od tega dnevnika? Mi celo trdimo, da kmet kakor obrtnik in delavec dostikrat niti časa nimajo, da bi čitali dnevnik. Od ranega jutra do pozne noči morajo delati, ne pa račune podpisavati in denar kasirati. In ko bi imel kmet že denarja in časa dovolj, da bi si držal dnevnik, no, potem bi si moral držati takšni list, ki mu sporoči stanje sejmov, tržnih cen, sploh gospodarsko koristno vsebino. Ali kaj naj recimo kmet z dnevnikom, katerega cela vsebina ni druzega nego brezvestna gonja proti nemškemu sosedu? »Narodni dnevnik" se briga zato, v katerem jeziku naj ta ali oni uradnik dopisuje, briga se za svetovno-važno napise na straniščih, briga se za narodnjaške malenkosti in otročarije, — gospodarska bodočnost pa mu je — nič! In še nekaj treba opomniti. Nekateri slovenski listi so prinesli vest, da je »Narodni dnevnik" edino za prihodnje de-želnozborske volitve ustanovljen in da bode po končanih volitvah izginil. In ta vest se nam ne zdi povsem neutemeljena, ker za izdajo dnevnika treba denarja in odjemalcev. »Narodni dnevnik-pa nima denarja, — kajti od kjo naj bi ga bil vzel ? Prvaški dohtorčki so na jeziku sicer zelo » narod ni", ali v denarni mošnji ne. In prvaški denarni zavodi so večinoma v takih zadregah, da ne morejo dosti denarja darovati. Odjemalcev pa „Narodni dnevnik" tudi nima in ne more imeti. In tudi dobil jih ne bode, kajti ljudstvo je z vsakim dnevom bolj pametno in bolj previdno . . . Tako stoji stvar. In zato smo radovedni, kdaj bode zastokal Spindler na razvalinah svojega dnevnika žalostno besede: Sic transit gloria mundi . . . V dravski dolini se giblje prvaško divjaštvo vedno očitneje in treba bode s to gospodo enkrat pošteno obračunati. Pred kratkem so priredili v Vuzenicah shod, seveda v Mravlakovi krčmi. Sklicatelj je bil itak znani Pahernik v družbi z nekaterimi prvaškimi študentki, ki bi pač bolje storili, da bi se držali šolskih knjig. Iz Vuzenic samih je prišlo na ta shod sicer le kakih 8 ali 9 kmetov; prvaki pa so si znali pomagati in so privlekli udeležnike iz Vohreda in drugih krajev. S temi tujimi kulisami podobnimi reveži so napravili prvaki shod. Po shodu se je vršil »teater"; pravzaprav je bil tudi shod samo »teater"; torej dva prizora. In po »teatru* je prišel ples. Medtem je prišlo tudi nekaj nemških mladeničev, ki so se hoteli razveseliti na plesu. Zapeli so v svojo zabavo tudi neko ne- dolžno pesnico. Komaj so to storili, ko že zagrmi cela tolpa prvaških nahujskaucev proti njim. Tulili so: »Vas je le 6, nas pa 200." Pač ko-rajžno,, ako napada 200 oseb 6 mladeničev. Nemški mladeniči so tudi zapustili krčmo in si mislili: s takimi divjaki se pametni človek ne bode zabaval. Eden najbolj glasnih je bil seveda znani, od slabe strani znani kaplan Banič. To človeče je že davno pozabilo, kako se mora duhovnik obnašati. Navadilo se je šeg, kakor jih imajo pijani vaški fantje. Zato ni čuda, da je kaplana nesreča zadela in da je zdrsnil prav neprijetno čez 7 metrov visoke stopnice. Izginil je potem takoj v krčmi, ker se je bal, da se mu še kaj neprijetnega zgodi. Kmalu potem je prišel občinski predstojnik in z njim orožniki. Predstojnik je mislil, da bodejo orožniki takoj streljali in je baje zaklical: „Zdaj pa lehura!" Ali tako daleč ni prišlo. Zaradi par smrkovih fantalinov, ki so od prvakov nahujskani in ne vedo, kaj delajo, se ne bodejo odrašeni ljudje iznemirjali. Ob 9. uri zvečer so odkorakali tuji prvaki, seveda v spremstvu orožnikov. Zanimivo je pri tej celi zadevi še dvoje : prvič je zanimivo, da je bilo videti med prvaškimi hujskači tudi učitelje vuzeniške šole, katero podpira nemško šolsko društvo. Torej se družijo ti učitelji s tistimi elementi, kateri so strupeni sovražniki vseh onih, od katerih učitelji živijo. Značajno, kaj ? Drugič pa je zanimivo, pravzaprav smešno, da je igral krčmarjev sin Ivan »kelnerja". Ivan je rezervni oficir. Zdaj pa res ne vemo, ali jo to njegovemu stanu primerno. Doslej namreč še nismo videli c. k. oficirje, ki bi glaže pomivali in gostom strežili. Torej so prvaki tudi oficirske kelnerje udomačili ... Na vsak način se prvaki zamanj trudijo, da bi dobili v svoje roke Vuze-nice. Kajti dovolj je še razsodnih ljudi, ki hočejo z Nemci v miru živeti in ne s prepirom vso gospodarsko bodočnost onemogočiti. Prazni Strah. Eden drugega se bojijo, namreč klerikalni in liberalni prvaki. Resnemu človeku se vsiljuje smeh, ako čita liste teh ljudij, ki so vendar vedno in povsod le ljudski — sleparji. Na zunaj vpijejo liberalni in klerikalni listi in govorniki: Mi smo Slovenci, mi smo edini, vsi za enega in eden za vse, vsi proti Nemcu! Zahrbtno pa tuhta študent Spindler, kako bi pripeljal kaplanu Korošcu eno okoli ušes, brez da bi ta vedel, od kje je priletela. In na tihem sanja zopet Korošec, kako bi pogoltnil vse neprijetne liberalone . . . Oj ti prvaška sloga! Bližajo se deželnozborske volitve in klerikalci kakor liberalci vpijejo, da naj se vse, kar je slovenskega, združi in združi in združi in potem še enkrat združi. Ali za hrbtom pa že delajo klerikalci proti liberalcem in liberalci proti klerikalcem. In zopet zidajo na babilonskem svojem stolpu . . . Vbogo, zapeljano ljudstvo pa je pri temu prava žoga, s katero se igrajo ti ljudje. In ne samo žoga, ne, tudi molzna krava je to ljudstvo. Molzna krava, ki redi farško in doh-tarsko stranko, da zamoreta obe — komedije uganjati! Višek nesramnosti. V zadnjem »Fihposu" kakor tudi v nekaterih drugih prvaških cunjah smo čitali sledečo svet vznemirjajočo in nebo pretresujočo vest: »Ptujski in okoliški Slovenci so se zavezali s častno besedo, da ne bodo nikjer na Ptuju kupovali več pri onih trgovcih, ki zavijajo prodane reči v ostudnega »Štajerca«. Prosimo somišljenike, da nam takoj naznanijo trgovine, kjer se ponuja ali kakorkoli razširja omenjeni list. t Ta vest je višek nesramnosti in neumnosti. Vse kar je prav, ali tako neumni bi tudi prvaški bedaki ne smeli biti. Taka neumnost ni samo greh, temveč bi se morala celo kaznovati po kazenski postavi. Prvič, slavna farška gospoda, naznanjamo, da sploh »Štajerca" ne izdajamo zato, da bi trgovci dobivali papir za zavijanje. „Fihpos" sicer ni za drugo rabo, kakor da se v njega zavija krvavo klobaso ali pa par smrdljivih kvargeljnov. Tudi priporočamo i mi prav iz srca vsem »ptujskim Slovencem", da vzamejo vedno le »Fihpos" seboj, kadar grejo na — straniščo. V tem ozira res ne konkuriramo s prvaškimi listi! Kajti mi ne izdajamo »Štajerca" za zavijanje krvavih in drugih klobas, temveč za — čitanjo . . . Nesramnost bedaste »Fihposove" notice pa leži v besedah: »Ptujski in okoliški Slovenci so se zavezali s častno besedo",— itd. Prvič po pravici rečemo, da nam ni dosti za »častno besedo" ptujskih »Slovencev". Hon;0 na; Ploj je duša teh ptujskih Slovencev in veni; p0tel se še danes ni opral madeža, da je. nesrarai; ie Vl falotsko lagal in obrekoval! „ Častne" bes*}a_ j, takih ljudi naj imponirajo komur koli! Dro^j ;av. pa vprašamo: koga misli »Fihpos" z besei^ misli .ptujski in okoliški Slovenci"? V Ptuju taTPcot zvani »Slovenci" (= prvaški hujskači) sploh jteliu majo dosti veljave, kajti nepobitna resnica JdrtHvi da plačujejo od vseh davkov komaj 127.! %aradi pobitna resnica je nadalje, da bi prvaške štaa£jOVOrj kakor prvaški dohtarji že davno svoje banytti,e;j zapreti morali, ko bi jih Nemci ne podpiifo;i Ptujski »Slovenci" naj torej lepo jezik za zob pre|j držijo. Ali lažnjivi kljukec »Fihpos' govori t%unljer od »okoliških Slovencev." Ti so pa slovenip0ne(; pošteni kmetje, ki ne vejo in nočejo vedeti |mij s česar od prvaške gonje. S kako pravico |i . tedaj »Fihpos", da so se ti slovenski kmei C1.n(),_ zavezali njemu s častno besedo ? Ali je šel kapLrav?.'. Korošec morda od kmeta do kmeta in pridigo'em;j; bojkot? Tega ne verujemo, kajti slovenski kmq. bi ga tako pognali, da bi se nikdar več ne l^ken kazal. »Fihposova" trditev je torej nesram raag laž ! In proti taki lažnjivosti pomaga le odloi%g; , brezobzirno postopanje. Tega se bodemo lotit nacc Ali nas razumete ? Mi bodemo pričeli poroto fi0 zanimive novice od teh »ptujskih Slovene«!§n; ,, ki so po navadi v črnih oblekah našemljeni^ (\ Lepe, prelepe romane vemo, kajti mi vemo, !,„jni si je dotično »Fihposovo" vest izmislil kak P-antki vek, ki bi moral sploh na Boga in ne na polzaciaj tiko misliti. Ne razjezite nas, kajti •— škodori 8e -bi le vam! Zob za zob ! notne' Dr. Povalej, znani »financer" in klerikat^ ^ kandidat, katerega so savinjski kmeti v zadi 0},ia državnozborski volilni borbi tako pregnali, cla rlite s je moral po cerkvah skrivati, — ta dr. Pova!v im je, kakor smo že poročali, tudi izvrstni „kšef;;,i;nl man". Govorili bodemo o njegovih činih>jtj j' mnogo. Kajti mož ima veliko masla na glai p0(] Za danes naj popišemo še sodnijsko razpraip]0(i, ki jo je imel dr. Povalej 15. t. m. v Mariborj,;}s j, Šlo se je za neki »kšeft", pri kateremu jo ttokoi vzorni katoličan kar čez noč hotel 15.000 krKsk.j,r »zaslužiti". Stvar je sledeča: Neka mariboralocro i trgovka je hotola svojo posestvo (gozdovi i zj0£ vinogradi) v Podruku prodati in je to razi, osebam, m. dr. tudi svojemu prokuristu K. pdkj vedala. 11. marca 1908 se je odpeljala dotii!»jsk.; gospa na Dunaj. Par dni pozneje prišla ;%) j, neki Em. Mayar in dr. Povalej k prokurislu, M zaradi dotičnega posestva, ki je bilo cenjeno ir,a d' 22.000 K. Po dolgem barantanju je izjavil pi^jmir kurist, da se vinograd za 17.500 K proda. Pfoka ' valej je bil s to izredno nizko ceno zadovoljili j: in je zahteval takoj ključe, ki jih je tudi dobiivjur Prokurist mu je še naznanil, da bode lastni:,.■;] 20. marca nazaj prišla in se bode pismeno kupimo pogodbo napravilo. Ko je lastnica to izvedla, jnislil takoj pisala, da s kupčijo ni zadovoljna, ker $\ m je cena prenizka. To se je dr. Povaleju naznanili,• bi in zahtevalo ključe nazaj. Povalej pa se je čntpod, že popolnoma kot lastnik posestva, je že prodaj,unCf krave, podiral drevje in zgradil ceste; celo veliega del gozda je že prodal. Zato ga je dotična gosp je p tožila in čedni, pošteni dr. Povalej je bil 009(3 pt jen, da je moral vse troške plačati. S tem jmen bilo torej sodnijsko dokazano, da je dr. Povak'k0 patent-katoličan in »financer", krivično postopa si 1 Ali mož si je hotel pomagati. Sel je in toier z prokurista na 15.000 K odškodnine. Rekel j Od pri sodniji, da - bi s to kupčijo (tekom par doječe 14'/a tisoč kron zaslužil in zahteval od prokuiij. Jš sta zato odškodnino. Pač pametni gospod, t)blas »financer", kaj ? V par dneh 14'U tisoč kasarn, zaslužiti, to se že izplača. O sodbi v tej rata Z; pravi bodemo še govorili. Za danes naj eoiasc javnost, ali je to postopanje c. k. finančne^ficni komisarja dr. Povaleja pošteno ali ne! iviče Laž je torej tudi geslo novo pečenega ..Nijek. rodnega dnevnika", kakor to tudi ni bilo dre »o iz fnj i dar ino, sede igii ledo ako jejo najpodlejšo, najnesramncjšo laž in baran- jo potem z njo. „Nekaj bodejo neumni čita- Le verjeli" si misli ta čedna, moralična go- ». In kadar se „ pesnik" Spindler opeče, rosi javno milo za odpuščanje. Potem je vse jjbro . Ali je to pošteno? Proti dr. Povaleju, znanemu klerikalnemu oditelju in finančnemu komisarju je pričelo c. državno pravdništvo kazensko preiskavo in radi stvari, o katerih smo v našem listu i govorili. Povaleju se bode menda pri sodniji ibejše godilo, kakor svoj čas v Savinjski klini! Predpust, preljubi predpust že prihaja. Celo Bemljeno maske se že vidi. Preteklo nedeljo ponedelek vsaj smo jih opazili. Hodili in ukali so po Ptuju, večinoma zelo mlečozobni ntiri, na glavi črnordeče čepice, kakor jih no- °y' jo črnogorski ovčji tatovi. Vprašali smo, kaj so pravzaprav za eni t.ički, ki so se tako rano :une ■ake4 rali. •brni tudi ■ski >lan dno] ;il dati >v da clo->oli- valo alni oy® šemili in zakaj skačejo po mestu, kakor da etjt • celo mesto gostilna, v kateri se priredi P0, naskenbal". No, kmalu smo izvedeli, da to ni ^inl la maškerada, temveč da so bili to — tam-, te se ne motimo, ragozniški tamburaši i načelstvom znanega Bračiča mlajšega. Ho-so po mestu gotovo zato, da bi se vnel ni prepir. Ali Ptujčani so bfli dovolj pa-ni • etni. (In so postili otročje našemljene fantičke | mini in so se jim le smejali. Zaradi nas se (fantki lahko škrnicelj na glavo posadijo ali zadaj pavevo pero vtaknejo. Ljudstvo in mi se jim bodemo krohotali. Ali bi ne bilo motneje, ko bi ti tamburaši raje negovali štajersko nošo ? Zakaj neki se po balkan-""J'ko oblačijo? In to naj bi bili štajerski fantje? lite se solit z vašimi rdečimi kapicami! Ali •lllfJ • v mestu se vsakakor prihodnjič pametnejše sfts- fnašajte, drugače bi vam znal kdo ušesa 1 s.e [riti! avi Podivjanost. Ptujski prvaki so lahko [ion osni plodovo svojo podivjane gonje. Kajti zločine, om- jih imamo zaznamovati skoraj vsak dan, ki 1 ta tekom zadnjih mesecev v gospodarskem oziru :ron njskjm okolišanom mnogo škodovali, ki so že "ska n0g0 nahujskanih pobalinov v ječo spravili, - 111 zločine je napisati vse na rovež podivjane """rvaške gonje. Pretekli torek se je zgodil zopet P°"dnaki slučaj. Zvečer v mraku peljal se je "'"'itujski trgovec g. Kasimir v Kauižo pri Ptuju. ;1:l,0rslal je hlapca v neko vilo, sam pa počakal na i. Medtem se pripelje mimo vrsta vozov, -1 na Ina deloma pijanih fantov. In nakrat dobi g. Pr0" Bsimir od enega teli pobalinov brez vsakega ika hud udarec ■/, hičom v obraz, da se mu ri pjlila. G. Kasimir ni niti besedico zinil, '""I divjani zločinec ga jo tedaj iz same surovosti ril. Poslalo se je takoj orožnika za njimi in i'njipamo, da bode roka pravice hudodelnika dobila. ■ Je »misliti je pri temu, da je g. Kasimir že sta- •r.j| Si in bolani gospod, ki more le s pomočjo •""? ilic hoditi, da je mirni in splošno spoštovani »I, ki še nikomur ui lasa skrivil. Ali ni to lajal hun.ee zverinske podivjanosti, ako se ravno ■ga moža na faloteki način napade in tepe ? )spa r je p]0(i prvaške lumparije! Res, sramota za bso- i0 ptujsko okolico so ti nahujskani pijanci, a J( menda kar hrepenijo po ječi. No, prvaki so *H hko ponos i na svojo vzgojo. Ali zapomnijo >P~ j si staro resnico, da bode vihar žel, kdor tožj ter zanje. '! j? Od g. drž. poslanca Pišeka smo sprejeli dni] kleče pismo: — „Slavno uredništo Štajerca :un* uj. Na neutemeljene napado zaradi glasovanja *a Boblastilne postave (srbske pogodbe.) Vam po-o'onjocam, da sem, kakor je bila moja kot zastop-raz- ku za volilce svojega stanu dolžnost, proti 8°o las o v al. Poimensko glasovanje je iz steno-:l68a afičnega zapisnika razvidno. Upam, da neo-»videne napade lojalno popravite. Spoštovanjem ,Na- fiek. Hotinja vas 18 januarja 1909. — Pismo dru- danes radovoljno objavimo. Pisali smo na e ** onaj, da bodemo stvar natanko dognali. Orne-' ""kmo za danes samo dejstvo, da so vsi listi sko-anJ« j pisali, da se g. Pišek ni udeležil doto inega glasovanja. Resnica bode prišla na dan 0 8e mi jo bodemo objavili, ker tudi nasprotniku 5nJa- >demo delati krivico. Toliko za danes! ;idna |z Hajdina se je nekdo oglasil v „Fihposu", .lbilaLg da je bil nekdaj naš narodnik, da pa zdaj :? J< tajercu" ne verujo ved. Mislimo, daje žalostno, 11 IZ_ o izgubi človek pamet. In le kdor pamet iz- gubi, pride od „Štajerca" na „Fihpos". Sicer pa vemo, da so pisale dotično laž žegnane roke. Mi odgovorimo torej le to-le : I m e na dan ! Dokler imena ne vemo, pravimo, da je neki lažnik v „Fihposu" lagal! Še nekaj iz Hajdina. Neki Simon Zupanid pravi v „Fihposu", da ni res, da je njegova hčerka vsled politidnega misijona znorela. Mi vemo disto dobro, da so gotovi gospodje Zupa-niča nagovorili, da naj to izjavi. Na njegovem gnoju ni to zrastlo. Sicer pa je le čudno, da se je bolezen pri dekletu ravno v času misijona ponovila. Zakaj ? Ako treba bodemo natandneje govorili! Poglavar »narodne stranke" postal je zdaj dr. Božid. En doktor je šel, drugi doktor prišel! Mi no vemo nič o dr. Božidu, prav nid dobrega. Kar smo čitali v njegovih spisih, se nam zdi tako zmedeno in otročje-nenmno, da moža res ne moremo prištevati k resnim politikom. Dr. Božič je šel v politično šolo pač k — Spindlerju. Sicer pa je za nas le eno važno : »Narodna stranka" je vendar — narodna. Ali ne ? Narod, — to je ljudstvo, ki obsega vse mogoče stanove. In vendar, vendar ne more „narodna" stranka nobenega dragega generala dobiti nego — prvaš-kega dohtarja . . . Zakaj, slavna gospoda, lažete? Ali mislite, da je ljudstvo, da je Bnarod", res gluh in slep in nem ? Ne, ne, ljudstvo vidi, sliši in govori, — govori, da taka stranka, ki jo vodijo edino prvaški doktorji, ni Bnarodna", temveč — dohtarska! Volilni shod v zg. Radgoni je imel posl. V. Malik 25. p. m. V svojem govora izjavil je m. dr., da bode vedno za kmete deloval, vkljub temu da je voljen od mestov in trgov. Napadal je ojstro postopanje lažnivega hofrata Ploja ob priliki razdelitev in dosege podpor po naši prizadetim kmetom. Opozarjal je tudi občinske predstojnike, naj so glede te podpore na njega (Malika) obrnejo. Gospodarja Wratschko in Zor-zini sta se poslancu zahvalila. Potem se je sprejela rezolucija, v kateri se je poslancu zahvalo izreklo in ožigosilo škodljivost poohlastilne postavo. Rezolucija je bila ednoglasno sprejeta. Šolski dobrotnik. Iz Rogatca se nam piše: Tukajšni tržan gospod Andrej Drofenig je daroval znatno svoto K 40, kojo mu je priznala okrajna rog. hranilnica za spregledovanje knjig, rogaški šoli za nakup šolskih udil. Novemu šolkemu prijatelju in vrlemu naprednemu možu zahvaljujemo se za ta blagi dar tudi tem potom najtopleje. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo lelne in ziv.nske sejme. Dne 25. j a n u a r j a v Slovenjem Gradcu** ; v Gleinstiittna**, okr. Arvež; v Studenicah**, okr. Slovenji Gradec; v Koprivnici**, okr. Kozje. Dne 26. januarja v Ormožu (svinjski sejem.) Dno 27. januarja v Mariboru*; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s šdetinarji), okr. Kozje. Dne 28. januarja v Gradcu*, na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Artidah**, okr. Brežice. 29. j anuarjav Rajhenburgu*, okr. Sevnica. 30. januarja v Brežicah (svinjski sejem). 1. februarja v Dobovi**, okr. Brežice; v Vojniku**, okr. Celje; v Jnrkloštru**, okr. Laško ; v Ormožu*; v Celju*. 3. f eb ru ar j a pri Sv. Jakobu- Kalobje*. okr. Celje ; v Trbovljah**, okr. Laško; na Zelenem Travniku**, okr. Ivnica; pri Sv. Juriju ob Šdavnici**, okr. Gornja Radgona; v Jarenini*, okr. Maribor; na Spodnji Poljskavi*, okr. Slovenja Bistrica ; v Ormožu (svinjski sejem); . na Ptuju (sejem s konji, govedom in šdetinarji); v Radgoni*; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Lučah (sejem z drobnico) ; okr. Arvež. 4. februarja naBregu pri Ptuju (svinjski sejem). 5. februarja na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem): v Slovenji Bistrici; pri Sv. Petru pod Sv. Gorami**: okr. Kozje. 6. februarja v Gornjem Gradu**; v Brežicah (svinjski sejem). Sejem V Ptuju. Na sejem dne 20. t. m. se je prignalo 120 konjev, 690 komadov govede in 720 komadov svinj. Kupčija je bila izvrstna in to pri višjih cenah. Prihodnji mesečni živin3k in svinjski sejem se vrši 3. svečana 1909. Vlomi. V noči na 15. t. m. vlomili so zli-kovci v Rogatcu v trgovino g. E. Suppanz in ukradli nekaj denarja, žganja in špeha. Potem so skusili vlomiti v tobačno trafiko g. Drobnitsch, kjer so jih pa pregnali. Nadalje so še vlomili v sobo g. Bresinschek ter pokradli nekaj cigaret. Dolgoprstežev še nimajo. Ogenj. V Slov. Bistrici pričelo je te dni v tovarni olja g. Stigerja goreti. Požarniki so ognju hitro konec napravili. Vendar pa je škode za 600 kron. Žepni tat. Na zadnjem sejmu v Konjicah je ukradel neki dolgoprstež štirim posestnicam iz žepa denar v skupnem znesku 120 kron. Fa-lota niso vjeli. Bela zastava, znak da so zapori prazni, ni visela dolgo dasa na poslopju sodnijo v Slov. Bistrici. Dva mladenida sta se dez njo jezila in sta jo v pondelek zutraj odstranila. Seveda sta takoj v zapor romala, eden za 24 ur, drugi pa na 3 dni. Zdaj seveda zastava nima več pravice, frfotati v zraku . . . Srebrno poroko sta praznovala v Radgoni znani fabrikant šampanjca g. KI. Bonvier in njegova soproga, roj. Spranger. Čestitamo! — V Mariboru sta praznovala srebrno poroko trgovec g. Karl Soss in njegova soproga. Čestitamo! Umrl je v Marenbergu v sveži mladosti splošno spoštovani g. Alois Freund. Bil je eden najzvestejših in odločnejših naprednjakov. Ali bil je tudi svojim starišem vzorni sin, svoji družini izvrstni mož in ode. Bodi vrlemu možu, ki nam ga je smrt tako kmalu odvzela, domača žemljica lahka! Iz Koroškega. Koroška — aktivna dežela I Prvaki psujejo in obrekujejo prav radi deželno upravo Koroško, ker se nahaja ta v napredno-nemških rokeh. Zato je zanimivo naglašati, da spada Koroška med one redke države, ki so „aktivne", to se pravi, ki dajejo državi več denarja, nego ga od nje dobijo. Državni izdatki za Koroško znašajo blizo 10 milijonev kron, dohodki pa dez 18 mili-jonev kron na leto. Torej daje država Koroški komaj polovico tega, kar dobi od nje. Poglavitni izdatki dežele so: za politidno upravo in javno varnost 0.5 milijonev kron, za orožništvo 06, za srednje šole 03, za ljudske šole 0-2, za finandne oblasti in urade 1"3, za pošto 1"8, za pravosodje 1'1, za obrtno izobrazbo 03, za cestne in vodne zgradbe 1"5, za penzije 1'4 milijonev kron. Dohodki so kakor rečeno skoraj še enkrat tako visoki in sicer znašajo : iz direktnih davkov 4'1 milijonev kron, iz kolekov in pristojbin 2'1, iz užitninskih davkov 34, iz soli 06, iz tobaka 35, iz pošte 23 milijonev kron. Koroška dežela daje torej državi najmanje 7 milijonev čistega dohodka. Druge dežele, med njimi od prvakov tako hvalisana Kranjska, pa so pasivne, one dolgujejo državi. Kje je torej dobro gospodarstvo? Dr. Brejčevi računi. Večkrat že smo pisali v splošnem o računih prvaških advokatov, katerim se cedi vedno med iz ust; prvaškega odrešeni-ka na Koroškem, dr. Jankota Brejca smo morali že večkrat v tem oziru za ušesa prijeti in javnosti njegove nebovpijode radune pokazati. Žal da to ni pomagalo. Zadnje „Freie Stimmen" poročajo zopet o nekem takem radunu dr. Brejca. Neki obrtnik v Celovcu dobil je namred pred kratkem od dr. Brejca tirjatev za znesek 49 K 40 h g 57o obresti od 20. oktobra 1907. Za to terjatev, torej za navadno pisemce brez koleka in drugega, za par vrstic, ki jih je napravil pisar in za podpis človekoljubnega odvetnika, — zaračunil si je dr. Brejc svoto 6 K 11 h. V zmislu odvetniške tarife smel bi si mož zaračunati: za pisanje 1 K, za poštnino 10 h, za vpisanje 20 h, torej skupaj le 1 K 30 h. Torej si je dr. Brejec skoraj petkrat toliko zaradunil, kolikor je imel pravice. Fejst dečko, kaj ? Dotični obrtnik je šel v Brejčevo pisarno in tam dejal, da ni za tirjatve nikdar ved nego 1 K 30 h pladal. In glejte, Brejdev uradnik je pridel „glihati", kakor glihajo za teleta. Rekel je, da odpiše 1 K 40 h, ako so celo svoto takoj plača. Hmhm! Kaj neki porede odvetniška zbornica k temu postopanju ? In kaj rečejo tisti prvaški zaslepljenci, ki še danes lazijo za dr. Brejcem ? Za denar, za denar in za nič drugega se gre prvakom, edini cilj njih politike je denar. Dr. Brejc, ali Vas je kaj sram ? Pomoč kmetom. Kakor se brzojavi, dovolilo je poljedelsko ministerstvo po naprošbi naprednih poslancev Nagele in dr. Steinwender. 50.000 K za podporo hudo prizadete kmetije. Zastrupiti se je hotel s karbidom v Celovca neki ekonom St. Z. iz Lipnice. K sreči so ga rešili. Z nožmi so se stepli fantje v Celovcu; pri temu je bil čevljar F. Ostroška težko ranjen. Pazite na orodje. V Bistrici vzel je neki fant pištolo iz omare ; pri temu se je sprožila; troglja je šla nesrečnežu v trebuh in ga tako težko ranila, da je čez par dni umrl. Po svetu. Ljubi „Štajerc"! MaliHanzek je nekje slišal, da se naredi iz volovega mesa dobro župo. Ob priliki vpraša nekdo Hanzeka: „Ti, ali veš, kaj je vol?" :— „0 ja", odgovori deček, „vol je taka krava, ki ne daje mleka, temveč župo". Zopet potres. 13. t. m. so čutili v zgornji Italiji, zlasti v Benetkah, Genovi, Milanu, Flo-renci in Padui, nadalje v Gorici, Reki itd. močni potres, ki pa ni napravil mnogo škode. Celo v Celovcu se je sunke čutilo. V Benetkah so pričeli zvonovi peti. Ljudstvo je priteklo vse zbegano na ceste. Mednarodna razstava hmelja v Berlinu 1908. Na to razstavo, ki jo je priredila'»poskusna in učna postaja za pivovarstvo v časff'-od 11. do 18. oktobra 1908, so poslali razun iz Nemčije hmelj tudi iz Belgije, Angleške, Francosko, Avstrije, Rusije in Ogrske. Tudi amorikanski hmelj je bil pripravljen, a ni prišel pravočasno v Berlin. Po množini hmelja, ki se prideluje v kaki deželi, se je delil v posamezna okrožja. Avstrijski hmelj je bil razdeljen v osem okrožij in sicer I. Žatec, II. Uštek, III. Polep, IV. Dnba, V. Štajersko, VI. Galicija, VII. Moravsko in VIE. Nižja Avstrija. Južnoštajersko hmeljarsko društvo je poslalo od 23 hmeljarjev 34 vzorcev po 4 kg in ravno toliko po 1 kg posebni predkomisiji, ki je bila ustanovljena na Dunaju. Ta je pripustila samo 25 vzorcev na razstavo; k tem so že prišli štirje vzorci iz Vzhodnje Štajerske. Ocenjeval se je hmelj po okoliših na ta način, da so priznali ocenjevavci posameznim vzorcem za razne dobre in slabe lastnosti določeno večje ali manjše število točk. Število slabih točk se je na to odštelo od števila dobrih in ostanek je potem odločal pri razdelitvi nagrad. Pri ocenjevanju dobrih lastnosti se je oziralo na: 1. trgatev (število točk: za najslabšega 1, za najboljšega tri); 2. posušitev (točko 1 do 5); 3. barva in luč (1 do 10; 4. rast grozda, njegova oblika in enakomernost; oblika reclja in množina semena (1 do 15); 5. množina lupulina (1 do 15) in 6. duh in okus (1 do 15). Pri ocenjevanju slabih lastnosti se je oziralo na 1. plesnjivost, škodljivce, črnoto (število točk 15 do 0); 2. napake, ki so nastale po nepravilnem ravnanju, raztrganost, rjava lupulina, duh po dimu i. t. d. (točk 15 do 0). Največje število točk, namreč 60, je dobil hmelj iz Nemčije in sicer iz četrtega nasadnega okrožja, iz Virtemberškega in Badenskega. Temu je sledil avstrijski hmelj (Žatec) s 567«, potem ogrski z 51, ruski s 44 in belgijski s 37 točkami. Francoski hmelj je dobil dve drugi darili; število točk na vzorcih ni bilo razvidno. Angleška se je udeležila razstave le s prepariranim hmeljem, ki pa se ni ocenjeval. Avstrijski hmelj se je tako-le ocenil: 1. Žatec 56'/«. 2. Južna Štajerska 54. 3. Moravska 51«/., 4. Uštek 51. 5. Galicija 481/,. 6. Duba 48. 7. Vzhodnja Štajerska 48. 8. Polep 46 in 9. Gornja Avstrija 38 točk. Južnoštajerski hmelj se je tako klasificiral: Zlato kolajno (1. darilo) je dobila gospa Fani Kukec za pozen hmelj, ki je dosegel sledeče število točk: (3 + 5 + 10 + 12 -f- 11 -f 13) — (0 -f- 0) = 54; dve srebrni kolajni (2. darilo) je dobil gospod župan Jožef Sirca in sicer za zgodnji hmelj: (2'/» + 5 + 9 + 11 + 11 + 13) — (0 + 0) = 51 V. in za srednje zgodnji hmelj: (3 + 5 + 10 + 12 + 10 -f-12) — (0 + 1) = 51; srebrno kolajno je na- — 6 — dalje dobil gospod državni poslanec Franc R o b 1 e k za srednjezgodnji hmelj: (3 + 5 + 9 + 11 + 10 -f- 12) — (0 + 0 = 50. Po eno bronasto kolajno (3. darilo) so dobili go-spodje Kari J a n i č za srednjezgodnji hmelj: (3 -f 5 -t- 9 -t- 13'-+- 9 + 10) — (0+0) = 49, gospod Vincenc J a n i č v Celju za srodnjo-zgodnji hmelj: (3 + 5 + 9 + 13 + 9 + 11) — (0 + 1) = 49 in gospod Franc 0 s e t na Vranskem za srednje zgodnji hmelj: (2 Vs ■*-5 -t- 10 -t- 11 + 9 -+- 11) — (0 + 0) = 48'/.- Hmelj ostalih razstavljacev, ki niso dobili nobenih nagrad, se je sledeče ocenil: srednjezgodnji hmelj gospoda Jožefa Cigana 45V>, enaka vrste gospoda Martina Ocvirka na mali Pirešici 44, enaka vrste gospe Fani Kukec 42V«, pozni hmelj gospoda V. Janič v Celju 43, srednjezgodnji hmelj pospoda Janeza A p a 1 a na Vranskem 43, pozni hmelj gospoda Antona Plaskana v Brašlovčah 42'/s, srednjezgodnji hmelj gospoda F r i d r i h a 42'/», enaka vrsta gospoda Franc Rajšterja v Šoštanju 42, enaka vrsta gospoda graščaka Otona Pollacka pri Novem Kloštru 42, enaka vrste gospoda Ježovnika v Arji vasi 42, pozen hmelj gospoda Jožefa Cigana 41,/i, enaka vrste go-zpoda N. Zanierja v Št. Pavlu pri Preboldu 40'/«, srednjezgodnji hmelj gosp. Karla viteza pl. H a u p t 40, enaka vrsta gospoda N. Z an i e r j a v Št. Pavlu pri Preboldu 39, pozni hmelj gospoda dr. Bergmanna 39, srednjezgodnji hmelj gospoda Antona Plaskana v Brašlovčah 38 in pozen hmelj gospoda graščaka barona Knoblocha 36 točk. Vzorcev ostalih produ-centev komisija ni pustila na razstavo. Iz vsega navedenega se vidi, da zavzema južnoštajerski hmelj med avstrijskim drugo mesto. Če trobijo torej češki hmeljarji v svet; „Češki hmelj, najboljši na svetu", lahko tudi mi rečemo: n Južnoštajerski hmelj, drugi najboljši na svetu". Popolnoma objektivna presoja dobrote našega hmelja na herolinski' razstavi je zanj najvažnejšega in največjega pomena. Ta presoja se je že porabila s tem, da se je pri tuzemskih in inozemskih pivovarnah uvedla in začela direktna, velika reklama za naš hmelj. Za južnoštejerske hmeljarje še ' torej ni prišel čas, da bi obupali^ Gospodarske. Zlati stari časi. Stare priče, ki so živele za časa desetine in robote, umirajo polagoma med kmeti. Škoda jih je ! Ti stari možje niso navadno posebni hvalivci zlatih starih časov, ko se je neki godilo kmelu strašansko dobro. To trdijo namreč dandanes ljudje, ki vedo o tedanjih Časih davki in naklade komaj polovico današnjih, zato pa so imeli ljudje tudi druge ne-prilike, radi katerih plačuje današnji kmet rad veče davke. V zlatem starem času se je storilo n. pr. za okrajne in občinske poti presneto malo, pravzaprav nič. Oskrbniki starih patrimonijalnih sodnij so rabili za tedanjega kmeta pač nelepi izrek: »kmet ne stori nič, če ga ne prisili bič«. Oglejmo si danes, kaj se je vse naredilo glede cest, mostov in prometnih poti vseh vrst. Mnogi kraji bili so še pred 50 leti osobito po zimi popolnoma zaprti vsakemu prometu. Milijoni so se morali v novejšem času porabiti, da se je popravilo, kar so zamudili pred nami rodovi. Lepe in gladke ceste vezejo dandanes najbolj odstranjene kraje in so za potovanje s konjem ali peš prijetne. Kaj vse je mogel narediti današnji rod glede šolskih poslopij ! Tu pa tam nahajajo se še vedno stare šole; v njenih temnih in neprijaznih prostorih bila je mladina takorekoč nakopičena. Dandanes ima skoraj vsaka vas praktično urejeno šolo in ako se je iskalo nekdaj za šolo zapuščeno, neprijazno poslopje, šteje se danes šola h najlepšim zidališčem v občini. In ne po krivici I Šola je podoba občine in ona se ne sezida kakor misli ta pa oni čudak, za učitelja, ampak za vso mladino dotične šolske občine. Ljudska šola je v pravem pomenu občna hiša, hiša za bogate in za uboge. Če tudi so se naklade v mnogih občinah in okrajih v tem oziru Jako • zvečale, morali bi vendar vsi razsodni možje stroške za duševno obzorje naših prihodnjih kmetovalcev brez mrmranja prenašati. Sedaj oglejmo si naše današnje kmetije, koliko se je tu od 50 let sem spremenilo in koliko je vse to stalo! Majhna okenca, ki so bila po zimi trdo zabita, so večinoma izginila. Tudi kmet zna dandanes ceniti vrednost svetlega in prijetnega stanovahšča in tudi Če je moral poseči globoko v žep, posnel je meščane, ki s polnim pravom najbolj čislajo svitlo in zračno stanovanje. Tudi hlevi so se v tem oziru na različne načine spremenili. Na mestu nizkih hlevov, kjer je mogla živina komaj pokoncu stati in kjer je skrbelo za svetlobo in zrak nekoliko majčkenih lukenj, so nastali večinoma obširni, svetli in prezračljivi hlevi in živina ima v mnogih slučajih dandanes boljše bivališče, nego pred 50 ali 100 leti sam gospodar. Seveda je v tem oziru pri naših kmetih še mnogo dela. To vse je stalo precejšnje hudih dolgov na vse ti tolarje ir šivali po prednike čimo še pravo ce rodo' stavil kolišči goldinarja pt telovnikih in je storil kaj > tem, da bi ;est. šol. bolnišn bodo imeli v t< na nje spet nov pravično je zato, t zidati n. pr. šolo, r potreben kapital z sili tudi naslednike če bi začeli čevanja prej stare čase, ni naši stariši so in tudi našim Plačevanja ni svote in ako se kriči radi katere je kmet zabredel, se ne obzir. Stari so seveda lahko nogovicah in skrinjah ^^^^^ suknjah, kajti malo ka:e LepO p posebnega za svoj dom, ijcee iz t poskrbeli za javni bla;;'103"'*'. e° c, občinski!, rtr.mov itd f^^J li oziru boljše, četudi n^nart, S nove zahteve. Popolnoma piih pogoj ; si pomaga kaka občna, lJ«K»na S ipraviti vodovod itd. s tem, di■ 50 do 60 let na posodo inf akOJ S h plačevanju. Nam bi bilo jakf tPp<, p0! tem že naši predniki in bi prišel lici pri Mai h koncu. Kdor toraj preveč hvtiv. lr'lv'":" navadno najboljše o ti stvari pou(^a j* '"J meli svojo žalost in veselje kakagn, vse v > naslednikom se ne bo boljše dikoj iz pro amocel do sedaj še nikdo odpravnskil1 ,razl Prah. fjggjy Ne pustite konj žejo trpeti. Pri tcžlj»rn.s.1.,-,■„■] ali v vročih dnevih, ko se konji hudo pote,J večkrat napajati. Seveda z merom in s ciljem. konj ne sme piti premrzle vode in preveč. Daj stanv in z nekaj pesti otrob zmešano vodo. Kako naj koze molzemo. Kolikor i sklenjeno roko. Vse nategovanje in trganje ir-i v opustiti. Najbolje molzemo od zgoraj navzdol rl "i^-vljars! irejme. ^ 'tuju Kur im pritiskom vsedimo raj na stran, ■ .na z dobi Z namakanjem travnikov mnogo dobre krme. Namakanje tr spomladi je zavoljo tega dobro, d nih s kanje smoje ob ča leti pravila mnogo mogoče nje travnikoi enakomernih godaj pa namen, da se travi ter se tako dobiček u suše naj nadomešč« iporabo. V jeseni azbo noramo v trgovini" kov v je Adolf 0 la dobijo dovolj"" Celju ta 'zbud'. Poletna la očesa branijo fQ^V? osigura. Zamak^^^^™ (le/, in iz tega spomlad naj! de in delj časa, da tako dovedemo :č redilnih snovij travnikom. Poletno ■ zadostuje v manjši meri in se pi predsledkih. Mnogo vode dalj 3Či, da se ulja preveč .koj S u V sto. Te in n; se n; ne p modri ki___________ krvi in so siguren znak, vela. To pa je le takrat bolezni poginila in se j vrat prerezal, bi bilo videti, kaki Komarji v kleti. Komarj Ki istem prostoru povzt trava počasneje raste. Škripanje vrat se lahko odpravi, ako del z ospičenim svinčnikom drgnemo. Grafit je z~ dobro mazilo. Mlade gosi najlažje spoznamo na šibkei« i svetli barvi kože na nogah. Pri zaklani pl ij gleda na to, da je meso povsodi belo '', ■ ■ , a da bi imelo temne maroge ali da bi fr\A/ S aroge pod kožo prihajajo od s. ■ da žival ni popolnoma mogoče, ako je žival f?™ sti je potem po smrti t>l kupi da bi bila zalP kateri v velikt žinah na stenah in stropu v kleti sedijo, pok najhitreje, ako se z sotro brezovo metlo, poseb: lih dnevih, ko komarji ne morejo leteti, raz metajo in požigajo. Svarilo. Kakor se nam je poročalo od strani, je razposlala vlada na vse večje kraje n: okrožnice, s katerimi obvešča, da se nahajata v 2 vagona amerikanske rdeče detelje, in svari tičnega semen: tvrdke na to, na Štajerskem nevarno, da se raz sklenil je osrednji 1909 v listih »Landw. Glasnik« kmetovavce kupom di ljubljanski goče tudi in je tudi predenica nuarj; darski ^^^^^^^^^^^^ svariti pred nakupom amerik; Ker bodo skoro gotovose pri da se ta detelja, koliki razpeča, ista je pa manjt raznese amerikanska cB dbor v seji z dne I Mittcilungen« in ■&] somenarje na Staj* iskega detelj nega s«J O! ________________________________I trg Listnica uredništva in uftiW-s vmštva. X. y.: Ne, hofrat še ni doslej na očitanje nsyroca sv ga društva v Ptuju, da je lagal in obrekoval, odrtainen; Saj itak veste, da ima Ploj prokleto debelo koii spada med tiste ljudi, ki se hladnokrvno obrišejo,p5jj J J zdravijo in grejo naprej, ako jim kdo v obraz pljit. . z.: Ježovnik doslej še nt niti z besedico odgo»otja lz §0 očitanje, da je proti kmetom glasoval. Korajža Koroschek Christophes, III,: Denar sprejeli,________ darja dne 31. 12. 1908 odposlali. Pozdrav ! —K« -. Ormuž: Plačano do 1. 4. 1910. — Straunig, 0: Plačano do 31. 12.1909. — Jescnik, Bochum: l\ denar za koledar naprej, kajti povzetje je zelo da Loučarič, Utah: Denar sprejeli; plačano do l._ Koledar smo odposlali. Lepa hvala I — Pirt Bartolome: Plačano do 1. 8. 1909. — O. I« Trofin: Ker Fl. doslej še ni denarja poslal, smo lij vili. — Botlšek, Bozen: Na šek ste napisali ime brez naslova; poslali smo torej list tja, od denar poslali. Loterijske številke. pr0da Gradec, dne 9. januarja: 84, 63, 16, 88,°.^ ° Trst, dne 16. januarja : 25, 23, 63, 52*^^ 84, 63, K 25, 28, 63, 5f Kdor hoče na naše inzerate odgo< priloži vprašalnsmu pismu retur-marko. marke ne pošiljamo odgovora — 7 — sc I *0 ( .paki , d jesei ilj bi 10 a ;,i sit j sej ko nam onav i M offl o do ;.n peni >'"« TXTasserra.ca.g'r-Cia^.ca.l) rpglo, 5 m dolgo, 50 cm. debelo, staro,,\\ n stanju, primerno za žago na vodo, -bi kupiti g. Franz Cleinscich, Twimberg na Koroškem. 7 zan Ljub pred v o ici pri Mariboru. Bvljarski učenec prejme. Več se i/.ve v Ptuju Bilrgergasse 1. 89 KJčenka, bskega iti slovenski ga jezika ^žoa z dobro ljudsko-šolsko irazbo se pod dobrimi po-v trgovini z mešanim bla-i: Adult Orel v Šoštanju iri Cclj'i takoj sprejme. Hiša ■10 z lepo njivo v trgu Sevnica na prodaj. Cena 2000 kron; nadalje se izve pri: g. Piber št. 48. v Sevnici ob Savi. Posestvo za prodati z lepim krasnim gospodarskim poslopjem tik cerkve, se ludi lahko hiša obrne, primerno za vsaki obrt, zraven lepi sadni vrt, 7 oralov zemlje, v hiši 3 sobe, cena 9000 K. Vofl pove upravnistvo »Štajerca". 3-i Gostilna s koncesijo v neposredni bližini Celja se takoj proda ali v najem da. Cena 14.500 K.y Več se izve pri upravi »Štajerca." 32 Kupil sem 4.000 ur-budilnic od falilne firme ; preje K k'—, zdaj K 240 komad s 3 letno garancijo. Pošlje po naprej-plačilu (tudi marke) Mas Bijhnel Dunaj IV. Margaretenstrasse Štev. 27/27. 762 Prodam semljišče (Baaherrn-urunu), obstoječe iz JiJMlimiMUlIMIlllllMJMII I IIlili—B— Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. g yih Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih B K 10 h; 1 kg. najfinejših sneženo-brlih, Slišanih •^HPJTTi0 K *° "> 8 K; 1 kK nauma{Dau-^^tf^nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. BO- Gotove postelje --»g iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tuliriit, 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 Rlavuims blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. široka, napolnjene z novim, sivini, trajnim in flavmastim perjem za postelje 16 K; pol-daane 20 K; daune 24 K; posamezni tnhentilO K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej fra'nko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Bfihmerwald. Cenik gratis in franko. Predno 706 prosite za osebno, hipotekarno ali realno posojilo pred osieparjenjem! Opozarjam cenjene Citatelje tega liata, da posnemajo tujci v zadnjem času zth pt»t moje inzerate ter da prodajajo navadne plehnate ure, ki se jih q«m povsod po K 3'—, kot prave „želfM.ike Ruakupf". Prave »železniške RoskepP1-ure, katere prodajam že mnogo l«t v polno zadovoljnost c. k. državnih iel«-nic, se dobijo le z zgorajšno varstveno marko po moji firmi in so vsa druga naznanila navadne sleparije. Moja originalna ..ielMiriftka Rwkopf" kosta brez sekundnega kazalca K 7"—, s sekundnim kazalcem K 8'—. 3 Ista garancija. Se pošlje po povzetja Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 urar, »tttn. upris. cenilnik U strokovnjak Katalog s 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. 69S Več partij zahtevajte brezplačni prospekt e Meller L. Egyed, Budapest p6& teSarjeV fSZvZZ&SEfltt *«• Wnyai-utca 7. - Telefon interurban 46-31. gospodarskega poslopja, pr merno za celjskega voznika. Več pove g. K,anz IVt-rlim-h v Celju. 20 2 učenca i:i takoj sprejmeta pri podkovskemu kovaču in ')larju Vinzenz Tamm v Ptuju, Draugasse 1. 807 malim gospodarstvom v trgu Vuzenice (Salden-po ceni proda. Cena 15.000 K. Vpraša se pri g. Essig V Vuzenici (Saldenhofen). trgovina z mešanim blagom i ripfsproti W.Sirk'S Nfl. in filljalka nasproti minoritske cerkve preje 0. Gassner nem ičroča svojo bogato zalogo v špecerijskem, ma->dgot jjalnem, barvnem, galanterijskem, kratkem, in reznem blagu. vost!! Novost!! rija iz šote (Torfstreu) za konje, govedo in svinje. • najboljša krma za pitati za svinje. 35 ožo. ejo jljuni •vonl veli ; 2 Ko :, C : Po dragd 9. irichl Lad list le ' 89, 52j lUUMUMMMMM Pragerskem (Pragerhof) roda zavoljo preselitve; cena 5.200 K; K ostane vknjiženo; sposobno za vsakega pika ali peuzijonista; hiše so novo zidane, peke krito; več se izve pri g. Eduard Mayer, krčniar Pragerhof. 36 V ptujskem mestnem soparnem kopališču Be dobijo odsihmal kopele S hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan OD I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob Vili uri predpoldan za 60 vin.;: (30 krajcarjev.) 378 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstait). (karbolinej za sadno drevje, ki.se takoj v vodi raztopi) izkazalo se je imenitna v zimski dobi 1907il90$. Prospekti, atesti ia vzorci brez troškov. . , Tovarna karbolineja R, AYEMRIUS Amstetten, Nižjeavstrijsko. Prodaja sc pri: V. Leposcha, Ptuj. V. Schulfink, Ptuj. Pooblaščen in zaprisežen civilni geometer v MARIBORU, Tegetthoffbva cesta 44 se priporoča za vsa dela, ki Spadajo v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej, združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in drugih predmetov. M ir t s chafter) oženjen ali skupaj živeči če mogoče brez otrok, se išče za malo posetvo ria Hrvatskem blizo štajerske meje. Zmožen mora biti vsakega gospodarskega dela, ker je lastnik le redkokedaj oz. samo čez 2 poletna meseca tam; mora tedaj samostojno delati znati. Plačilo 30 K na mesec in vse prosto z lepim stanovanjem. Vstop i 5. svečana t. 1. Ponudbe v nemškem ali slovenskem jeziku na F. F. Dunaj IV Schbnburg-straBe 46. a in delovodij, zanesljivih, pridnih, se sprejme za dela v režiji in akordu. Ponudbe z zahtevano plačo pod „Niichteni und tuchtig" upravništvu - tega lista. 26 Rane vseh vrst noj se varu-' jf&o skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sem se rabi omehkajoco Pragarak« iimit tavlM kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje ran«, zmanjša vnetje in bolcfine, vpliva hladilno in pospešuj« sploh zdravljenje. flkV raxpo&Ufa te vsak dan *VL 1 ctla doza 70 vin., '/i oO vin. po posti K ti napiej-plačilu 3 K 16 vin. se posije iko i doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ugrske Stacijone. Y*a dela zavitkov imajo postavno varstveno .. , znamko. . ===== Glavni depot: == B. FRAGNER, c. t dvorni litoat. Apoteka >zum schwarzen Adler- Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 803. SkladiSče v apotekah Austro-Ogrske. Glist, revmatizem —'— in astma ' se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znanegaEoealyptnS'olja (avstralsko, naturni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 50 k. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Kucalyptus-bonboni m-dose?no zdravilni pi-oti kafirjuj oslovskemu Pred ponarejenjem ka5lju' aslmi itd' naj se varuje s tem, EmSt HeSS, KlinOeiltlial i S. 'varnos^mTrko0 Dobi " l"di v ^» 736 apoteka „zum Mohren" H. Holitor. Za bolnike! Za trpečel Za zdrave! itlVJii/i, Proti še tako močnimi in zastarelimi !^|f'/ slučaji: revme, gilita,boleznij živc,glavo-tyi'li, in zobobola, bolečin v hrbtu in v mu-skeljnih, bodenja v strani, bolečin nog B napenjanju, se hvali splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od ca. 1000 zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od stranjajoči ■ Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nedosežen v zdravilnem vplivu I Uspeh presenečljiv I Cez 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in fabrika: Kemični laboratorij apotekarja Behorodozany (via Lvov) oddelek 28. S. Edelmann Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošiljatvi 6 K'—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franko K 10—, 25 steklenic franko K 23 —. 653 5ooo ur zastonj katalog poSljera vaakoinur brez plačila zastonj in prosto. kron But. pat. I— Srak. ficik. 6-M. k. Ho«. 7— Sioi. dvojni IMatdj 8 — kron kron Bndilnica . 240 J. bndilnica t'— Svetla cifer. 8— „Schbgw.'« 8'— Stolp. xvnn. 5-— kuhinj, uni S.— Godi« . . 10*— 6 valčkov . 18 — kron Ura na pra-iklj 70 co. T— Stolp. zvoB. »*— ZtuJilnicC 10*— Z sodbo • • H'— Orifisal Onega, Si-haffhausen, Ulashfirte, Helios, Amslfa, c k. kkiiSeno, od K IS—; srebrno in zlato blaga po originalnih labriakih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali ilenar naiaj Max Bobnel, Dusiaj XV. Margaretenatrasue 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi ceoitelj in strotovnja». Največja in najsUrejsa tvrdka. Osnovana 1. l»iO. EOOO slli-iatalog zastonj In poštnine prosto. 694 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin k Dangl's lasled. t teki (Štajersko) priporoča najnovejše vitAle mlatilne stroje, Stroje ■a rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-feler za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, »troje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlcpp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, •troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske at.dnr mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične wrese, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Dhterenzial Hebelpresswerke) patent ..Dučhscher", dajo •aivec tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gnastahl), rezervne dele, prodaja mašin na 6aa U garancijo. — Cenik zastonj in iranko. yfateri xeiijo tivbns, po ceni in txvnesl/ivo-potovali ria/se obrnmo fSimon£at/{hzete/Xa. v S/uM/a/iiMblvdvvrshe uiice20. t&akwrsinaff'cyasmht iliybsel>rcxpla&u>. Brata Slawitsch v Ptuju 1M priporočata izvrstne šivalni Stroje (Nahmaschinen) po lil- deči ceni: Singer A . . 70 K — I Singer Medium90 , — J Singer Titanial 20 , — , atogacnifchen ........140 , —*- , Ringtchifchen za krojače .... 180 , — , Minerva A.........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , — , Doli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi »lacnje tacli lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 196 Genu perje za poste?] ena kila sivega, slišanega K 2 —, na po! belega K 2-80, belega K i'—, prima mehko K 6'—, visoko prima, najboljša vrsta K 8'—, peresje (daunen) sivo K 6-—, belo K 10'—, odd kil naprej Iranko! Tovarna za poljedelske stroji C. Prosch-a v Celo Gotove postelje iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega inleta (Nanking), ena tuhna, velikost 170XH6 cm. z 2 glavnima blazinoma. 80X85 cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trojnim per- Em K 16*—. Napol-daune K 20*—, danne K 241—, tuhna sama 12-—, 14—, 16—, glavne blazine K 3—, 2-50, 4—, pošlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10— naprej iranko 728 Max Berger, Deschenitz št. 229, B&hraerwald. Kar ne dopadc, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko. Varstvena marka »Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za Lastna zaloga v priporoča izb« (ti j In] z najnovejšimi (lagsrji) lahko J Dalje stroje za nico delati, tri mline za šr Kupcj se postavi va njegovo železnično znine prosto. Proda; obroke, ceniki se [ štnine prosto in Mariboru v Viktringhd „Sla pele n; Nar. Siriji 3kr leta sko lelo za c za d raču rom čali Bev re« ■ Ptuj je znano kot odpeljajode, Izvrstno In bo'e6tne odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1'40 in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na onginilue steklenico v 3karli*h z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno' to sredstvo. Dr. Ricliter-Jeva apoteka „zlatl lev" V Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. RazpoSiljs 89 vsak d.-.n. 690 Budilnica s stolpovim zvonen era K 6*501 s = z zvonovi kakor v stolpu I-a kvaliteta, S oteži, bije cele in polovične ure, budi z modno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po nofii, lepo polirano okvirje, meri 30 cm. 3 leta garancija. PoSiljatev po povzetju. Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenutrasse 27/27. Katalog a 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 Lancaster od K 26-—, fiobert-puške ( K 8-50, pištole od K 2, samokres^ od 5'—. Popravljanje po ceni. A = Cenik s slikami franka. = sto, JF. Dušek, Opočncpam št. 104 na državni železnici, Češko. in "• Prav rind; nec, (juds Brane (Eggen), valene, STROJI za kositi za travo, deteljo in žitje. Obrača za mrvo, grablje za žetev in mrvo, Preše za mrvo, preše za slamo, Preše za vino in sadje. Hidravlične preše, Mlini za grozdje, reblerji za grozdje, Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline, same delujoče Aparati Za SUŠenJe sadja in zelenjav. Etablirano 1872. iiieswHishtt parna žaga;1 Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Svil zraven klalnice in plinarske hiše postavljvečji nova parna žaga vsakemu v porabo., en Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takej žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vi spahati i. t. d. H SUB ■■■■ . "J. . s fatent-roleniiiifiP Prianano najboljše CiS-čilni mlini za žitje, trie-rji, reblerji za koruzo, Mastne za rezanje krme in rezanico s pa- tent-rolen-ring5mir-lager za najlažji promet, Rez za repo, j peci s stedilnira ko lijem t£ Pumpe za gnojnico, ' se vrsti, in sploh vsi cg poljedelski stroji ^3 izdelujejo in prodajejo v najnovejši, odlikovani konstrukciji Najbolji mlatilni stroj ^SeJ Gepeljni g. vlae;Jno r ' živino. - Ci geaeljnom ali bow;jjq _es 1 1050 M± 0 PH. MAYFARTH & Co, ^^^.^TSSi.Sr Dunaj 2|i, Taborstrasse št. 71 k 0' Satanfni ceniki 8 slikami zastonj. Odlikovan z nad 600 zlatimi, srebrnimi medajlami itd. Išee se zastopnike in naprej-proda| Vstanovljena leta Čekovnemu računu št. 8080511 pri c kr. poš-tno-hianilničnem J uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banko v Gradcu. Uradne nvc za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8 -12 ure. priporoča se gleda vsa- juans«*— kega med nranilnične zadevo spada ___ ■■■■■■I jočega posredovanja, istotako tudi za posredo vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obfrsjt mu cgers'Si banke. Ravnateljstvi"' l ladajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v D+7D